22. številka. hIDINMT*' iihajn po trikrat na teden T iestili i<-danjih «b torkih, ietvtklh in ■obotah« Zjutranjo izdunj* izhaja ob H. uri ijutruj. ve£»rno pa ob 7. uri ire^er. — Obojno iadanj« stane : » J«J»!ii meneč . f. — .90, izvnn Av»trije f. l.-tS tri mfuc . . , a.90 , . 4,— m pol lata . . . 5 — . . « *. -m ne lato . . , 10.— » , , ld — Na naročile brez priložene aaroinine to re jemlje oilr. Po*amičro ii-viiko «• dobivajo t pro-dajalnicsh tobaka v Trtlu po 9 nvft., V O ori H po S nvč. Sobotno veterno isdanje v Iratu S ni., v Omriei 4 »d. (^j utPAi\J« Udanje.) V Trst«, v torek dne 20. februvarja 1894. Tečaj XIX. EDINOST Oglati se račine po tarifu v petitu; ta naslov ' i debelini črkami plsčujo prottor, ko!lkor ob*'r nefrankorana no ne »proj 'inajo. Rokopisi ne ne rrafajo. Naročnino, reklamacijo in oglasn »prejema upravnlktvo ulica Gasermu 13. Odprte reklamacije »o proste poAtnine. Glasilo aloventketfa političnega društva za Primorako. „r mNifrttj« aWM Grof Hohenwart in Slovenci. Sedaj io ]e se zavedamo t polni meri Vilike važnosti nezaupnice, kojo je dobil grof H<>heiiwart od intcligentnejftega dela trojih voliioev — tedaj ie le, ko ino čuli rasne glasov* o tem politiikem dogodka. Simptoma ti Ano ali znamenitno je le to, da oo r ras-goror o nezaupnici poeegli malone roi avstrijaki in tudi mnogi inozemski liati. Ni drombe to* raj, da važnost nezaupnice Hohenwartu presega daleč očke meje oije domovine naie ter jo mora, hočeft ali nočeft, tapiaati v tvoj račun vet tedanji parlamentarni liitem — il-ste m koalicije. Na podatavi teh mnogovrstnih iijav amo uverjeni aedaj bolj nejo kedaj poprej, da jo uaoda koalicije teano apojena • politiiko usodo grofa Hohenvarta, kar »naći toliko, kakor da jo ta „nal" poslanec ne le provsročitelj, ampak tndi jeden glavnih stebrov koalicija. A ne le to občno sani manje aa ratmerje gr> fa Hobenwarta do svojih volilcev ja značilno in važno, ampak pomemben je tudi način, kakor so sedanjemu sistemu prijazni liati sodili in ocenjevali nezaupnico. Mi vaaj iioo pričakovali, da se vsuje cela ploha za-bavljic in sasramovanj na one, ki so p.idpi-aali nezaupnico, in nikakor ne bi bili priča« kovali tako reana in atvarne pisave. Gospčdi je očividno poila volja zbijati iale ■ voljo volilcev. To pomeni n»»kaj pri nalih nemflko-liberalnih listih, kateri so le redko kedaj v zadregi, ako treba pačiti in prikrivati javno menenje. Gospčla prijatelji koalicije, ki ao se v najnoveji dobi prelevili iz najhujiih nasprot, nikov v goreče prijatelje grofa H«henwarta pogodili ao jodnu samo pot, po kateri bi bilo moino — tako mislijo — nekoliko skrčiti veliki pomen nenadno doftla nezaupnice. Preštevali ao namreč imena podpisancev ter primerjali potem to itevilo se fttevilom ukupnih voliioev. Tako je izračunala nafta „Triesterica* — in kedaj amo imeli ie vse v Avstriji «i-•tem, kateremu ne bili slutile stare, a vendar toli elastične kosti nafte Trieatcrice?! — da je nezaupnioo podpisalo le dvajietari dal vseh voliioev. Privoftčimo jej to ialostno tolaftbo t Saj aodimo tudi mi tako, da bi v gorenjakih kmetikih občinah najbrže znpot zmagal grof H'henvrart, ako bi ae nova volitev vrftila takoj jutri. A avoje zmage ne bi smel tapiaati na račun zaupanja, amgak le na račun ialoatnih razmer v naftem domačem taboru, posebno pa na račun neopiani zmšnjavi v pojmih gledo na potrebe za osiguranje nafte PODLISTEK. — o) Lepa Anka. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. J'oalovtml Peter Medreiitk. Nekega jesenskega dopoludne — pred kakimi tridesetimi leti — ja sedela gospa Milička pri odprtem oknu avojega lesenega dvorca v Zsgorji, ugodno uživala gorski trak, nekaj pletlu in čitala nek amerikansk potopit. Gospa je bila majoraka udova. Takrat je bilo ie dttHfet let, odkar jej je umrl uiož — rojen Krajiueo —, po njegovej smrti se je preselila ie priletna majorica iz mesta v svoj rojstni kraj. Živila se ju nekaj o gospodaratu, nekaj o pokojnini, Mož jej ju pustil edino tolažbo — ainu |,o imenu Milana. Pokojni Milič je mislil, da bode nekdaj tudi sin junak, da bode tudi mladi Milič krajinski sokol. Z veliko silo jo bila izprosila mati, da je major pustil sina v prvo latinsko iolo. Po očetovi smrti je bilo drugače, — ni so mislilo več na vojaičino. Prvič ni marala mati, da bi bil sin vojak, drugič tudi tam Miltn, če tudi živ deček, ni bil Željan potlačene stbljice in želetne postave. Mla- narodne bodočnosti. Konservativna stranka na Kranjskem zaftla je na kriva pola — a pri nje velikem in neutajljivem uplivu so jej ie za sedaj najbrže posreči tudi najnesrečnejfta volitev. Mi smo radostno pozdravili nezaupnico ne kot znamenje dovrienega preobrata, ampak kot t a č e t e k preobratu; in toliko pametni amo tudi mi, da vemo, da ae takov preobrat ne more izvrftiti od danca do jutri. Ali to je gotovo: ako bi ae volitev vrftila tudi takoj jutri, gotovo ne pojde tako gladko in slepo, kakor so je vrftHo do sedaj. — Še par besodi „Triesterici*. Tržaftki nomftki list se sklicuje na besedo poti. Mcngerja, kateri e le v letu 1802. obsojal napade na grofa Hobenwarta z nemikoliberalne strani, čeft, da grefu Hohenwartu je prvi vrsti naloga ohraniti „male frakcijo* v službi „realno dr-iavne politike*. Hvala Vam, častita dama, du ste tako odkritosrčno pritrdili naftemu menenju o resnični nalogi grofa H»henwarta. Treba le pomisliti, kaj da ruzumejo nemftki liberalci pod frazo „realne driavne politike" — nič drugega, nego da se te male frakcije — in pri tem mialijo v prvi vrsti na nas Slovence — odpovedo avojemu narodnemu programu, avojim idejalom in svojim politilkim načelom. To je bil od nekdaj program grofa Ho-ht»nwarta; s tem programom je nastopita ona in ista koalicija, kateri je resnični oče in rednik — grof Hohenvart, O dd, mi bi radi služiti realni državni politiki, a no kakor jo razumnvajo neuiftki liberalci, ampak kakor jo razumevamo tni: politiki, primerni zgodoviu-akemu razvoju in pravemu dnhu naše države, politiki stroge jednakopravnoati narodnosti in kraljestev. V službo take politike naj ae postavi grof Hohonwart, in aledili mu bodemo kakor zvesti vojaki avojemu vojskovodji. Svojim n&rodnim idejalom pa ae ne moremo in nočemo odreči — in zato ne smemo služiti realni državni politiki, kakor je razumevajo nemftki liberalci in tudi — grof Ho-h«nwart. Grof Hohenvvart jp vprezal „malo frakcije*, tornj tudi nas Slovence, v vos „realne politiko* po nemftkem ukusu — ali ni bil potem takem cokla na naftem vozu, ali ni bil zagozda v naftem telesu, kakor amo trdili nedavno P! To je nafta prepričanje in na podlagi tega prepričanja razveselili smo se doposlane mu nezaupnico Zato pa moramo svečano izjaviti, da II o-honwart ni alovontk poslanec v smislu nalega narodnega io konservativnega programa. Tudi gosp. post. K I u n je čutil nedavno potrebo zagovarjati grofa Holienwarta in njega lastno doto — koalicijo. Mi nismo namerjali denič je hodil dalje v iolo, a po vojaitvu ni vpraftal. Končuvftj filozofijo in logiko, trebalo se je tpraftati : Kaj pa zdaj P OJločiti je bilo, kaj naj postane Milan. Gospa Milička je imela v Zrgrobu brata kanonika. Ta je anubil Milana na svojo stran, t. j. naj postano duhovnik. Dolgo se ni mogla odločiti mati, ker Milan je bil edini sin, da te zgubi Mi-ličev priimek in več drugega. Ali prečastni brat, dober govornik, je razpodil vso muftioe uporne sestre ili — Milun naj bo duhovnik. Mladenič je bil dovolj lahke misli in ni niti vedel, kako ae živi v semeniftči. ,N»j bo !* reče materi, „tedaj tudi jas bom reveren-diasimus kakor moj ujeo !* del je v Berue-uiŠče. Pretekli ate dve.leti. No zna se, kako da se je Milanu dopadala črna Buknja in semo-niftka juha. Materi ni pravil nikdar kaj, ujec pa je pazil na mladeniča z ostrim očesom, da bi Milanu ne obeenčil srca poleg avetih očetov kak posvetni spak. Gospa MiliČka, dobra dufta, je mislila sama pri nebi. .Tudi tako ju prav I B"g ga blagoslovit* Počitnice ao ravno sučele. Milan se je imet vrniti k tutiteri za dva meseca. V soboto je bila poslala v mesto staro kočijo po sina. Včeraj je imel ie priti. Ni pričel. Danea je polemisovati s gospodom poslancem; ali ker so je v istom smislu oglasil tudi nai častiti drug „Primorski list*, nastala nam je dolžnoat. nekoliko osvetiti trhlene argumente gosp. poslanca Klunt. — O tem pa drugi pot. Deželni zbor tržaški. VII. soja dno 15. februvarja 1894. Predsednik : dež. glavar dr. Ferd. P i t-ter i; vladni komisar: nameatnifttveni svetovalec bar. Gonmd; navzočih 48 poslancev. Po odobrenju zapianika VI. seje prečita se apomenica triaftke kmetijske družbe, kojo je vložil posl S c h e 11 a n d e r. V tej spomenici prosi kmetijska družba, da bi dež. zbor tudi v tretjem čitanju odobril iste spremembe lovskega z*k. načrta, katerim je pritrdil v drugem čitanju. Vsprejme se v tej zadevi Schelltnderjev predlog, da se razprav-ija o tej spomenici med tretjim čitanjem zak. načrta o tovu. V podrobni razpravi g. 4., ki določuje lovsko pravo na lastnem ze-mljiiču, vsprejino ae kljubu živahnemu ugovarjanju poslanca Burgatallarja predlog post. Combija, po katerem mora biti obmejno zidovju takih sotnljiič lt/t m. visoko. Poslednji so jo potozal v prid gospodarjev trdeč, da n. pr. v Italiji za take svrhe ni treba nikakorsnoga obmejnega zidovju, um pak zadoičuja jednostavna tnblica, na kateri je zapisano, dn je na dotičnom zntnljiftču prepovedan lov. Ako pa le po triaftkih ze-tuljiičih mora biti obmejno zidovje, b&Ji isto le 1 m. visoko. Toda njegov predlog jo propadel, kakor ža omenjeno. — §. 6 je bil vsprejft a neko noznatno stilističko apre-iucutbo, katero jo predložil vladni komisar. K g. 8 predloga! jo posl. C o in bi dodatek, da no inorajo postaviti na lastnih lovskih zemljiftčih tablice, ki o.-načujojo taka zamlji-Ača. O tem predlogu vnela so je živahna laeprava, katere so ae udeležili predlagatelj aam, poslanca Gairinger in Burg-steller ter poročevalec podpredsednik dr. D o m p i eri. Combijev predlog je bil zavržen. Po §. 19. doda se nov §., ki določuje obnovljenje lovskega prava. Potem so bili vaprejeti bres rasprave daljnji §§. do 38. Spomenioa kmetijske družbe prosi da bi se §.38 ki prepoveduje lov na obdelanem polju, odobril, kakor je bil že odobron prej, odnosno naj se določbe ie poojstrijo, V dotično razpravo posegli ao poslanci dr. Gairinger, Burgstaller, Nahergoj in dr. San-oin ter vladni komisar bar. Conrad ž o minula četrta ura in ie gn ni. Mati je uemirna. Večkrat ae je ozrla čos knjigo na cesto, na kateri pa ni bito ži*e duše, kakor kak pastir, sedeč kraj vrzeli. „Kaj je to", vprafta ae gospa, postavi knjigo na okno, „da bi le ne bilo kaj hudega. Bog varuj 1* Pogleda na staro atensko uro in rečo: „Štiri in pol! Tudi dano i ga ne bo. Grem k sosedu !* Ž o je ustala, da bi ila, ko se tačuje s ceste ropot, prah se vali in pokiižo se stara kočija gospe Miličke. „Hvala Bogu t vzklikne domača gospa in Hotuce jej obsije obraz. „Glej inojegu dečka !* Vesela gleda skozi okno, da sagleda sina, a kmalu so močno začudi. Gospa povleče s rokama Čes oči, kakor bi hetela zbrisati čudno prikazen. Ni bilo časa ae čuditi. Vrata se odprč in v sobo itopi mladenič črnih oči in las, lepega lica, prav materina podoba. „Zdravi, mila muti, sladka mati !* ukoči mladenič in objamo mater, „hvala Bi>gu, da te imam zopet zdravo t Oh, kako sem želol, da te objamem tako srčno." Gospa Milička jo vračala in ni vračala in slednjič tudi poslanca E. Rascovich ter G o r i u p. Vladni komisar je pobijat pritožbe puBamičnih govornikov, čei, da so govorniki sicer pritožujejo o tem, da se ne ozira dovoljno na pritožbe zemljišnih posestnikov, toda to pritožbe da so pretirane, v tem ko se vladni načrt obzira toliko na varstvo polja, kolikor na varstvo divjačine. Isti paragraf je vsprejel zbor z veliko večino, kakor se je bil glasil v svoji prvotni obliki, vse ostale paragrafe lovskega zak. načrta pa brez rasprave. Zatem prečita poročevalec S c h e 11 a n-der poročilo dež. odbora o predlogu postan->ia dr. Piccolija, da se spremeni dež. zakon ista 15. maja 1874 it. 16, kateri odpravlja davek na dudičine v prid normalno-skolskega taklada in vpeljuje davek na dedftčino v prid ljudskih ftol, in v prid tri. bolnic, v tem smislu, da so istirja ta davek tudi od takih nepremičnin, tožečih v tržaikem področju, katerih lastniki so umrli v katerem koli kraju isven tržaškega področja. Poročevalce zaključuje svojo poročilo s predlogom dož. odbora, da se preide na dnevni red preko drugega dola dr. Piccolijevegit zak. predloga. Prvi del je bil vsprejet brez razprave. Predlagatelj dr. Piccoli branil j« drugi del svojega predloga v daljšem govoru. Proti Piccolije-vemu predlogu oglusil se jo dr. Dompieri, podpirali pa so ga (Piccolija) poslanci E. Rascovich, Venezinn iuMorpurgo. Rascovich je omenil, da se jo jako začudil, ko je čul, da predlaga dož. odbor, da naj so preide preko Piccollijerega predloga na dnevni red, k<> jo bil vendar prej dež. odbor nasvo-toval s a ui, da so izroči isti predlog posebnemu odseku v proučevanje. D o m p i u r i je v svojem govoru naglaftal tudi občinski deficit in izrazil nadejo, da se skoraj reži vpra-šunjo javnih skladiič, zntoraj se popolnoma strinja z dež. odborom, ki hoče začasno preiti nn dnevni red pruko tega predloga ie radi tegn, ker bodo bitju skoraj osnovana ■nodpokrajitnka bluznioa in zatoraj no bi bilo umestno uvesti sedaj novih doklad, ko se ie no vč, koliko iznala prav za prav deficit v upravi. Dež. glavar jo dal predlog dež. odbora na glasovanje, da so preide proko drugega dela Piccolijevtiga predloga na dnevni red. Za ta predlog, t. j, za prehod na dnevni red, glusovalo jo samo 10 poslancev, 31 jih je obsedulo. Predlog dež. odbora ju toruj zavržen, Ob IO1/« jo dež. glavar zaključil sejo. * * • sinovo objemanje. Izvije se mu, odstopi za korak in ga čudno opazuje. „Kaj je s teboj, Milan P* vprafta ga resno. aKaj P Ali se čudii, mati, ker vidift na meni mesto črne suknje in spičastega klobuka belkasto jopo, rudečo zavratnico in ilamnast klobuk. Ne jezi se, sladka mati. Veruj mi, ni moglo biti drugičo. Jaz su nisem rodil za avetnika. Dolgo časa jo kipelo v meni, a jaz sem lo prežvekoval staro he-brojičino in sveto očoto kakor staro pogačo, Miroval sem, ker me je držal na uzdi stari ujeo. Zdaj pa je odiel ujec nekam v toplice — proti mučijo reveža, — a jaz skočim it črne suknjo in glej ga tvojega Milana ! Ne jeii so, duftic* moja. Star pregovor žu pravi: človek veli, a Bog doli; aroo in volja v človeku nista igrači, ničvreden jo človek, ki uniči svojo voljo in srco.u „Ali Muko narodno gibanje naših učiteljev ; drugi zopet mislijo, da ta zakonski načrt zuščišča italijansko narodnost in gu pozdravljajo kot ljubeznjivo darilo vlade. Kaj misli vlada o tem, tega no znam, tudi ne vem tega, kdo bodo goljufan, samo to pa lahko i/.jiivi'i), da ostanemo mi Slovenci trž. okolico isti, kakor smo bili. Naše čelo in nafti učitelji ao izročeni tako vasi aum^volji. Bedariji zakonski načrt nam niti no odvzima, n ti ne priznava tegu, kar num gro v zrnislu ustavnih zakonov. Čemu naj bi toraj uii sodelovali pri načrtu, ki bi nuui bil voč v škodo, kakor pa v korist? — Konstatovati moram, da vidim nocoj, zroč v zbornico, nenavadni prizor : zasedene so malone vso stolice. To dejstvo vtbuja mi nehote som, da mora biti vendar nekaka skrivna agitacija, nam okoličanom iiveatno nenaklonjena, varok tako obilni udeležbi dsnašnje seje. Ta moja sum-nja je tem bolj opravičena, ako pomislim, da je bil današnji načrt še tolikokrat na dnevnem redu, pa se mu je deželni abor vedno protivil; a vendar današnje sporočilo pozablja naenkrat na vse pomislita in a nekako gotovostjo računa na Najvišjo sankcijo, zaupajoč spremenjenemu licu pol. situacije. Ker sem vsled tega uverjen, da se današnji aak. načrt gotovo ni osnoval v naš prid, izjavljam v imenu svojih drugov, da se mi ne udeležimo niti rasprave, niti glasovanja o načrtu. Po tej izjavi oatavijo dvorano poslanci levice, kateri ao bili izjavili, kakor omenjeno gori, da ne marajo glasovati in takoj aa njimi izidejo okoličanski poslanci gg. Na-b e r g o j, dr. 8 a n o i n, G o r i u p, Fran Dollena in Vatovec. Pri odhodu poslednjih obrne se poslanec d' Angoli proti galeriji in vsklikne: „Nu, sakaj ne ploskate?* (Perchfj non applaudite P) Zatem nadaljuje ao podrobna razprava v prisotnosti 29 poslancev. Vladni komisar izjavi, da bode svoje opazke stavil o posamičnih točkah načrta in da naj se njegovo dosedanje molčanje no smatra kot uierodajno pripoznavan je. Živahna razprava vnela se jc o §. 17. med vladnim komisarjem in poal. dr. d'An-gelijem ter H. Luzzattom. V tem nenadoma ugasno električna razsvetljava v dvorani in gospoda ostane v temi. Nekateri poslanci',tavajo po sobani, drugi vžigajo žvepljenice in konečno reši jih is zadrege tajnik, ki je pre-skrbel nekoliko svoč. Na to ao vžgali plin iu nadaljevali raspravo. Dež. zbor je zavrgel vse vladino spremembe in dodatke ter vspre-jel načrt dež. odbora v II. in III. čitanju. Zatem je dež. glavar po kratkem nagovoru zaključil sejo in sedanje zasedanje s trikratnim „Evviva* na Nj. Vel. cesarja. Politiške vesti. Premislili tO MI Naši nemški liberalni srditeži ao v prejšnjih dobah obsuli s prokletstvom slehernega Nemca, o katerem so izvedeli, da želi priučiti si slovenščino. Sodaj že mislijo drugače. V deželnem zboru stajerskem izjavil se je te dni posl. Staro k el, da bi bilo dobro, ako bi se učili — slovenščine; isto misol je izrekel poal. Hslwich v deželnem zboru češkem glede češčine. Kakor kaže, se gospAđi usiljuje prepričanje, da z golim zanikanjem ne spravijo raa zemljo avstrijskih Slovanov. A motili bi so, ako bi mislili, da ae je tem nasilnikom vzbudila vest, ter da obžalujejo storjene krivice. Skrb ta ljubi kruhek jih je prisilila, da so se premislili. Dobro Jim je zaeolil! v obči razpravi o deželnem proračunu v deželnem zboru češkem pozval je poslanec B u (j u o y iz češkega ve-leposestva vso stranke, naj bi se združilo okolo prestola. Poslanec Krsm&jf mu je odgovoril izvrstno, da jo Njegovo Veličanstvo prosv. cesar, hoteč pomagati delavcem iz last* nega nagiba, sam podpisal načrt o razširjenju volilnega prava, a veleposestniki so bili tinti, ki so odgnali n a j z v e-stojšega zastopnika Njo g. Veličanstva. Taka jo njih lojalnost v praksi I Deželni zbor dalmetinekl. V soji dno 16. t. m. pričela je razprava o adresi na krono gledć sjedinjenja Dalmacije s Hrvatsko, kakor tudi o protiadresi itulijansko-srbske manjšine. Zbor jo sklenil z 22 proti 12 glasom izročiti adreso posebnemu odseku, kateri je moral v soboto poročati o njej. Proti adresi je govoril Srb Smirič, za njim Bjelanovič in Italijan Salvi. Vsi trijo govorniki tajili so kompetonco dež, zboru. Odobravala jo goveda govornike manjšina in pa kliku na galeriji. Isti Smirio je govoril potom za protiadreso, katero pa je zavrgel zbor v prvem čitanju. V soboto se jo zaključilo sedanjo zasedanje. Členom dož. odbora izvoljenih je šest Hrvatov in 1 Srb. — V seji dne 17. t. m. bila jo prvu točku dnevnega reda podpora „Hrv. *ta-rinurskomu društvu v Kninu*. Srb Bjolauovič govoril jo proti podpori, češ, d« ni „sturi-uarsko diuŠtvo* to, kur bi uiorul > biti, ampak da je politiško, agitatorsko društvo (!). Posl. Biankini j« v lepem govora ožigosal Srb«, njemu je odgovoril jako srdito Srb Baljak. K«r jo galerija živahno demomtrovala in odobravala srbako-italijanski Baljakov govor, ukazal je predsednik sprasniti jo. Na to je nastal grozen vrišč ua galeriji, da so morali poseči orožniki vmes in odgnati demonstrante. Celo poslanci manjšine psovali so Hrvate. Zbor je dovolil podporo. Zatem bi morala pričeti rasprava o adresi aa »pojenje Dalmacija s Hrvatsko, a v tem trenotku isročil je vladni komisar predsedniku nek brzojav, a katerim je bilo ukazana dež. glavarju, zaključiti sasodanje takoj. Pred zbornico sbraln se je nukaj ljudstva, ki je hotelo deinonstro-vati v prid Lahom in Srbom, tuda razgnali so je orožniki. Volilna prooenova v Avstriji. Dunajska „Montugarevue" poroča, da je ministerski svet že določil glavne točke volilne preosnove. V tej preosnovi so se ministri baje ozirali na želje koalinovanih strank. Cerkveno-polltlika prooenova na Ogrskem. Is Budimpešte poročajo, da je shod liberalne stranke dne 18. t. m. odobril z navdušenimi „Eijen*-klici zak. načrt o cerkveno-politiški preosnovi. — Govori ae v parlamentarnih krogih, da ae dotični magnati v gosposki zbornioi, ki imajo javne službe, ne bodo udeležili rasprave o tem zak. načrtu, niti no bodo glasovali. Italija. Finančno poročilo objavijo mini« stri menda dno 25. t. m., potem pa predlo* žijo takoj svoj fin. program, kakor ao ga še skrpali. Zatrjuje se, da je v istem znpopa* deno tudi povišanje šolskih doklad. Razprava o finančnem proračunu bode izvestno burna. — Vojno izjemno sodišče v Masni raspravljalo je včeraj proti 6 obtošencem, toda razprava je bila prenešena, ker jo treba zaslišati še nekatero priče. V Cattanisctta pa jo obsodilo vojno izjemno sodišče 12 obtožencev na več ali manj težki zspor. — O izgredih ali neredih ni slišati ničesar več, ako smemo verjeti cenvurirarim poročilom, ki prihajajo do n«s. Emil Henry, napadalec kavarno „Termi-nus* v Parizu, priznal je, da je hotel vroči bombo v veliko 6perno gledališče, toda v gledališču samem ni mogel dobiti prikladnega mesta. Policija in preiskovalni sodnik so prepričani, da ima Henry sokrivce, med katerimi sta menda tudi auarbista Bernard in Paul Rđclus, kakor drugi anarhisti, ki ao se že v prejšnjih dAbiih pojavili s atentati. Iz Rumenlje došla je jako čudna vest, da so namreč konjiški častniki jeli štrajkati. Odpovedali so namreč v velikem številu službo baje aato, ker je nadzornik konjioe, general Cantili, veliko prestrog. Drugi vzrok je baje ta, ker je mnogo častnikov od generalnega štaba in pešoav prestopilo h konjici, abok česar ae čutijo konjiški častniki oškodovane, dtrajk častnikov, tega pa šo ni bilo I Različne vesti. Konllekacija. Sobotno večerno izdanje našega lista je saplenilo o. k. državno pravd-niitvo radi članka »P o r e š k o-P u I j s k a šk ofi ja*. Cesar Fran Josip se udeleži lotos najbrže velikih nemških vojaških vaj. Tuko poročajo iz Danskega. Nj. css. In kr. Vis. nadvojvodlnja Štefanija odpotuje prve dni marca meseca na Vztok. Najprvo se odpelje na otok Kif, potem obišče Kairo, kjer se snido a svojo sestro princesiujo Lujzo in s svakom, princem Filipom Koburg-Gotha. Voeela vset. Danes se je razširil po našem mostu gla«, da je biskupom na Krku imenovan velečastiti msr. Andrej Šterk, župnik stolne cerkve v Trstu. To vesti se gotovo is vsega srca rasveseli vsa škofija Krška. Javna ekladliča v Tretu Z Dunaja poro-čujo, da se je dne 18. t. m. prijavilo službeno gg. Vcnturi in Pollitzerju, ki sta bila do včeraj na Dunaju kot delegata tržaške trgovinsko zbornico, da vlada namerja prevzeti v laetno upravo tr/aika javna skladišča (Muguzzini generali). Govori se pa, da vlada vsuj za sedaj no prevzame na-se drfic t sedanjo uprave (občinske in trg. zbornice) javnih skladišč kajti tu primanjkljaj je dosegel i.» lepo avotioo 437.000 gld. Tu svota oituiio toraj na pločah tržaško občino in trg. sborniee tržaške, dokler vlada ne okrene kaj v pokritja tega gorostasnega deficita. Za druibo sv. Cirila In Metoda jo nabral g. Ivan Faidiga v Sodraiici pri gosp. Kršetu med nekdanjimi tršaškimi .krokarji" o priliki prihoda vrlega triaškega „Oberfanta* 2 gld. 20 kr. DruiM sv. Cirila In Metoda je poslalo slavno uredn štvo »Slovenskega Naroda* kot XIII. sbirko kroninib darov 445 kron 6 vin. in kot XIV. sbirko 269 kron 80 vin.; vsega ukup je „SI. Narod* nabral za našo družbo od 17. maja do 31. deceiubia 1893. 1. 5433 kron 40 vin. — Slovenje-BistriŠka podružnic* je poslala sa I. 1893. udnine 285 gld. — Litijsko Slovenke so postale pokroviteljice z zneskom 100 gld., zastopala jih bode g. Josipina Koblar. Znamenito in bodrilno pa jo sa vse domorodce, kako so nabrale znajdljive Litijske domotjubkinje atotak sa našo družbo. Pri vsaki priložnosti, žalostni ali veseli, so se je spominjale; tako pri Kri, v družbi in v domačem krogu; pri posojevanji časnikov so zahtevale neananatne svotiee v družbino korist, domorodci potujoč in mudeč se v trgu so položili svoj dar dečki ia deklice so nabrali pri rodoljubih malo prispevke, in kar je Še manjkalo, dobile ao kot prosto* voljen prispevek ob kaki veselici ali ob kaki posebni priliki. Tako ao nabrale oprostila novoletnim voičilom 21 gld. 90 kr. in aioer ao se odkupili: p. n. gg. J. Sadar, J. RogliČ, Ign. Len-ček, J. Oblak, Lebinger in Bergmann, Treo,, Jenko, T. Kopriva, F. Klinar, BeneŠ, Orehek, Zupančič, dr. Pavlič, K. Prešelj, M. Damjan, Litijanka, Kornelija Orehek, J. Koblar J. Ho-leček, M. Koblar, dr. H. Stepančič, J. Sohott, J. Gregorčič, L. Svetec, A. Puček, Tura, Z. Geiger, Avg. Čeme, rodbina Jenko, Hutter, Mahorčič, Vončins, Fr. Slanec, J. Damjan, M. Koschegg, M. Jeretin, K., T. Svetec, Dov-žan, Golob, Mad. Sadar. J. Mang, A. Oblak, Mioi Klobčavar, A. Korbar, K. in R. Verbajs, MilivojaVončina, Št. Musga, F. Volk, A. Ste fančič, T. Javornik, Hastinger, N. Lenček, Katinka Hribar, Josipna Koprivnikar str., M. Elsner, Čebulj, Premk, H. Bevk, A. S., S., J. Borštnar, Lj. Roblek, R. Č«rne, AnuSka, Lušin in Miuka Vračič is Ljubljane. (Koneo prih.) Članom »Matice Hrvatska* so naznanja, da so prispele knjige sa lansko leto ter ae dobivajo pri gospodu čuvaju „Slovanske Čitalnico* (via S. Franceaco št. 2) proti iskazu plačano pobotuice. Posojilnica V Nabroiinl (vknjišoua zadruga s omejeno zaveso), vabi na redni občni zbor, kateri bode dne 25. t. m. ob 3 uri pop. v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor predaednika; 2. poročilo kontrolornega odseka; 3. poročilo blagajnika ; 4. volitev novega na-čelstve; 5. volitev treh članov v kontrolni odsek se I. 1894; 6. rasni nasveti in predlogi. K obilni udelešitvi vabi najuljudneje častite zadružnike in prijatelje zadruge N a č e 1 n i š t v o. Zgodnja Velikano6. Letos bode velika noč izredno zgodaj, namreč že 25. marea, t«) je samo sa tri dni pozneje, kakor more sploh biti. Po določilih nioejskega konoilija sme pasti namreč Velikanoč najbolj sgodaj na 22. dan marca, ako je dne 21. marea polna luna in je ta dan aobota. V našem atoletju je bilo to aamo jedonkrat 1. 1818. in se ponovi šo le 1970. Poftta za okolico. S 1. matoam t. I. stopi v poštnem prometu med Trstom in okolieo v krepost lokalna (mestna) tarifa in aieer v prometu med trš. poštnimi uradi in uradi: Bar-kovlje, Grinjan, Proaek, Opčine, Basovisa Skedenj in Sv. Ivan. Torej velja frankacija od 1. marca naprej sa navadna pisma (do 20 gramov) 3. kr., za navadna pisma od 21—250 gramov, 6 kr. Za priporočena (rekomando-vana) pisma plaču so pristojbina 5 kr. Za vsa ostale poštne pošiljstvo, n. pr. dopisnice, omoto itd. ostanejo veljavne dosedanje določbe. Porotniki za prihodnjo porotne razprave. Diić 1. mare:, t. 1. pričnejo zopot porotno ruzpravc. Porotniki sa to razprave bili so izžrebani dnč 11. t. m, pri tržaškem dež. sodišču. Isti so (Glavni porotniki): Anningrr Alozij, trg.; Bruua Jak., trg. in pos.; Brat-eatti Nikola, pos.; Bartoli Viktor, pos.; Bor-netič -Tommasini, vitez, denarničar pri tri. tehniškem zavodu ; Delise Alojzij, obrtnik ; Esner Rudolf, spodit«*-; Fendorl Karo!, pos.; Folie Jvun, pos. ; Frezza Audr., pos.; F«»-schiatti Ant., zlatar; Forlugu Jvun, pos. ; Orio« Alt., iliUr; OnktTM Julij, trg.; Hermana Jos., ini.; HoMak Jvan, upravitelj Llovdoveg« arsenal« : Kugy Pavel, trg. ; Lixl Ljudevit, trg.; Martelanec Svetko, podvzet-nik ; Michelus Rtjm., mosar; D.r Ostrogovič Josip, odvetnik; Potočnik Benedikt, trg., Pagan Ant., trg.; Pascutto Ant., obrt.; Pan-filli Ant., pos.; Pontini Ant., trg.; Pollej Ant., inienir; Qualitzcr Alojzij, pos.; Sedlak Miha, pos. ; Stupica Fr., pos. ; Schleimer Andr., trg.; Struppi Srečko, pos.; Trevisan Henrik, ebrt.; Valdoni Peter, pos.; Visin Hugo, ravnatelj tri. trg. bsnka; Weiss Emil, trg. — Namestni porotniki: Bortoi Fr. Mar., pos.; Butti Alojsij, trg.; Eberhardt Henrik, pos.; Frauer David, pos.; Glesič Karol, trg.; Hofasann Edvard, pos.; Marin Simon, trg. ; Pellegrini Aleks., pos. in Rohrinann Edvard, trgovac. Brezbrižnost hišnih gospodarjev Zlasti na Vrdeli čuje se najnovejši čas skoraj sleherni dan o rasnih tatvinah, katere bi se mogle ptav lahko preprečiti vsaj s tem, ako bi se hišna vrata in duri vseh poslopij sploh svečer zapirale s ključem. Čujemo pa, da se to ne sgodi. Komur je torej sa lastni svoj imetek, naj se ne sanaša na druge Ijudij, ampak skrbi naj in čuva kolikor more sa hišno varnost aam. Toraj saklenite duri I Za spomenik pok. Ivana Slugo, učitelja na Tatrah, darovali so p. n. gospoda: H. Jorman 3 gld., F. Deloott 2 gld., L. Tončič 1 gld., I. Nekerman 2 gld., E. pl. Kleinmayr in Petrak 3 gld., A. Ruioich 1 gld., I. Kuret 1 gld., K. Kuret 1 gld., I. Valentič I gld., I. Burdian 1 gld., K. MahniČ I gld., J. Pe-čarič 1 gld., M. Čok 1 gld., A. Bitenc 1 gld., M. Zarnik 1 gld., D. Judnič 60 nvč., A. Si-mončič 50 nvč., M. Pajsor 50 nvč., F. Waišel 2 gld., Franki 1 gld., St. Šiikovič 1 gld., A. Pošar 5 gld., I. Omahen 50 nvč., M. Antončič 80 nvč., I. Vesel 1 gld., F. Forjančič 1 gld. 50 nvč., A. Rudolf 1 gld., A. Stemberger 2 gld., Neimenovani 1 gld., A. Schramek 40 nvč., S. Jenko 10 gld. 27 nvč., Dr. Šebesti 10 gld., M. Primolič 50 nvč., M. Oglar 20 nvč., K. Buno 50 nvč., Dr. Cristofoletti 50 nvč., S. Gusolj 50 nvč., S. Marussig 50 nvč., F. Petech 50 nvč., Dr. A. Viooo 3 gld., M. Mavrič 2 gld., A. Rogač 3 gld., J. Volk 50 nvč., K. Vioič 50 nvč., F. Božić 50 nvč., M. Pire 30 nvč., Rapoteo 50 nvč. — Skupaj 71 g'd. 97 nvč. — Ostali darovalci so ne morejo Še objaviti, ker šo niso vrnene okrožnice, v kojih so vpisana imena. — Oni, ki niso doposlali vpisanih snuskov, se uljudno prosijo, da to stord kmalu. — Rasposlane okrožnice naj se kmalu vrnejo podp. odboru, da se morejo objaviti še drugi darovalci. Vea denar, došol do sedaj sa ta namen, isročil se je vdovi pok., gospej Ivani Sluga, in sicer 94 gotd. 27 nvč. — Nabiralni odbor sa spomenik pok. Ivana Sluga v Podgradu 11. februvarja 1894. Statistika tržaška. Od 4. do 10. t. m. rodilo so je v Trstu 116 otrok (62 moških in 54 ženskih). 6 jib je bilo mrtvorojenih. Umrlo jo v istej dobi 90 oieb (52 moških in 38 šenskib). V razmerju na število prebivalstva prida 29 29 mrličev na vsakih ti-suč dni. Nesreča na nsmikl vojni ladijl. V petek se je raspočila na novi nemški oklopniei „Urandenburg* v Kialu glavna oev, ki vodi sopar v kotel. Ubitih je 89 oseb in ranjenih 9. Nezgoda v novem prietanliču. 52-lotni Josip ČrneliČ, službujoč pri podvzetju Tense, nakladal je v petek oglje na pomiku ,Vindo-bona", aasidrenem na pomolu it. 3 v novem pristanišču. Po nesreči padel je v dolnja prostore, ne da bi bil kdo opasil ga. Ostali te-šaki aipeli ao oglje naprej in seveda je padalo isto na ubogega Črnelida. Šo-le vsled kričanja na pomoč opasili so ponesrečenega. Ko so ga brso isvlekli in posvali sdravnika, konstateval je isti teika rane na prsih in na glavi. Zdravnik je odpravil ranjenega takoj v bolnioo. Zgorel otrok. V petek pustila ata sskonska Furlan v Koprivi, politiški okraj Sežana, avojo 8 letno hčerko Marijo saino v kuhinji, v tem ko sta šla po svojih opravilih na polje. Na ognjišču bil je ogenj in otrok si je nžgal obleko. N« njegovo kričanje prihiteli so sosedje, potem tudi stariša. Strgali ho sicer gorečo oblačilo ras dete in je takoj odpeljali v tržaško bolnico, vendar je bila zdravniška pomoč prekasna. Otrok je umrl v kratkem v groznih bolečinah. PsHci|»kS. Pri koajadereu ukradli ao to dni neznani tatovi nekoliko mrhovine od ubite bolne krave in nekaj konjske masti, katero so tatovi bržkone prodali. (Dober tek!) Kot sumljivega te tatvine so zaprli SOletnega mesarskega poin >čnika Adolf t L. Pulic'ja pa išče ie njegov« druga, 18lotnega Rudolfa Kočevarja, bivšega pomočnika pri konjedercu in nekega mesarskega pomočnika, kateremu poznajo doslej le po pridevku „PiščancV — 45letnega berača Srečka F. iz Trsts, pripadajočega v Tolmin, so saprli ker je nadlegoval Ijudij po uliei, proseč milodare. Isto pripetilo ee je 77letnemu Mateju Vidalu s Opčin. — G. Ivan Kocjančič, laatnik kavarne ,Fabris* na trgu Csserma hit. 5, prijavil je včeraj policiji, da je isročil ključo svojega posestva na Vrdeli bit. 243 svojim stužabnikom v istem poslopju takoj zatem, ko se je bil pokojni njegov oče obesil v tem poslopju. Kakor se naii čitatelji morebiti še spominjajo, obesil ae je dnč 19. maja pr. lata pek F. Kocjančič v avoji hiši na Vrdali, kjer je imel pekarno sa sladičice. Slabo finančno stanje spravilo ga je pod semljo. Te dni pa je šel pokojnega •in, omenjeni lastnik kavarne, v dotično poslopje, toda, čudom se je sačudil, ko je opasil, da je poslopje skoraj isprasnjeno. Isginili so razni kotli, pohištvo itd. itd., vredni skupno več stotin goldinarjev. Tatu, odnosno izne-verjalca, ao ie zaaledili. — 14letna dečka Alojzij Čok in Fran Fabria, atanujoča na Vrdeli, zabavala ata ae v nedeljo a tem, da sta streljala iz stare puške — na vrabce. Policiji so ju prijavili zbok tega, ker mimoidoči ljudje niso bili varni pred „strelcema". — Znano beračioo is ulice Miramare, 21letno Josipino Kranjc ssprli so, ker je že do skrajnosti nadlegovala a prosjačenjem ljudi. Zajedno ao aaprli nje očete, 691etnega Jakoba Kranjca, ker je „pazil* na avojo hčerko in in jo opozoril takoj, ako so je bližal kak stražar. — 43letni Josip Žerjal iz Prebenika, okraj Koper, šetal ae je dne 18. t. m. po tr-žaikih ulicah noseč razno železnino, med katero je bila tudi 3 metre dolga veriga. Žerjal je jako sumljiva oaeba. Zaprli so ga, da do-šenejo v preiskavi, da-li ni morda ukradel svojo „berantaio*. Sodnljsko. 351etna kuharic« Josipina Grile iz Poatojine bila je obtožena radi tatvino, ker je baje odnesla svojemu gospodarju Stanislavu Lestioi is Makarske, kateri ima gostilno v uliei Muda Vecchia, svoto 240 gld. Kakor smo bili sporočili v svojem času, kupila je obtožena Grile nečaku svojega gospodarja, 12-letnemu dečku Josipu Lestioi srebrno uro in mu dajala sleherni dan nekoliko krajcarjev, da si kupi sladičie ter si s tem baje prikupila dečka, da je ne ti isdal. Preiskava pa je dokasala, da jo dotični denar menda ukradel deček sam, sporesumen s kakino drugo osebo, sbok česar je sodišče oprostilo satošeno Josipino Grilo. 72 lotnl stsrisk posvečen za duhovnik*. Nedavno so v kartusijnskem samostanu Gre-noblu posvetili sa duhovnike 72letnega don Tavra. Tavre je sin sodnijskega predsednika in člana višje sbornioe s jednakim imenom. Ko mu je umrle soproga, šel je v samostan, kjer je storil slovesne obljube, učil se bogoslovja io po dovršenem bogoslovji bil posvečen se duhovnika. Pri slovesnem posvočenji bili sa njegovi otroci in vnuki. Vojno ministarstvo in pa .Sokol1. Iz Brna poročajo, da je vojui minister zabrnnil telovadnemu društvu „Moravski Sokol4 uporabo vojaikega vešbališča v Brnu za .Sokolski* shod, ki se ime vršiti dn6 1. julija t, I. Podpolkovnik - Izdajica. Pred nekoliko dnevi smo javili, da so v Odesi obesili nekega ruskega podpolkovnika, ker je drugim državam izdajal vojne tajnosti. Pri hišni preiskavi so našli neko zapečateno, na generalni štab neke tuje države adresirano pismo, kateri poslednji je že dve leti sem ovajal razno tajnosti. V plačilo izdajatva jo dobival po 24.000 frankov na leto. — Pravda je bila kaj kratka. Pet dni putem, ko ao ga zaprli, so ga že obsodili na amrt, dva dni po obaodbi pa obesili. šeetkraten umor In eamomor. V Okla-borna (Zjedinjene države aoveroameriiko) umoril je neki oče svojo Ženo in petero Bvojih otrok, potem pa samega sebe. V ostavljenih pismih pravi, da jo že i in otrokom prereza! vrat, da jih obrani pred smrtjo po zmrznjenju. Naraščanje eocijalizma. O volitvah na Nemškem imeli so socijalisti 1867 leta 25.0O0, 1871 |. 120.000, 1874 I. 339.733, 1879 I. za izjemnih sakonov 420.662, 1881 1. 335.307; 1887 I. 863,128, 1890 I. 1,323 000, 1893 J. 1,700.000 glasov. Te številke povedć več nego najdaljši članki. Strele. Min. torek udarila je v Komnu strela v poslopje, kjer stanuje davčni kantrolor g. Kavčič. liti sedel jo liti pri mizi, ko se hkrati silno posveti v sobi in — kontrolor se sgtudi brez zavesti nn tla. Ko so ga zo-pot spravili v zajest, opazilo ae je, da mu jo strela — strgala čevelj raz deano nogo J Skoda, de ai gosp. Kavčič ne more najeti strele v domačo svojo službo, vsaj bi ga po ceni sezuvala! — V Pliskovici udarila je strela istega dne v svonik, porušila ga od zvonuv gori, satem pa je odletela v cerkev ia ud todi v župnikov hlev, kjer je ubila dve župnikovi kravi. Skupno je provzročila ikode okolo 4000 gld. Anerhist prod sodiščem. Te dni je bila pred sodiščem v Parizu razprava pruti nekemu anarhistu, obtoženemu tatvine. Ko je predvodnik proglasil obsodbo, vrgel mu je obsojeni neko krogljico iz kruhs v lice, kričč : .Vi prasci, vse vas še pošenemo v srak I Živela anarhija t" Predsednik pa ni odredil saradi tega šaljenja takoj druge rasprave, ampak dal je ta vsklik le sabelešiti v zapisnik in ukazal, da se obsojeni odvede v zapor. Italija potrebuje pukk. Z Dunaja poročajo, da je naročila italijanska vlada pri neki češki tovarni 430.000 oevij za puške, katere naj se oddajo tovarni za orožje v Terni, katera isdeljuje oatalo dele novih ptiik. Berolinska tovarna Roth pa izdeljuje aedaj za Italijo mnogo streljiva sa puike. Torej imajo ti ljudje kljubu finančni krizi vendsr ie denarjs za puiko t — Kruha, kruha! Kongres katolikov, ki se je imel obdržati v Napolju, obdržaval ae bode, radi sedanjih razmer v južni Italiji, meseca aprila v Rimu. Velikansk sod. V Parizu so nedavno naredili sod, ki drži 850 hektolitrov in je sedem metrov visok. Sod ima šestnajst še* leznih obročev. Sod je znotraj razdeljen v pet delov, tako da vanj lahko spravijo pet vrst vina. Influenca pri živalih. V Ziljski dolini na Koroikem se je prikazala influenca pri konjih in pri govedih. Broje krave in kobile povržejo, ako dobć influenco. Vsled tega bodo kmetje imeli dokaj ikode. Visoka starost. V VmaŠici na Češkom umrl jo neki 106 letni starček. Bil je zdrav skoro do sadnjegs. Zadnja lota je bil malo ogluiol. Razglas. C. kr. mestno deleg. okr. sodišče tržaško išče ueznano kje bivajočega Josipa H r o v a t pok. Antona, iz Radovljice (Kranjsko) kakor dediča sedmega dela za-puičine tu umrle Neše Radimsky. Čas za prijavo določen je do 29. februvarja 1894. Kolsdar. Danes (20): Elevterij, šk.; Ev-barij, ik. Jutri (21); Maksimiljan, šk.; Ele-onara, kr. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 1 min , zatoni ob 5. uri 25. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 0.6 stop., ob 2. pop. 5 atopnj. Najnovejše vesti. Poreč, 17.*) (Izv. brzojavno [»oročilo „Edinoati".) Sinoć jo odgovoril vladni zastopnik vitez Elluscheg na interpolaciji Costantiuija in Dukića, zadevajoči občinske volitve v Pazinu. Mandić je iuter-peloval dež. odbor radi imenovanja Članov v okrajne šolske »vete, posebno Volo-skega. Mandić odklanja v imenu manjšine, večina pa odobri proračun, v katerem je tudi svota 2000 gld. za merjenje železnice na Reko. — Danes jc prečita! predsednik italijanske prevode interpelacij na deželni odbor posl, Spinčića, Flega in Mandiča. Spinčič interpeluje vlado zaradi kfizic v dekanski občini in zuradi šole v Pluvjah, Ftego pa zaradi zdravnika Moskoviča. O zakonski osnovi v varstvo ptic se jo razpravljalo med splošnim smehom in veliko zmešnjavo. Ker je n. pr. padel § 4, pretrgala se je seja in se je — v protislovju s pravilnikom — glasovalo vnovič. Pri ponovljenem glasovanju se jo vsprejel isti in potem ves zakon. — (Danes zvečer jc zadnja seja). * It zspleneno sobotne številke. Duaa| 17.*) Da se določi vapored delovanju državnega zbora vršilo ae b< do 50.000 oseb, ki so glasnimi vskliki pozdravljale papeža. Po maši jo sapel sv, Oče zahvalno pesem in vsa množic« je pela žnjim; potem je blagoslovil množioo tidnim glasom. Bil je jako ginjen. Rlo Janeiro 19. Vse inosemske vojne ladije so zapustilo pristanišče Rio, da obvarujejo svoje ljudi pred rumeno mrzlico. Dražb«. C. kr. okr. sodišče Podgrad. - 26. febr. in 30. marea t. 1. posestvo Luke Goinbać iz Hrui co cenjeno na 3597 gld. 59 kr. C. kr. okr. sodišče Komen. — 21. febr. in 27. marca t, I. posestvo mul. Josipa Fakin is dkrbine hšt. 75, conjeno na 6347 gold. 62 kr. C. kr. okr. sodišče Tolmin. — 19. febr. in 2. aprilu 1894. posetfvo ležečo zapuščine Ivana Spolada iz Borjane, conjeno nu 650 goldinarjev. Isto sodišče. — 26. febr, in 3. aprila t. 1. posestvo Matevža Koreu pok. Matije is Drožnice cenjeno na 2009 gld. 20 kr. C. kr. mestno doleg. okr. sodiičo Trst. — 19. febr. In 31. marca t. 1. posestvo Er< nesta in Josipino Kumar iz Orete cenjeno na 3803 gld. 47 kr. Konkurz je otvorjen v premoženju Frana Dellak. Kon-kurzni komisar: c. kr. svetnik vitez Werk ; začasni oskrbnik svetnik dr. Anton Padovan. 19. februvarja t. I. razprava za volitev do-finitivnega oskrbnika. Rok za prijavo tirjatov do 30. uprila t. I. Razprava za likvidacijo in razvrščanje tirjatov dno 21. maja ob 9. uri zjutraj. IVffovlnalci brsojavl. Builmpoita Pionir« z« HpomlAil 7 »8 - 7 3», zn jiioen 7H4 — 7'65. Koriiz« 4"5 za mnj ; z« juni 484 --■ - Oves >a spomlad 6-80 -0 89. Pšsnica nova od 77 kil. f. 7-85—7 40, od 78 kil. f. 7-46-7'BO, O.l 7s) kil f. 7'M—780, «> 490 - I !i0. Silno ponudb plenu «, jaka živahno povpraševanje Prodalo »e je 45000 wr. utor. ali po p iluih dražjih cenah. Vreme mrzlo. NtV'Tork. 18. febr, Pšenica 63', (». febru. varja stala je po 65s ,) buahel, koruza 43' 4 (R. februvarja je stala 42). Vesti o novi letini ugodne Moka 215. Sidnsj f - letina žita v Avstraliji kale jako ugodno, računa bc na 4,600.000 hektolitrov eksporta. Praga. Nerafinirani sladkor. Mirno. Februar 16 85. Mar« 1B-95. April 17-—. Budimpeita. Špirit, 18 83-'6-75. H&vre. Kava Santos good averngo 102-75, ta juni 98 76 irg dobro razpoložen. Hamburg Santo* good average za marc f. 81-50, maj 80 50, september 77 25. Trg miren. Dunajska bora« 19. fabruvarj* MM. predvčeranj. danes Državni dolg v papirju .... 9810 98 05 . „v srebru .... »790 97 »0 Avstrijuka renta v zlatu . . 120 20 120-20 „ „ v kronah • . . »7 50 97 70 Kreditne akcij* . . . . • . .361-60 363 — London 10 LBt.....> . . 125.40 125.25 Napoleoni.............9 94 9 93 100 mark.........61-25 SI-1K 100 italj. lir....... 43-80 43 80 Trin« oana. (Ceae se razumejo na debelo in s carino »red.) Cena od for. do for. Sava Mocca.......100 K. 176, - 177.— Cejlon Plant. fina . • . 182,- 184.— . Perl..... „ 192 - 194,- Java Malan< .... „ 166 - 167.— Portorloco...... „ 184.- 186,- Guatemala..... „ 166.- 107.— San Domingo .... „ 159. - 61. - Malabar Plant............180. 182.- „ native. ... „ 170,- 172.- Laguuvra Plant. ... „ 176.— 180. . n native. .. . , 170.— 178. - Hantos najlini.i ... , 158,— 15».— , srednje fini . - „ 154.— 156.— n srednji..........150. 152 - ordinar . ... r 139,- 141,- Kio oprani..... , 170.- 171.- R mijtiniji..... n 158,— 159. - h srednji..... . 152.- 154.— Skladišče : Mt. ct. 77430. Sladkor Contrifugal I. vrste . 100 K. 35,- 35.50 Conca**6..... „ 36,75 37.— v glavah..... „ 37.50 37.75 razkosani..... „ 38.— —.— SkladišČo : Mt. ct. 7700. Bit italijanski Uni .... 100 K. 19.— 1925 „ srednji ... . 17 75 18.95 Japan fini...... „ 17.50 — „ srednji..... n 16.25 - Rangon ozira..... „ 15— — .— J..............18.75 -.- H..............11 50 —.— Petrolej t uski r sodih ... „ 18.25 18.50 v zabojih od 29 kil. 5.»0 6. - Olje Italijanko nsjfincji . , 100 K. 5». - 62. - » srednjelino . n 50, - 52 — bombažno, atnerik. ... n 32. - 44. - dalmatinsko ...... „ »6,- 39.— Limoni Mesinski..... zaboj 3.50 4.— Pomaranis . ..... n 3.50 4.50 lKasielj&i Dalmatinski . . . 100 K. 61.- 63.- „ Bari...... „ 67.- 6».- Pinjoli......................80 - 82.- Koilil Dalmatinski..... „ -•- „ Pulješki..............7.25 7,50 SmokTO Puljelku............12,- 12.50 Grške v vencih . . „ 13. - 13.50 Sultanine ........ „ 30.- 32.— Vaaperli....................21.— 23- ClTSDS.......... „ 25.- 26.- Polenavke srednjo velikosti . „ 38.- — .— * velike..... „ 35,— —. - „ malo...... „ 39 — —. - Sla&lkl v velikih sodih . . 14 - — „ v •/, , . . . 5.-- --- Domaći pridelki. rtiol» Koks.........100 K. 9.75 10 - Mandolotii...... „ 8.75 9.— avetlorudcči..............».25 9.40 tcninorudeči..... „ —.— —.— kanarček....... „ —. - —.— bohinjnki................9.50 9.75 beli veliki ...... „ 9.— —.— . n 6.75 -.-6.75 7.— „ 6.2'i 6.50 „ 5.50 5.75 „ 6.50 6.75 „ »4,— „ ».25 9.50 » 9,75 10. „ 11.— 11.25 . n 6-- - - . „ <-75 -.- „ 2.70 2.90 • « »•- - — . „ 13. 0 . H 53-- -•— 58.50 59,— H mali....... zeleni, dolgi ..... „ okrogli .... mešani, hrvatski .... „ štajerski .... K asi 3 fino štajersko..... Ječmen št. 10........ . »........ „ 8........ Zeljo kranjsko........ Bepa , ....... Krompir, štajerski ..... Proio, kranjsko....... Sča, kranjsku........ eh ogerski........ tfait ogeruka........ Kava. Jako stalne cene za vse vrati, razno za pro«ti Santo« in Hio, pri katerima popuščajo za gld. 1—2, ker jo teh dveh vrsti mnogo na skladišču, a lo malo povpraševanja. Posebno zanimanja jo za fine zeleno vrsti Buntona iz vzrokov, omenjenih Ža v zadnjem poročilu. Sladkor Jako stalen, cono rattojo. Današnje zalitove za ce!o vagona no za 1'ilfe : Azr gld. 35'25, Dzg gld. 84-75, 8pr. gld. 35, Wzf nI prodaje. « V glavah (stokih) gl I. 37-.'>0-37-75, Con>:asso gld. 37, dražji, /a marc — april tovarne nUo hotol'i prodati, lo Azr so p odali H/00 vroč po gld. 35-25, sedaj pa zahtevajo .'<5'50 Kiž. Viiled velicega povpraševanja podražili ho listniki v Italiji cene za ono liro, in ker so jo zboljšal nekoliko tudi italijanski kurz, bili so tu-najšiiji trgovci prisiljeni zahtevati 50 kr. dražje. Drugo vrst) nospremonjono, Olje. Promet je bil v teku tedna Živahen, in siccr ho je prodalo 600 met. stot. istrskega in dalmatinskega po gld. 35 oziroma 40. — 900 met. «t. ulban*k»g.k |; 400 met. slot. grškega in tur&koga po gld. 35 — a«; 200 met. stot. ružnoga laškega, ('eno so razumojo s carino vred. Slanina so je zojiet podražila v tuku tedna za 1 gld., povpraševanje pu je ostalo neznatno, kuk<>r tudi po m a h t i. Ako primerjamo letošnje cene z lunskiini, vidimo, du smo letos zn gid. 7' ceneje pri slanini, in 10 — pri manti. Žveplo. Našo vinogradnike bmlo zuuimulo vedeli, t1 u so letošnjo rune jako nizke; utegnejo pa podratiti se. ak > bo le zahtevala i alijanska vlada, kakor pričakuje, dane bolje plačujejo delate i v 8ie- liji in R i:nagni. — Posedaj »e je za mare sklenilo nogodeb mnogo ti*oč vreč po naslednjih cenah: L vrsti ,dnppio rafinato u«o R mini* s etiketo po gld. 2.50 — z dodatkom od 3*/. galice po gld. 3.44, z dodatkom 5°/, galice po gld. 3.1©. Galica angleška v origimlnih sodih po gld. 25 — bilo je tudi živahno povpraševanje. Petrolej. Zdatno pomanjkanje, cene jako trdne, rastoče. Južno sadje. Le z limoni in pomarančami velik prom t po rastočih cenah; in sicer se je pro-dtlo 2200J zabojev pomaranč in 500» zabojev li-monov. Špirit. Jako stalen vsled povišanja cen na trgih produkcije. Prodajalo so je v celih cistemskih vagonih po gld. 12*25 -12 50, v sodih cele vagone po gld. 15-85—L">-6posamični sodi po gld. 15-75—16 za 100 litrov. Domaći pridelki popolnoma zanemarjeni. Trgovina. Moka in otrobi Moka. Nek ogrski mlin prodal je nekoliko vagonov avojega pridelka it. 0 in 1 po neinanih cenah. Is drugo roke prodalo se je nekoliko is vEco-noma* it. 4, 5, 6, 7 in 8 po cenah okolo gld. 12.40, 11.50, 10.80, 9.30 in 8.90. Tudi is druge roke prodala se jo it. A. it Stra->,iA6a po gld. 12.85. V ostalem je malo pro-mota, kljubu temu, da prodajalci ponujajo kupcem vaakakorina olajievanja. Zaradi slabega stanja r tem pridelku meljejo razni mlini samo a polovico, tudi le a eno 6etrt svoje moči. Sedanja krisa pa ae ne doitaje le inoko sa kruh, ampak tudi drugih moćnatih pridelkov, n. pr. fižola, krompirja in korusne moke, kateri imajo uprav borne cene. To je tudi vsrok, da ni prodaje. — Otrobi. Is Budimpeita poročajo, da je ta pridelek bolj zanemarjen, v tem ko se drži pri nas popolnoma miren. Kljubu temu pa drži mlin „Economo" svoj pridelek po gld. 4.45 s vrećo t red. Vsroka temu sicer ne snamu, vendar pa mislimo, da jo v tem, ker je tudi ta mitu omejil svoje delovanje. Ako bi postopali tako vsi ostali mlini, utegnili bi otrobi poskotiti na visoko cene že /bok tega, ker bi ae jih pripravljalo le malo. Drobni otrobi. Zanemarjeni; ta-litova ao ta L^vantiuske gld. 8.50 s vrećo vred. Goved. Od 8. do 14. t. m. prodalo se je v Trstu klavne živine in sicer: 234 volov ter 167 krav in to 153 volov is Kranjske, (53 iz Hrvatsko, 11 it Dalmacije, 3 i/ Furlanske in 4 domači. Plačali so se voli is Kranj-iko po gold. 43—44, iz Hrvatske po gold. 42 do 43. ia Dilmaoije po gold. 42 do 43, z Furlanske po 43—44 in domači po 43 —44; ■ lomačo krave pa po gld. 42—43 in iz Italijo pu gld 42—43 kvintal mrtve vage. Seno in slamu, v tem tednu plačevalo no je senč F. vrste po gld. 4.90, II. vrste po i>ld. 3.60; slama I. vrste po gld. 3.50, II. rrste po gld. 3.— kvintal. Surovo maslo, jnjca inkokofii. V tem tednu prodajalo ho jo kranjsko surovo maslo v partijah od 20-30 kgr. po 90—92 novč., v partijah od 30-50 kgr. po 88—90 novč; furlansko v partijah od 20—30 kgr. po gld. I 02—1.04 in v partijah od 30—50 kgr. po gld. 1.— 1.02 kilogram, tolminsko I. vrsti po gld. 1.04—1.08 kilogram. Jajca na debelo po gld. 2.30—2.60 sto komadov. K o k o i i po gld. 1,— 1.30 komad, piičeta po gld. 1.40 do 1.70 par. Krompir, navadni, na debelo po gld. 2.50 - 3.20 kvintal. Žita. Vedno ie brez prometa, cono nespremenjene. Na akladiitu je: pienioe 270 kvintalov, koruze 2463 kvint., ovsa 906 kv. __(.R. M.*) 'SVOJI K SVOJIM! finetilna v u,lc' Ululla štev. 7. nasproti občin-UUMIIIIa „kegu vrtu, toči Srno istrsko vino po 28 in 32 nvč., bolo pa 36 nvč. Toči t di pivo v steklenicah. Za obilen obisk se priporoča slovenskemu občinstvu ud-mi Jožef Boasa. V novi prodajalnici {SBtffiS; Alojaa Veael r Trstu, ulica Barriera vecchia At. 2, jo na prodaj anjfiiiejo blago po ugodni ceni* Sladkor, kava. riž in moka vedno svi'la. Olje najfineje, domače i fino Tu Gostilna „Al Teletfrafo", 1'iazza Dogana Št. 2 toči iitrsko vino po 28 nv4. belo po 32 nvč. V družine po 26 nvč. od iodnega litra višj<<. Izborna kuhinju. Sprejemajo se na-ničila na obede in večerjo po imnrnlb conah, 1'odpiKaiii so nadeja lorej, da ga bodo gostje obi-»kaviili v velikom številu. Udani 2d 5 V. Covacich. Gostilna Ivana Trevna se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličan-► ka vina po n >jnižji ceni. Točnu postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2-52 P6rt0t Urar V Josip .en >Ulf Vecchia št. 1. prodaja in popravlja uro po nizki coni. Priporoča sc slavnemu občinstvu. 5 - 52 Ivan rinhnlalr vla Benvenuto it. I v Trstu "»ail UOUUlOllj Ima zalogo vsukovrHtnoga jedilrioga blaga, katero prodaja iiii drobilo in debelo kolikor v mcMu toliko na de/.elo proti povzetju. Priporočajoč) so «1. oličinstvu zagotuvlju pošteno in vestno postrežbo. 2 — 52 ,/Tržaška posojilnica in hranilnica44 (regl&trovana zadruga z omejenim poroštvom) Vi« Kolin Piccolo it 1. I. nadstropja. Daje posojila na menjico, na intabulacijo in zastavo vrednostih papirj v proti obrestim. Od hranil- nih ulog plačuje po 4* , obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. d > 12. ure dnpoludne, in vstolc od 8. do 5 ure popolu-ilne. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži so lahko plačuj.jo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld. 1—26 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poitni parobrod tRED STEARN LINIE« is Antvorpena direktno v Nev M & Philadelfljo koncesijonovana črta, od c. kr avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV AVejringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Bureau če oommercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatabahnen in Inntbruck. Zdravnik Dr. M. Lukšić - Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del Mare 2, II. (V slučaju potrebe tudi po no6i). Škropilnice in žvepljalke inilnirja Zivioa. Vsake vrsto stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitetni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalkc) za rabo pri hiši in za vsnko drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platua, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Schivitz &. Comp. i (Živic in družb.) v Trstu, ulloa Zonta S. Tinct. capsici compos. ( P A1N-EX PEL L E It) so prireja v Blchterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praamarer v Tratit, P. Uranile) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjo, dobiva so po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 7v! in 40 kr. P»i kupovanju truba biti previdnim in je vspr.-jeti le tako steklenice kot pristno, ki so previđeno z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen. Pratf. 1-44 POZOR ! ['odpihni priporoča svojo v vil Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim bl gom (prej Ivan Mili^ ter da v i ste i prodajam raznovrstno volnsno blago, kakor tudi lldane in volnene robca 52 — 89 M« M111Č. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico qm. Garlo Gortan via Caserma i Tret (naspr. pivarni Pilsem Jak. Klemene TRST W Via S. A uto n io 1. priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu novo prlapalo blatfo za moške in ž"nske obleke, volneno robce in pletene zavrataike. -po injo kitlje pletene in iz štofa, ogrinjala iz Hiinele, barbent beli, »ivi in raznobarvan. maje,, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice t olivno in iz kotonine, rokovice, flanel ca oblake srajce bele in v raznih barvah, ovratnik", za pestnice, iidane zavratnike za moške, deinike, iidnne robce, čepice, volnene komate, volno sa nogovice, koiuhovino in mufe, kakor tudi v«e ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najniijih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja tečno in pošteno postraibo. 57 Zaloga piva pivovarne bratov Rslninghaua v Steinfeldu — Gradac pri 156 A. DEJAKO, junior, y TRSTU Vla dagll Artisti Št. 8, zastopnik zt Primorsko, Dalmacijo in Lavant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po oknliai staroznano steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujsko (Mftrzsn) in uleiano (Lagsr) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pog«ji. C. kr. dvoma 1< VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja si. občinstvu, da ja prtviel gori omenjeno lekarno od dediAev pok. ilenadstta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje ia ob-tjubljujoČ natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega pedpornsga drastva" pa naznanja ie posebej, da mu je odbor lstsga dovolil »prejemati recepte od njih V slučaja, ako njim takšne društvena zdravnika pradpiieta. Za ilučajne lokarske potreba se pripnroCa 101-90 Ivan Mlzzan. Gostilna „Air anlico moro" v ulioi Solltcsvlo it. 19. toči izvrstna vipavska ima in bela vina ii prva-ških vinogradov in kraika il Škrbine. Vipavska p* 32-40 kr., kraiki teran po 40 kr. litsr. i Nadejam se, da mo slavno občinstvo, ravnajo! sa po izreku „Svoji k svojim* počasti v obilsm številu, 4-26 Anton VodopivM. Gostilna „Alla Citti di Vienna" (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljia kraška in isterska vina I. kakovosti in graiko pivo. Is-borna kuhinja sprejaciljs naročila tudi sa kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi druiinn na d>in, in sioer na izpod 28 litrov, po nastopni onnl: Toran is Aubsra po 42 ao in najboljša istertka vina po 28 nč. — Za obila naročila IS priporoča AtU. Brovedani. 101-97 DROGERIJA na debals in drobao G. B. ANGELI T II 9 T Corso, Piazza ddle L$gna 1. Odlikovana tovarna ftopltsv. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni iidelsk. Luk za kočije i Angleškega, is Francija, Nemčije itd. Volika zaloga finih barv (ia tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk sa parkata in pode. Mineralne vode ia nsjbo^j znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo ia i/s-pljanje trt. io4-as NOVA PATENT aamotvorna škropilnica za trte in rastline „Syphcnia" presega vse dosedaj po-' /.mine Škropilnice, ker leluje samotvorno. Več tisoč teh škro- nilnic je v prometu in iito toliko pohvalnih pisem pričajo da iste uadkriljujejo vse druge zisteme. Ph. Mayfarth & C. tovarne gospod, stroj o v. Posebna tovarna za vinske stiakalnics in stroje za izkoriičenje sadja. Dunaj, II./1, Tnborstrasse 76. Katniogi zastonj — Vnprejemajo se zastopniki i—10 Lustnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Mttktt Cotič — Tiska Tiskana Dolenc v Trstu.