Kras in kras Izraz "kras" označuje kamnit, neporaščen in sušen svet, ki ga gradijo vodotopne karbonatne kamni- ne, predvsem apnenec, redkeje dolomit. Padavinska voda jih počasi, a vztrajno raztaplja, pri čemer nasta- jajo značilne kraške površinske in podzemne oblike, kot so žlebiči, podi, udornice, jame, brezna, in dru- go. Lastno ime Kras pa predstavlja geografsko obmo- čje med Tržaškim zalivom, Soško in Vipavsko doli- no, gornjo Pivko, Brkini in Socerbsko planoto. Izraz za naravni pojav kras pravzaprav izvira iz imena te pokrajine in je tudi mednarodno strokovno priznan (italijansko: carso; nemško, angleško: karst …). Risnik in Radvanj Že po prvih korakih začutimo, da smo vrvež pustili za seboj. Oko zapleše po prostrani kraški krajini in pred nami se odpre mogočna udornica Risnik. Udornice ali udorne doline so zagotovo ena bolj pri- vlačnih in zapletenih kraških reliefnih oblik. Po defi- niciji so to kraške globeli, ki so nastale z nenadnimi ali postopnimi udori stropov (površja) nad podzemnimi jamskimi rovi in dvoranami. Od "klasičnih" vrtač ali dolin se razlikujejo predvsem po velikosti in globini ter po običajno strmih, skalnatih, celo previsnih po- bočjih. V njihovih stenah pogosto opazimo jamske votline in pečine. Risnik je najbolj poznana udornica na Divaškem kra- su. Leži južno od naselja Divača, globoka je približno osemdeset metrov. Obod je nepravilne oblike in v pre- meru meri do dvesto petdeset metrov. Iz dna se proti obodu dvigujejo melišča, ki postopoma preidejo v 30 do 40 metrov visoke prepadne stene. T e gradijo apnen- ci, ki so nastali v toplih tropskih morjih, v obdobju krede, pred približno devetdesetimi milijoni leti. V njih lahko opazujemo fosilne ostanke školjk in drugih organizmov, ki pričajo o biotski pestrosti nekdanjih morij. Obiskoval- ci se navadno razgledujemo z obodov udornic ali pleza- mo v njihovih ostenjih, le redko pa se spustimo na dno. Dna udornic so svojevrsten svet, vpet med površje in podzemlje. V njih se skriva marsikaj, od jamskih vho- dov do živalskih brlogov in številnih sledov, ki pričajo o življenju naših prednikov. Pozorno in izkušeno oko bo na severovzhodnem in severozahodnem delu oboda Risnika opazilo prehode, po katerih se čez melišča, brez večjih nevarnosti, spustimo na dno. Nastanek Risnika je povezan z nekdanjim potekom podzemnih tokov reke Reke in udiranjem površja nad njimi. Učna pot okoli Risnika se na razcepu usmeri pro- ti zahodu do sosednje dvojne udornice, imenovane Radvanj. Dvojne zato, ker ima dve dni, ki sta ločeni z manjšim grebenom; zahodno dno – Gorenjski Rad- vanj, in vzhodno – Divaški Radvanj. Pobočja niso str- ma, v obe dni pa vodi utrjena steza. Triglavca Triglavca se nahaja v neposredni bližini Radvanja. Po nastanku je Triglavca spodmol. Spodmoli so plitke, ja- mam podobne odprtine v strmem pobočju ali skalni steni. Vhod v Triglavco se nahaja v dnu skalne stene. Do GEO IZLET Med udornicami, jamami in staroverci Geo sprehod po Divaškem krasu Geo izlet nas tokrat vabi na Divaški kras, v odmaknjeni svet kraških udornic in jam. Lahka pot je idealna za družine in za sprehod s pasjimi prijatelji na sončen jesenski ali pomladni dan, ko vrhove še prekriva sneg. Za geo izlet porabimo vsaj dve uri, lahko pa kar cel dan, odvisno od naše radovednosti. Mojca Zega, Petra Žvab Rožič Primorsko avtocesto zapustimo na izhodu Divača. V krožišču z ogromnim kapnikom, pripeljanim iz kamnoloma Črni Kal, izberemo izhod Divača. Po slabem kilometru v križišču zavijemo levo in takoj zatem v majhnem krožišču izberemo drugi izhod, smer Lokev. Po cesti Divača–Lokev se peljemo še približno 360 metrov, nato na levi strani zagledamo majhno makadamsko parkirišče, kjer pustimo avto. Pri parkirišču stoji pojasnjevalna tabla, ki nam postreže z bogato vsebino območja ter z zemljevidom krožne učne poti Divaški kras. Pojasnjevalna tabla z zemljevidom poti Foto: Mojca Zega 66 njega se brez težav spustimo čez pobočni grušč, porasel z mahom. Triglavca je nekaj posebnega. Še ne tako dol- go tega je lokalno prebivalstvo tu izvajalo obrede čašče- nja spolnosti in rodnosti. Ob pogledu na naravni oltar, ki ga tvorita stalagmitna in stalaktitna tvorba, se obisko- valec hudomušno nasmehne in za nekaj minut prepu- sti domišljiji prosto pot. Preostali čas izkoristimo še za ogled bližnje Divaške jame, ki je eden od manj znanih biserov našega Kra- sa. Jamarji društva Gregor Žiberna Divača vas bodo s predhodno najavo popeljali v razkošje lepote in tišine, brez ropotanja vagonov in neskončnih vrst čakajočih turistov (www.divaska-jama.info/). Za konec geo iz- leta priporočamo, da, kot se za geologe spodobi, dušo in želodec privežete s kraškimi dobrotami na eni od bližnjih domačij v Matavunu ali Betaniji. m Udornica Risnik. Zavetna in samotna ostenja udornic so zanimiva tudi za plezalce. V stenah udornic najdemo številna plezališča, nekatera znana le lokalnim navdušencem, druga pa tudi mednarodno, na primer Osp. Pogosto so ta ostenja pomembna zavetišča številnim vrstam ptic in gnezdišča ogroženih vrst ujed. Foto: Mojca Zega Pojasnjevalna tabla Triglavce Foto: Mojca Zega Triglavca – pot po melišču do spodmola Foto: Mojca Zega Naravovarstveni statusi Risnik, Radvanj, Triglavca in Divaška jama so uvršče- ni med naravne vrednote državnega pomena. Risnik je poleg tega zavarovan tudi kot naravni spomenik. Zanimiva literatura za tiste, ki želijo izvedeti več: Andrej Mihevc: Speleogeneza Divaškega krasa. Lju- bljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Boris Čok: Opis poganskega obreda v spodmolu Tri- glavca. Studia Mythologica Slavica XIII, 309–312, 2010. Ladislav Placer: Triglavca, kraj češčenja plodnosti. Poizkus etimologije Divače. Studia Mythologica Slavica XIII, 313–323, 2010. PLANINSKI VESTNIK december 2018 67