msh&ta T&#Sm v *mM
Posamezna -ŠfcnA&i S 5lit
Leto V, ~ Štev. 49
pomoS
aktivom
Kadar govorimo o množičnosti v fizkulturi in navajamo sredstva za dvig množičnosti v fizkulturni, organizaciji, mislimo predvsem na aktive. Danes imamo v večini tovarn, podjetij in ustanov osnovne fizkulturne organizacije — aktive, ki zbirajo v svoji sredi delavce in nameščence ter jim omogočajo udejstvovanje v fizkulturi. Če pogledamo danes na vlogo in pomen aktivov v fizkulturni organizaciji, ne moremo preko dejstva, da so ravno aktivi ogromno doprinesli k razširjenju fizkulturne organizacije. Nešteto imamo primerov, da so se iz močnejših aktivov razvila dobra telovadna ali pa športna društva.
Fizkulturni aktivi niso kot organizacija vključeni v nobeno osnovnih organizacij Fizkulturne zveze Jugoslavije. Kljub temu pa so aktivi do danes veliko prispevali k splošnemu širjenja in utrditvi fizkulturne organizacije, pri seznanjanju naših delavcev in nameščencev z raznimi panogami fizkulture in športa. Zlasti je treba naglasiti, da so do danes fizkulturni aktivi s pomočjo in ob sodelovanju svojih sindikalnih organizacij zelo učinkovito podpirali razvoj in napredek ne samo kadrovskih, ampak tudi materialnih in finančnih vprašanj. Za-radi tega je dolžnost vseh fizkul-turnih in sindikalnih organizacij, da posvetijo vse svoje sile ustanavljanju novih, obenem pa utrjevanju že obstoječih fizkulturnih aktivov.
Če pa kritično premotrimo dosedanje delo fizkulturnih organizacij z aktivi in delo aktivov samih, moramo ugotoviti predvsem dve napaki:
1.	Vodstva sindikalnih organizacij niso pravilno razumela pomen in vlogo Telovadne organizacije in
2.	vodstva telovadne organizacije, zlasti njene osnovne edini-ce — društva, so do danes vse preveč podcenjevala pomen aktivov za razširitev in učvrstitev telovadne organizacije.
Da se v bodoče ne bodo več ponavljale te napake je potrebno, da vse telovadne organizacije vodijo vso skrb o aktivih, da usmerjajo njihovo delo, ter sestavijo ustrezajoče programe, ki bodo zagotovili y aktivih redno in sistematično fizkulturno življenje in s tem pripomogli ki povezavi med aktivi in osnovnimi fizkul-turnimi ovganzacijami.
Predvsem je treba stremeti, da bomo fizkulturne aktive v strokovnem pogledu čimbolj vključili v redni koledar fizkulturne organizacije. Tu se bomo zlasti orientirali na krose, Titovo štafeto, razne mnogoboje, tekmovanje za, fizkulturni znak itd.
Važno je tudi, da fizkulturnim aktivom zagotovimo stalno, plansko pomoč s strani telovadnih društev. Ta planska pomoč naj obsega strokovno, pa tudi materialno pomoč. S strokovno pomočjo moramo pomagati aktivom pri izvajanju ur splošne telesne vzgoje ali pa na športnih treningih, da bodo te ure vedno bolj kvalitetne. Na ta način bomo aktive bolj in bolj utrjevali ter ustvarjali pogoje, da se isti preosnujejo v samostojna telovadna ali športna društva. Pod materialno pomočjo pa razumemo predvsem redno oskrbovanje aktivov z raznimi športnimi rekviziti.
Do konca tega leta moramo stremeti z vsemi silami, da bo čim več tistih aktivov izvršilo svoje konference, ki imajo pogoje, da postanejo samostojna telovadna ali športna društva. V to svrho je treba v sodelovanju med sindikalnimi in fizkulturnimi organizacijami sestaviti plan, ki bo obsegal vse tiste aktive, kateri imajo pogoje da se kmalu pretvorijo v samostoina telovadna rii pa športna društva.
LJUBLJANA 4. decembra 1949
Uffl&h FIZKULTURE ZVEZA SLOVENIJE		Dogodki prihodnjega tedna: Nogometna tekma Jugoslavija: Francija	
E			
so dioMaz predanosti Jugoslaviji, naši Partiji, tovarišu Titu in socialistični domovini
V počastitev Dneva republike je bila v Beogradu V Kolarčevl ljudski univerzi slavnostna akademija, na kateri so bili pohvaljeni in nagrajeni najboljši iizkul-turniki Jugoslavije, medtem ko je priznanje in prehodno nagrado dobila naša strelska reprezentanca, ki je zasedla na svetovnem pvrenstvu v streljanju z vojaško puško drugo mesto. Za najboljše mednarodne uspehe je dobil prehodni pokal tudi Marjan Stipetič, državni rekorder v plavanju, poleg tega pa je bilo pohvaljenih in nagrajenih še 141 fizkulturnikov, trenerjev in voditeljev fizkulturne organizacije ter mnogo klubov, športnih sekcij in društev.
Ob tej priliki je imel predsednik CO Fizkulturne zveze Jugoslavije Mišo Pavičevlč referat o napredku fizkulture v letu 1949. Med drugim je dejal sledeče:
»Leto 1949. je leto pomembne razširitve fizkultur-nega gibanja v naši državi. Najboljši dokaz za to so podatki o množičnih fizkulturnih manifestacijah, krosu in Titovi štafeti. Lani je bilo število udeležencev Titove štafete 154.234. Letos je doseglo število udeležencev 605.564. Prav tako velik uspeh Je bil dosežen tudi v krosu. 1948 je v spomladanskem in jesenskem krosu sodelovalo skupaj 992.348 tekmovalcev, letos pa je sodelovalo samo v spomladanskem krosu 972.478 udele-žencev.
Tudi število članov Telovadne zveze Jugoslavije se je letos povečalo za 50.000, tako da ima danes ta organizacija 250.000 članov. V letu 1949. so bili doseženi nadaljnji uspehi pri ustanavljanju novih fizkulturnih in športnih organizacij. V primeri z letom 1948. je število športnih društev letos naraslo od 707 na 10^4. Število telovadnih društev pa od 863 na 1801. Tudi število fizkulturnih aktivov stalno narašča.
našo atletiko na evropsko višino. Med najboljše posamezne rezultate je treba prišteti uspehe Segedina, Žerjala, Gubijana in druge.
Plavalci pa so v preteklem letu dosegli 38 novih rekordov. Posebno je treba omeniti uspeh Stipetiča, ki ima več plavalnih rekordov. Omeniti in pohvaliti moramo tudi uspehe naših športnikov v nogometu, streljanju, boksu, namiznem tenisu, smučanju, kegljanju
210 mednarodnih srečanj izvojevali 150 zmag, 23 jih je bilo neodločenih, zgubili pa so 37 srečanj.
Po športni vrednosti na prvem mestu so bili uspehi naše strelske ekipe, ki si je v streljanju z vojaško puško priborila drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Omeniti moramo uspeh Prauharta, ki je dosegel četrto mesto na svetu v tej disciplini. Velike uspehe pri mednarodnih srečanjih so dosegli letos naši atleti z zmagami nad Belgijo, Avstrijo in Švico, prav tako pa tudi naši plavalci, ki so zmagali v 10 srečanjih.
V nogometu je dosegla naša država letos v mednarodnih srečanjih lepe uspehe. Posebno je treba omeniti zmage »Partizana« na Švedskem in »Hajduka« v Avstraliji. V 86 mednarodnih nogometnih srečanjih so naši nogometaši izvojevali 60 zmag, 17 tekem je bilo nerešenih in samo 9 so jih izgubili.
Zmage naših fizkulturnikov v letu 1949. so dokaz in izraz vdanosti fizkulturnikov Jugoslavije naši Partiji, tovarišu Titu in naši socialistični domovini. Te uspehe so fizkuiturniki naše države dosegli v času, ko narodi naše domovine na čelu s Komunistično Partijo Jugoslavije in pod vodstvom tovariša Tita ter CK KPJ, vodijo ne samo herojsko borbo za zgraditev socializma, temveč hkrati tudi edinstveno bitko delavskega gibanja v zgodovini, za obrambo načel enakopravnosti med socialističnimi državami, za svobodni razvoj socialistične Jugoslavije. V tej borbi je narodom naše države uspelo, da so se uprli propagandi, grožnjam, izsiljevanju in izzivanjem.«
O bodečih nalogah naše fizkulturne organizacije je dejal sledeče:
»Najvažnejša naloga naših fizkulturnih organizacij mora biti borba za množičnost fizkulturnega gibanja, za vključitev novih desettisočev delovnih ljudi. Sistematično moramo delati za nadaljnji dvig kakovosti našega športa, razvijati moramo zaupanje naših športnikov v svoje sile, hkrati s tem pa razvijati občutek za mero in realnost ter pobijati pojave podcenjevanja in omalovaževanja nasprotnika. Ne smemo dovoliti, da bi »omotica zaradi uspehov«, ki prihaja ponekod do izraza, spravila v nevarnost zmago našega športa. V najkrajšem času moramo odločno odpraviti vse pojave v našem športu, ki so ostanek predvojne Jugoslavije in kapitalističnega pojmovanja ter so resna ovira pravil-
Otvorjena je bila nova smučarska vzpenjača na Vitranc. (Poročilo na tretji strani.) Na sliki od leve proti desni: Mednarodni smučarski tekmovalec in konstruktor vzpenjač Hladnik Damjan, strojnik Kržišnik, požrtvovalni športni delavec Božič i n drugi konstruktor Bizjak Ljubo.
DANSKI NOGOMETAŠI E JUGOSLAVIJI
Trening iekmn
Leto3 W49 je bilo leto velikih mednarodnih srečanj “ razvoju "i„"napred"ka športa v naši državL ,..e.o 1J49. 3	.___„„ ;„ot5 ,, i7 innrtnih Iznolnitev vseh teh nalog zahteva velikih na
JUCIU	jv.	------ ------- „	...
naših športnikov. Naši športniki so imeli v 17 športnih panogah 279 mednarodnih srečanj, med njimi nad 170 v inozemstvu. Ce računamo tista športna srečanja, kjer je mogoče doseči končni plasman, so naši športniki od
Izpolnitev vseh teh nalog zahteva velikih naporov vseh fizkulturnih organizacij in vseh delavcev na področju fizkulture in športa v naši državi,« je končal svoj govor tovariš Miša Pavičevič.
Priznanja in nagraele najboljšim
Po govoru tovariša Miše Pavičeviča je generalni sekretar Fizkulturne zveze Jugoslavije Miroslav Krea-čič prečital imena naših najboljših fizkulturnikov ter športnih organizacij, ki jih je Fizkulturna zveza Jugoslavije nagradila in pohvalila. Med številnimi nagrajenci so tudi naslednja društva ter tekmovalci Slo-vcnijci
Društva Atletski klub Kladivar (Celje), Mladinsko nogometno moštvo Rudar (Trbovlje), Telovadno društvo Ljubljana II., Fizkulturni aktiv železarne Jesenice, Drsalna mladinska Šola v Ljubljani, Košarkaški klub Železničar (Ljubljana), Klub za konjski šport Partizan (Ljubljana), Planinsko društvo Maribor, Planinsko društvo Jesenice, Gorska reševalna
služba Planinske zveze Slovenije, Strelska družina Storžič, Smučarski klub Enotnost (Ljubljana) in Športno društvo Fužinar (Guštanj).
Tekmovalci: Knez Ivanka (atletika), Perne Vinko (kolesarstvo), Završnik Tilka (odbojka), Cerer Tone (plavanje), Cestnik Pero, Mihorko Milovan in Planinc Franc (streljanje), Levičnik Andrej (rokomet), Polda Janez, Mulej Tinček, Cop Franc (smu-čžtnlc).
Vaditelji in trenerji:	Gradišnik Fedor
(atletika), Lozinšek Hinko (kolesarstvo), Borko Franc in Grobelnik Tone (telovadba), Dolenc Milan (konjski šport), dr. Dečman Tone (smučanje) in Gabrijel Jenko (težka atletika).
Jugoslovanske nogometaše čaka prihodnjo nedeljo težka naloga — odločilna tekma za svetovno prvenstvu v nogometu s Francijo, ki bo v Firencah. Da bi se Jugoslovani za to tekmo čim bolje pripravili, so včeraj igrali na stadionu CD JA trening tekmo z danskim moštvom Koge boldilduibom, ki sodi med najboljše danske klube in je trenutna na drugem mestu v prven-
stveni lestvici. V enajsterici so igrali Štirje reprezentanti in sicer vifetar Elting, srednji krilec Hanssen, srednji napadalec Peterssen in levo krilo Stal-gard. Naše moštvo je premagalo nasprotnika z visokim rezultatom 7:0 (4:0).
Danes je igral Koge boldklub S Crveno zvezdo, in dosegel neodločen izid.
Jugoslavija s Kegs boMklsib 7:0
Niaša reprezentanca je nastopila v naslednji postavi:
Mrkušič, Horvat, Colič, Čajkovski I, Jovanovič, Djajič, Mihailovič, Bobek, Firm, Mitič, Čajkovski II.
Tekma ni bila posebno zanimiva, ker so igrali gostje zelo slabo. Njihove redke napadalne akcije so se zaključevale že pred kazenskim prostorom Jugoslovanov, ki so imeli med vso tekmo popolno premoč na igrišču. Igralci so bili gospodarji položaja, žoge prejemali drug od drugega skoraj neovirano, tako da je celo krilec Čajkovski I igral za napadalca. V prvem polčasu so Jugoslovani izvedli hitre in učinkovite napadalne akcije in dali 4 gole. Po odmoru pa je naše moštvo nekoliko popustilo, ker so igralci videli, da nasprotnik ne nudi resnega odpora.
V krilski vrsti sta dobro Igrala Jovanovič in Djajič, v napadu pa se ,e odlikoval Mitič, ki je bil v streljanju na gol točnejši. - Gole so dali Firm in Mitič po 3 in Čajkovski II enega. Sodil je Mika Popovič. Gledalcev je bilo približno 30.000.
Crvena zvezda : EC ege boidklub 8 s S (Is!)
Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, Kašanin, Palfi, Djurdjevič, Kujuntižič, Ognjanov, Takač, Tomaševič, Matošič, Vukosavljevič.
V: drugem polčasu je namesto Ku-jundžiča igral Djajič, poškodovanega Vukosavljeviča pa je zamenjal Antič.
Gole sta dala za Crveno zvezno Takač, za Koge boldklub pa desno krilo
Crvena mezda drugič osvojila Jugoslovanski pokal
Na Dan republike je bila v Beogradu pred 50(000 gledalci finalna tekma za jugoslovanski pokal. Za najvišji naslov sta se borila Crvena zvezda in moštvo Naših kril iz Zemuna. Z zmago 3:2 (1:0) je Crvena zvezda že dru
gič zaporedoma osvojila pokal maršala Tita. Najmnožičnejše tekmovanje nogometašev za pokal Jugoslavije, na katerem je nastopilo 1427 društev, je zaključeno.
Gen. major Kladarin, zastopnik maršala Tita, je izročil »1 Jugoslovanski Pokal« kapetanu moštva Crvene zvezde, Rajku Mitiču,
Crvena xvexda : Nasa krila 3:2
Strelci: Za Crveno zvezdo — Ognja-nov, Takač in Tomaševič, za Naša krila — Borovic in Djurdjevič (avtogol).
Sodnik: Miljenko Podubski
Crvena zvezda: Mrkušič, Stankovič, Djurdjevič, Kašanin, Palii, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Takač, Vukosavljevič.
Naša krila: Popadle, Filipovič, Zve-kanovič, Jovanovič, Kobe, Adamovič, Panič, Grčič, Petrovič, Zlatkovič, Borovic.
NEUČINKOVITA NASPROTNIKA
Crvena zvezda je igrala precej bolje, kakor na prejšnjih tekmah za pokal, vendar pa je bila njena igra kljub temu kvalitetno slabša kot se je pričakovalo. Ožja obramba in krilska vrsta sta opravili svojo nalogo zadovoljivo. Medtem ko je napadalni trio po stari navadi nepotrebno zadrževal žogo in igral mlačno, sta branilca Naših kril večkrat uspešno čistila pred svojimi vrati. Crvena zvezda je igrala v splošnem lepo, vendar nekoristno. Glavne njene značilnosti so bile terenska in tehnična premoč, pač pa premalo golov. .
Napadalna peterica Naših kril ni bila razen Borovica sposobna učinkovito streljati na nasprotnikov gol. Brezplodna igra v kazenskem prostoru Crvene zvezde -je posledica slabe in taktično napačne igre v polju. Obramba pa je z odločno igro uspešno opravila svoj posel. Stranska krilca nista bila vedno v pomoč napadalcem, zaradi česar je postala igra defenzivna.
KRATEK POTEK IGRE
Prvi napad je izvedla Crvena zvezda. Ognjanov je akcijo zaključil s strelom v out, nekaj minut kasneje pa je Popadič uspešno ubranil ostro streljano žogo Vukosavljeviča. V 17 minuti je Takač podal žogo Ognjanovu, ki je iz neposredne bližine .neubranljivo streljal na gol 1:0.
Po tem golu se je pritisk Crvene zvezde še povečal. Zvekanovič je v enem kritičnem položaju, v zadnjem trenutku odvrnil žogo izpred praznih vrat v out. Nato so Naša krila izsilila
tri kote, Borovic pa je trikrat iz ugod nih položajev streljal poleg alt nad golom.
V	38 minuti je Tomaševič s krila zadel vratnico, odbito žogo pa je Mitič z 8 metrov poslal preko gola. Nekaj minut kasneje je isti igralec ponovno za-streljal zrel položaj.
Pred koncem polčasa je Borovic lepo preigral Stankoviča' in v solo akciji podal prostemu Grčiču, ki je s treh metrov 'streljal v Mrkušiča.
Po odmoru je bila igra odprta. Letalci so izsilili tri kote, toda brezuspešno. Izgubljali so se v brezmejnem podajanju žoge in preigravanju, v kazenskem prostoru pa so bile akcije brez zaključnega udarca.
V	21. minuti je Tomaševič podal Mitiču, ta zopet Takaču, ki je povišal rezultat na 2:0.
Igra je postala živahnejša In hitrejša. Naša krila so energično napadala. Sest minut kasneje je Zlatkovič preigral Djurdjeviča, podal Borovicu, ki je z ostrim strelom v spodnji kot znižal rezultat na .2:1.
V	naslednjih trenutkih, ko se je upravičeno najbolj pričakovalo, da bodo Naša krila izenačila, je Crvena zvezda dosegla tretji gol. V 42 minuti je Vukosavljevič podal Tomaševiču, ki je s strelom zadel vratnico, od koder se je žoga odbila v mrežo — 3:1.
Minuto kasneje je Borovic preigral Stankoviča in Mitiča, nato pa ostro streljal na gol, žoga pa se je od Djurdjeviča odbila v mrežo 3:2.
GENERALMAJOR KLADARIN JE
IZROČIL ZMAGOVALCU POKAL
Po končani tekmi je odposlanec maršala Tita generalmajor Kladarin izročil kapetanu zmagovitega moštva Crvene zvezde Rajku Mitiču pokal maršala Tita. General Kladarin je čestital igralcem Crvene zvezde in poudaril, da so zasluženo zmagali, ker so v tekmovanju pokazali največ vzdržljivosti in tehničnega znanja.
Gledalci so prisrčno pozdravili dvakratnega zmagovalca v tekmovanju za jugoslovanski pokal, igralce Crvene zvezde, ki so s pokalom v roki napravili častni krog okoli igrišča.
Peterssen. Sodil je Rakič dobro. Tekmi je prisostvovalo 30.000 igralcev.
Prvih 15 minut je bila Crvena zvezda v absolutni premoči in je neprestano s kratkimi enostavnimi kombinacijami oblegala nasprotnikova vrata in pogosto streljala, vendar netočno. Ze takoj v začetku je Tomaševič pustil neizkoriščeni dve popolnoma zreli priložnosti. Iz neposredne bližine je streljal mimo gola. Za tem so napravili Danci dva nagla prodora, vendar pa je Lovrič obakrat odlično ubranil ostro streljani žogi. V 15 minuti je Matošič dobil žogo od Tomaševiča, jo naglo podal Vukosavljeviču, ta pa podal v sredino. Vratar je tekel iz gola in žogo ujel, vendar pa jo zopet izpustil. Takač je prisebno priskočil in poslal žogo v gol. Po tem uspehu so igralci Crvene zvezde popustili in igrali zelo mlačno brez vsakega prizadevanja. Odtlej dalje je bila njihova igra nekoristna, tako da so Danci prav zaradi tega z enostavnejšimi kombinacijami prodirali in zaradi nepotrebnih »izletov« Stankoviča izvajali akcije preko kril. V 23 min. je srednji napadalec preigral Djurdjeviča, podal žogo Peterssenu, ki jo je poslal v gol in tako izenačil. Do konca prvega polčasa so izvedli gostje preko levega krila še dva uspešna predora, vendar pa je Lovrič obakrat uranil. V drugem polčasu je bila igra obeh moštev popolnoma enakovredna. Oba napada nista izkoristila več ugodnih priložnosti. Igralci Crvene zvezde so oklevali. Pred koncem tekme so Danci zastre-Ijali idealno priložnost ker se je žoga odbila od vratnice. Nekaj minut poz^ neje je šla druga žoga mimo gola.
V	moštvu Crvene zvezde sta se odlikovala samo Lovrič ter Ognjanov V prvem polčasu, razočarali pa so Palfi, Vukosavljevič, Matošič in Tomaševič.
V	moštvu Dancev je bil najboljši vratar Elting, odlikovalo pa še je levo krilo in srednji krilec Peterssen.
BOKS
Milicioner (Zgb.) : Miličnik (Lj<) 10:4
V	soboto je bil v Mladinski dvorani dvoboj v boksu med moštvoma zagrebškega Milicionerja in ljubljanskega Miličnika. Med gosti so nastopali: lanskoletni državni prvak in večkratni balkanski prvak Krleža, Badelj, Popovič in drugi, medtem ko so v moštvu Miličnika nastopali predvsem mlajši boksači. Zmagali so gostje, vendar pa je zmaga Zagrebčanov previsoko izražena in bi bila za eno ali dve točki manjša razlika bolj realna. Ob tej priložnosti moramo grajati nešportno obnašanje prisotnih gledalcev, ki so s surovimi medklici prisilili sodnika, da je za 5 minut prekinil tekmovanje.
Mušja kategorija: Klasič (Z) : Kos (L) 2:0, Klasič je zmagal po točkah, vendar je bil Kos enakovreden nasprotnik in bi bil neodločen rezultat bolj realen.
Peresnolahka: Badelj (Z) : Jezernik (L) kot gost. 1:1. Velik uspeh mladega Jezernika. Badelj je bil pred vojno državni prvah. Leta 1937 se je srečal z evropskim prvakom Stello, I. 1938. s svetovnim prvakom Sergo.
Lahka: Fribanič (Z) : Vivod (L) 2:0. Zmaga po točkah.
VVelter: Majcen (Z) : Vilhar (L) 2:0. Najiepša borba večera. Nasprotnika sta pokazala precejšnje tehnično znanje. S točo aperkatov in krošejev, posebno v drugi rundi, je Majcen popolnoma obvladal svojega nasprotnika.
Srednja: Gajdek (Z) : Nardin (L) 0:2. Nardin je v prvi rundi premagal nasprotnika s tehničnim k. o.
Poltežka: Popovič (Z) : Baloh (L) 1:1. Popovič je bil enakovreden nasprotnik in je bil tehnično boljši kot nasprotnik.
Težka: Krleža (Z) : Šimnovec (L) 2:0. Lanskoletni državni prvak ni imel lahkega posla s svojim, komaj 19 letnim nasprotnikom Šimnovcem, ki je pokazal, da lahko pričakujemo od njega še lepe uspehe.
IZ TELOVADNE ZVEZE Ijheljši HHM delaiti i telondni aipiizae
BOHkO FHANC je podpredsednik MTO Ljubljana in predsednik Telovadnega društva Ljubljana-Tabor, Po poklicu je referent za fizkulturo pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani. Poleg temeljitega in resnega dela na svojem službenem področju, posveča ves svoj prosti čas edino le razvoju fizkulture v Ljubljani. Po njegovem prizadevanju je društvo TD Ljubljana-Tabor eno izmed najboljših v Jugoslaviji. Kljub temu, da Mestni telovadni odbor Ljubljana nima zadostnega strokovnega kadra, je tovariš Borko s svojim pravilnim delom vendarle omogočil lep razvoj fizkulture v našem glavnem mestu. V svojem matičnem društvu je vodnik oddelka, pri prostovoljnem delu pa je v preteklem letu napravil 197 delovnih ur. Telovadna zveza Jugoslavije ga je cb priliki proslave 29. novembra nagradila z priznanjem in pohvalo.
GROBELNIK TONE je načelnik OTO Celje In vodnik mladincev v svojem telovadnem društvu. Kot izkušen fizkulturni delavec deluje z veliko marljivostjo v fizkulturni organizaciji že od osvoboditve in je njegov okraj med najboljšimi v Sloveniji, veliko zaslug ima pri obnovi fizkultume gozdne šole v Lokah pri Mozirju, ki je danes naša najboljša vaditeljska šola. Uspešno je sodeloval pri vseh lizkulturnih prireditvah v svojem okraju, se udeležil nastopa naših fiz-kulturnikov v Pragi, organiziral fiz-kulturne tečaje in z izredno požrtvovalnostjo dvignil telovadno organizacijo v svojem območju na dokajšnjo višino. Kot vodnik mladincev jih je uspešno pripravil za tekmovanje v vajah na orodju in v mnogoboju, kjer so dosegli odlične uspehe. Kljub temu, da je že prekoračil dobo največjih zmogljivosti,- je še vedno prisoten pri vsakršnem tehničnem delu, pa naj bo
predelava vaj, pripravljanje nastopov in akademij ali pa pri delovnih obiskih v posameznih društvih. Na svečani akademiji v proslavo Dneva Republike je prejel za svoje uspešno delo pohvalo in priznanje.
KOVAČIČ HUZ1CA Je načelnica telovadnega društva St. Pavel pri Preboldu. Hkrati je vodnica članic, mladincev ter pionirk. Ce upoštevamo, da vodi tudi redne sestanke vaditeljskega zbora, potem gotovo ne bi mogli najti bolj požrtvovalnega vaditelja. Vsi oddelki, ki jih vodi, imajo redno telovadbo, in se pod njenim vodstvom pripravljajo na. tekmovanja in nastope. Tovarišica Ruža je gonilna sila v svojem društvu. Njeno delo se zrcali
’
v velikih uspehih, ki jih je to društvo že doseglo. Kot mati je poleg velike delavnosti v društvu našla še vedno dovolj časa za udejstvovanje pri AFZ in za prostovoljno delo. Samo v letošnjem letu je opravila 480 prostovoljnih ur, poleg tega pa je z nad 250 urami sodelovala pri šivanju otro-kših oblek v okviru AFZ.
ZULE PAVLIN je načelnik telovadnega društva Domžale in načelnik okrajnega telovadnega odbora Kam-
valnim delom in s pravilnim pojmovanjem nove socialistične fizkulture, je dosegel, da sodi telovadna organi-cija v njegovem okraju med najboljše v Sloveniji. Znano je, da se fizkul-turniki iz okraja Kamnik redno udeležujejo vseh množičnih prireditev, tekmovanj ter nastopov in hkrati redno tekmujejo za fizkulturni znak. V nemali meri je njegova zasluga, da služi prav tekmovanje za fizkulturni znak mnogim vaškim društvom v njegovem okraju, za osnovo splošne telesne vzgoje. Kot načelnik svojega društva Je dosegel, da so med ostalimi uspehi prav ekipe iz njegovega društva dosegle na državnem prven-svtu v vseljudskem mnogoboju zavidanja vredne uspehe.
MINATI BOJAN je bil do nedavna načelnik telovadnega društva Stari trg, ki se je pod njegovim strokovnim vodstvom razvilo v eno od naših najboljših vaških društev. Navzlic temu, da je Stari trg nekoliko odmaknjen od večjih fizkulturnih žarišč, Je znal s pravilno mobilizacijo in s pravilnim delom pritegniti vso mladino k redni telovadbi. Telovadno društvo je utrdil organizacijsko in strokovno tako, da je v preteklem letu dosegalo izredno lepe uspehe. Tovariš Minati je bil vodilna sila pri gradnji fizkul-turnega igrišča in pri obnovi fizkul-turnega doma, s katerim se danes ponaša telovadno društvo v Starem trgu. Pred nedavnim je bil premeščeif v St. Peter na Krasu, kjer je takoj po svojem prihodu razgibal mladino, pripravil akademijo v proslavo Dneva republike in uvedel redne ure splošne telesne vzgoje.
BASA ANGELA Je načelnica telovadnega društva Dornberg v okraju
II
Gorica. Kako izredno je požrtvovalna dokazuje dejstvo, da je vodnica mladink, mladincev, pionirk ter pionirjev, ki imajo vse redne ure splošne telesne vzgoje dvakrat tedensko. V fizkul-turno organizacijo se je vključila kot neizurjena članica leta 1946, na kar so se vse bolj uveljavljale njene vaditeljske sposobnosti. Lani je v gozdni šoli v Mozirju z uspehom položila iz-
pit za društveno vaditeljico, letos pa je med prvimi v Jugoslaviji položila izpit za vaditeljico II. razreda. Pose-čaia je tudi fizkulturni tečaj za učitelje fizkulture ter tako postala učiteljica fizkulture na sedeznletki v svojem kraju. S svojo veliko marljivostjo in predanostjo fizkulturni organizaciji bi mogla služiti za zgled množicam naše mladine.
Izdelava elana Fizkultume zveze Slovenije za leto 1849. pomeni velik napredek in doprinos k izboljšanju celotnega dela fizkultume organizacije. Toda že pri samem začetku izdelave planov lalik0 beležimo nekaj osnovnih napak, ki so ovirale njih koriščenje pri vsakodnevnem delu Fizkultume zveze Slovenije, sestavnih organizacij, okrajnih vodstev in osnovnih organizacij.
Plan celotne dejavnosti Fizkultume zveze je sestavil ožji krog fizkulturnih delavcev brez sodelovanja s sestavnimi in osnovnimi organizacijami. Seveda pri tako ozkem načinu planiranja posamezne športne zveze niso smatrale to za svoj, temveč za nekako postavljeni plan s strani Fizkultume zveze. Temu primerno Se je odvijala tudi premalo uporna borba za njegovo izvedbo.
Planiranje številčnega razvoja v sklopu splošnega plana je bilo šablonsko. Število novih organizacij in aktivnega članstva se je določevalo z ozirom ”a število prebivalstva, ne da bi se temeljito proučilo specifičnosti posmeznih okrajev ali mest. Osnovna napaka je bila predvsem v načinu planiranja — od zgoraj navzdol, to je od Fizkultume zveze preko sestavnih organizacii do zadnje osnovne organizacije, ne pa kot bi bilo potrebno, ravno »bratno.
Vse premalo je bilo stalnega in sistematičnega spremljanja izpolnjevanja piana, to pa predvsem iz propagandne smeri. Propagandno delo se ie kot pomoč za izvedbo plana omejilo le na nekaj člankov v »Poletu« ob spremljanju in uvajanju plana ter kasneje o izpolnitvi plana za prvo polletje. Opazili smo pa tudi, da zaradi nezadostnega poudarka posamezni funkcionarji okrainih telovadnih in strelskih odborov, kakor tudi uprave nekaterih društev niti niso poznale svojega letnega plana.
Dosedanja izpolnitev plana treh osnovnih sestavnih organizacij, to je Telovadne, Planinske in Strelske zveze izgleda v številkah izraženo takole: Telovadna zveza ima 237 telovadnih društev ali 84% postavljenega plana, 32,249 članov ali 79 %. V število članstva so vključeni tudi pripadniki: to je: pionirji in pionirke.
Poudariti moramo premajhno razširitev telovadne organizacije predvsem na vas in v kmečke obdelovalne zadruge. Poleg zgoraj navedenih številk ie ustanovljenih š8 nekaj telovadnih vodov, katerih število pa je z ozirom na objektivne možnosti veliko premajhno. V zadnjem času se je število organizacii in članstva dvignilo, to pa predvsem z ustanovitvijo novih telovadnih društev in vodov po podjetjih, tovarnah in večjih šolah, V tem prednjači mesto Maribor in Ljubljana.
Strelska zveza ima registriranih 271 strelskih družin, kar predstavlja 69 % postavljenege plana organizacij in 15-346 članstva ali 91 •/•.
Večja razširitev strelske organizacije bi bila zaradi zanimanja mladine za strelski šport mogoča, če ne bi pomanjkanje orožja in municije tega v letošnjem letu ne dopuščale. Strelska organizacija se v novo formiranih družinah bavi predvsem z uvedbo stalnega in sistematičnega dela.
Planinska zveza ima registriranih 44 društev ali 98% postavljenega plana in 32.834 članov ali 193"/». Alpinistov je registrirnih 195, kar pomeni 93 % z ozirom na postavljeni plan in 374 alpinistov pripravnikov, ki pa letos niso bili planirani.
Planinska zveza je v celoti izpolnila svoj plan in posveča sedaj pozornost predvsem utrditvi planinskih društev, ki marsikje še ne predstavljajo solidno utrjenih organizacij.
Večina športnih zvez So v okviru objektivnih možnosti izpolnile svoj plan številčnega razvoja. Pri izpolnitvi plana posameznih športnih zvez moramo ugotoviti predvsem sledeče pomanjkljivosti:
1.	Posamezne športne zveze niso posvečale dovolj pozornosti sorazmernemu razvoju svoje športne panoge v vseh predelih republike. Tako lahko vidimo, da je na primer na Dolenjskem smučanje, kolesarstvo itd. kljub Izredno dobrim pogojem zelo slabo razvito.
2.	Nekatere športne panoge, predvsem namizni tenis in tenis, vključujejo v svoje vrste vse premalo delavske mladine.
3.	Isto tako lahko opazimo, da športne panoge, kj so pri nas zelo popularne (kolesarstvo, športne igre in dr.) še niso zavzele tistega razmaha, kot bi ga morale.
Velik uspeh slovenskih mladincev
na IV. prvenstvu FLRJ v namiznem tenisu
VELIK USPEH SPARTAKA Tudi to državno prvenstvo je pokazalo, da je Spartak najboljše društvo v namiznem tenisu. Od 10 možnih prvih mest, so jih igralci Sparta-ka osvojili osem. Kljub temu, da Mladost (Zagreb) precej zaostaja za njim je še vedno prepričljivo druga. Odlika beograjskega Železničarja je predvsem izenačenost moštev. Na četrtem mestu je najboljši slovenski predstavnik Udarnik iz Kranja. Zanimivo je, da je Udarnik vse točke dobil izključno z igro mladincev.
Posamezna društva so dosegla na prvenstvu sledeče število točk:	1.
Spartak (Subotica) 191,	2. Mladost
(Zagreb) 84, 3. Železničar (Beograd) 77, 4. Udarnik (Kranj) 48, 5. Crvena zvezda (Beograd) 42 in pol, 6. Enotnost (Ljubljana) 35,	7. Milicionar
(Zagreb) 24, 8. Železničar (Novi Sad) 16,	9. Lokomotiva (Zagreb) 14,	10.
Kladivar (Celje) 10,	11. Gregorčič
(Jesenice) 8, 12. Opatija 3.
Po treh zveznih turnirjih in državnemu prvenstvu vodi Spartak s 530 točkami, slede Mladost 314, Železničar (Bgd) 145 in pol, Udarnik 115, Crvena zvezda 98 in pol, Lokomotiva 83 in pol, Enotnost 81, Kladivar 56, Železničar (Novi Sad) 36, Milicioner 28 in pol točk itd.
MOŠKA EKIPA SPARTAKA BREZ KONKURENCE
Pričakovala se je ostra borba za prvo mesto med Spartakom in Mladostjo, vendar pa do borbe ni prišlo, ker je ekipa Mladosti nastopila brez svojega najboljšega igralca Dolinarja. Drugo mesto je zasluženo pripadlo Železničarju, medtem ko predstavlja tretje mesto za Milicio-narja lep uspeh. Slovenski predstavnik Enotnost ni popolnoma izpolnila pričakovanj. Vzrok temu je bila predvsem slaba Igra Strojnika.
Plasman moških ekip: Spartak 7, Železničar (Novi Sad) 5, Milicioner 4, Crvena zvezda 4, Železničar (Bgd) 3, Mladost 2, Enotnost 2, Lokomotiva 1 točko.
ZENSKE EKIPE SO BILE NEIZENAČENE
Prvo mesto so premočno osvojile igralke Spartaka. Mladost je prepričljivo druga, Crvena zvezda pa je osvojila tretje mesto. Ekipa Enotnosti, ki je bila ena izmed glavnih tekmecev za drugo mesto je nastopila nepopolna, brez Pogačarjeve in zasedla 4 mesto. Plasman: Spartak 5, Mladost 4, Crvena zvezda 3, Enotnost 2, Železničar (Bgd) 1, Kladivar 0 točk.
MLADINSKO MOŠTVO UDARNIKA DRUGO!
V prvih kolih sta se po kvaliteti igre izdvajali dve moštvi: Spartak in Udarnik. Po gladkih zmagah v prvih kolih sta se srečali v finalni borbi z enakimi izgledi na zmago. Kljub temu pa se je dvoboj končal z visoko zmago Spartaka 5:1, ki jo je popolnoma zaslužil, čeprav rezultat ni odgovarjal moči obeh moštev. Na splošno presenečenje so mladinci Enotno-| sti zasedli tretje mesto. Ekipa Železničarja iz Beograda ni izpolnila pričakovanj, Mladost pa, ki je nastopila brez Soljačiča, je zasedla peto mesto. Plasma:	Spartak 4, Udarnik 3,
Enotnost 2, železničar (Bgd) 1, Mladost brez točke.
ODLIČNA IGRA ŽARKA DOLINARJA
Malokdo je pričakoval, da bo letos državni prvak kdo drugi kakor Vilim Harangozo, z ozirom na njegovo od-nik. Kot znan strokovni delavec še lično formo. Vendar pa je v finalni izpred vojne, posveča vse svoje delo borbi Dolinar z odlično ofenzivno razvoju fizkultume organizacije že od igro tretjič osvojil naslov državnega osvoboditx,-a. ur veliko voljo, požrtvo- prvaka. Tretje mesto je popolnoma
IV. državno prvenstvo v namiznem tenisu je za nami. Subotica je bila štiri dni prizorišče ostrih in razburljivih borb med našimi najboljšimi igralci. Za razliko od prejšnjih prvenstev je bilo na letošnjem število tekmovalcev strogo omejeno. Zaradi tega je bilo tudi kvalitetno daleč pred prvimi tremi.
zasluženo zasedel Vogrinc in s tem pokazal, da se ponovno vrača v formo.
TEMUNOVICEVA —
NOVA PRVAKINJA Lanskoletni prvakinji Čovičevi se ni posrečilo ponoviti svojega uspeha. V finalni borbi je morala podleči boljši Temunovičevi. Razen teh dveh, so se odlikovale še Pečnikova, Bičke-jeva, Dolinarjeva, Mihajlo-vičeva in Arehova.
MED PRVO CETVORICO TRIJE MLADINCI UDARNIKA Mladinci so bili zelo izenačeni. V tej disciplini so slovenski mladinci * v
dosegli največji uspeh na državnih prvenstvih po osvoboditvi. Prvo mesto je zasluženo osvojil Bajič. Drugo je pripadlo lSletnemu Gramatčikovu, kar je njegov največji dosedanji uspeh. Tudi tretje in četrto mesto si delita mladinca Udarnika Petrovič in Modrijan. Posebno Petrovič je pokazal zelo dobro igro.
V disciplini moških parov sta prvo mesto zasedla brata Harangozo brez izgubljenega seta. Finalistki pri posameznicah sta zmagali tudi v igri dvojic. Novi državni prvakinji Čovi-
čeva in TemunovičeVa prav tako nista izgubili nobenega seta. Najboljši par na prvenstvu pri mladincih, je bil vsekakor Ahačič-Petrovič. Vendar pa v finalni borbi ni moglo pokazati svojega znanja zaradi nenadne bolezni Ahačiča in je tako prvo mesto pripadlo paru Korbar-Sikora. V disciplini mešanih dvojic sta prvaka FLRJ postala Harangozo II. in Čovičeva z zmago nad Gabričem in Te-munovičevo.
* * *
Organizacija tekmovanja je bila odlična. Odvijalo se je po točnem časovnem razporedu. Tekmovalci so
imeli ugodna prenočišča in zelo dobro hrano. Zato ima največ zaslug Spartak, kj mu je treba dati vse priznanje.
Telovadno društvo v St. Vidu je bilo letos med zadnjimi, ki so priredili svoj jesenski kros. Kljub temu, da je odbor izvedbo odlašal tako dolgo, je bila udeležba porazna — 44 tekmovalcev. Tekla sta samo dva člana in to načelnik smučarske in načelnik atletske sekcije. Neuspeli kros samo potrjuje dejstvo, da fizkulturni-ki v St. Vidu niso preveč agilni. Stvarno sta nekaj življenja pokazali samo dve sekciji, to je atletska in smučarska. Tako so se atleti dvakrat pomerili z Medvodčani in v obeh srečanjih zmagali. Smučarji so z rednim delom začeli že avgusta. Zelo resno so se oprijeli dela in imajo v svojih vrstah precej mladih tekmovalcev, ki bodo dosegli lepe uspehe. Med njimi so tudi trije državni prvaki. Prebujati pa se je začela tudi nogometna sekcija, predvsem zaradi graditve novega telovadišča. Koncem decembra bo telovadno društvo pripravilo akademijo, 20 članov pa si je priborilo fizkulturni znak.
* * *
V	soboto 19. novembra je bilo na prvi gimnaziji v Celju namiznoteniško prvenstvo. Prvak gimnazije je postal dijak VIII. razreda Drnovšek Pavel, ki je bil v izredni formi. V moštvenem prvenstvu je zmagalo prvo moštvo VIII. b razreda. V nedeljo 20. novembra pa so v Celju gostovali dijaki brežiške gimnazije, ki so tekmovali s celjskimi srednješolci v odbojki in šahu. V odbojki so Celjani zmagali s 3:0, v šahu pa po hudi borbi s 5:3.
* * *
V	okviru prireditev v čast Dneva republike je v torek tekmovala ptujska Drava z garnizijo JA iz Ptuja in jo premagala z rezultatom 5:2. Nogometno moštvo gimnazije je bilo do 20 minut pred koncem igre enakovredno Dravi, potem pa je na terenu pre-valdovala Drava. Pred 800 gledalci je sodil z napakami Arbes iz Ptuja.
- K A:	iAlfl: II
UDOMOVINI
Ob zaključku letošnje kolesarske sezone
Z jesenskim kolesarskim krosom se letošnja smučarska sezona v Sloveniji zaključuje. Ce pogledamo na letošnje delovanje te športne panoge, lahk0 rečemo, da je bila tako po pestrosti kakor tudi po številčnosti zelo bogata, saj ni minilo nedelje ali praznika, da bi kolesarji ne bili angažirani v domačih ali pa. na dirkah drugih bratskih republik. Na tisoče kilometrov so naši kolesarji prevozili bodisi v mnogoštevilnih dirkah ali pa na pogostih treningih, prenesli najrazličnejše vremenske in terenske težave ter se tako utrjevali in pridobivali izkušnje.
Letošnja kolesarska sezona. se je začela s spomladanskimi krosi posameznih društev in S crossom zmagovalcev
v Ljubljani ter se nadaljevala s Spominsko podutiško dlirko, društvenim in republiškim prvenstvom, z republiškim ekipnim prvenstvom, ki je imelo svoj polfinale v Ljubljani, finale pa v Beogradu. s cestnim republiškim prvenstvom v Mariboru, kriterijem v . Mariboru, z mariborsko dirko v krajših eta-
pah, s kriterijem ljubljanskega »Železničarja«, z gorskim republiškim prvenstvom v Solkanu, s patrolno vožnjo v Ljubljani itd.
Naši kolesarji so dalje sodelovali v etapni dirki »Prvi maj«, na seniorskem in mladinskem cestnem državnem prvenstvu v Zagrebu, v etapni dirki po Dalmaciji, v etapni dirki po Bosni in Hercegovini, v etapni dirki po Makedoniji, v mladinski etapni dirki Reka—Pulj— Reka. v mednarodni etapni dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«, v mednarodni dirki v Trstu, v mednarodnem kriteriju v Kopru, na gorskem državnem prvenstvu v Beogradu ter še v mnogih nastopih raznih naših kolesarskih sekcij oz. društev.
Za poživitev kolesarstva m podeželju so posamezne kolesarske sekcije organizirale medklubske propagandne dirke z nazivom »Mesto—vas«. V letošnji sezoni sta to nalogo izvedli le dve kolesarski sekciji in sicer kolesarska sekcija »Krima« v Smledniku in kolesarska sekcija »železničarja« v Domžalah. V le-
oiBaoizira bojkot tekme Jososlavija: Frantila
mim —
Glasilo KPitaliie
Gotovo Je še vsem v spominu druga tekma za svetovno prvenstvo v nogometu med Jugoslavijo in Francijo, 30. oktobra v Parizu na stadionu Colombes. Verjetno se mnogi še spominjajo, kako se je glasilo KP Francije »Humaniie«, trudilo odvrniti delavske množice Francije od tega dogodka. Takrat, je »Humanite« pozival Parižane, naj bojkotirajo tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Francije ter grozi! z najhujšimi represalijami. Redakcija »Humaniteja« se je spustila celo tako daleč, da je sklenila to tekmo popolnoma ignorirati in je bilo predhodno objavljeno, da o tekmi ne bo niti vrstice poročila. No, našemu ljudstvu pa je tudi znano, kako so se dogodki razvijali naprej. Znano je, da Parižani niso poslušali histeričnih pozivov »Hu-nitejaa, ampak je prišlo na tekmo rekordno število 60.000 gledalcev, med njimi ogromno število članov francoske KP, ki niso poslušali svojega glasila, ampak so ravnali po svoji zdravi pameti in vesti. Jugoslovanski igralci so bili nasprotno deležni iskrenih simpatij s strani francoskega občinstva, ki je neprestano odobravalo vsako uspelo akcijo naših nogometašev.
Te dni, ko se bliža tretje srečanje med Francijo in Jugoslavijo, satero bo 11. t. m. v Firencah, je začelo hoditi po stopinjah »Huma-niteja« tudi glasilo italijanske KP »Unita«. V eni zadnjih številk piše, da »želijo nekateri beograjski eksponenti v Trstu izkoristiti to tekmo za svojo propagando. Toda beograjski organizatorji se varajo, če mislijo na uspeh, kajti prebivalstvo Firence, ki je znano po svojem doslednem »internacionalizmu, ne bo šlo na te limanice«, modro zaključuje »Unita«.
Tako govorijo dejstva. Izgleda, da so voditelji informbirojevskega tabora ljudje, ki se celo iz svojih napak ničesar ne naučijo. Ce bi uredništvo in vodstvo »Unita« imelo vsaj malo modrosti, bi si vzelo za vzgled klavern propad poizkusov »Humanitčja« in se raje ne bi blamiralo, kakor se je pripetilo gospodom okoli »Humaniteja«. In nedvomno je, da čaka »Unita« ista usoda. Uredništvo »Unita« lahko sicer stori še mnogo več — in verjetno bo dosledno In poslušno capljala po stopinjah »Humaniteja«. Toda tudi grožnje prebivalcem Firence, naj ne obiščejo tekme, svečane izjave, da o tekmi ne bo niti vrstice poročila itd., vse to ne bo ustrahovalo delavskih množic Firenc in Italije, ki so vedno bolj nezadovoljne z neprincipielno politiko vodstva KP Italije. Da je temu, tako, vidimo lahko že iz ogromnega zanimanja ljudskih množic zn tekmo. Zato nikogar od nas niti malo ne vznemirjajo poizkusi »Unite«, kajti trdno vemo, da bodo te namere nropadle kakor »Humanitejeve« in da bo prebivalstvo dokazalo svoj pravi internacionalizem ravno s tem, da bo v rekordnem številu obiskalo nogometno tekmo med Jugoslavijo in Francijo.
tošnji program tovrstnih prireditev st bili vneseni tudi prireditvi v Krauju in Kamniku, ki se pa iz tehničnih razlogov nista izvedli.
Razen navedenih večjih m pomembnežih prireditev so naše kolesarske sekcije izvedle če večje število medklubskih dirk. Med naiagilnejše v prirejanju kolesarskih dirk lahko štejemo kolesarsko sekcijo ljubljanskega »Železničarja«. kolesarsko sekcijo mariborskega »Po-leta« in kolesarsko društvo »Sava« v Krškem, medtem ko so ostale sekcije oziroma društva priredila le po br-i, dve ali pa nobene di-rke.
Kar se tiče dirkališčnih nastopov v letošnji sezoni, je ta vrsta tekmovanja za letos pri nas -popolnoma odpadla, razen prireditve kolesarske sekcije »Poleta« v Mariboru in pa prireditev na dirkališču o-b priliki etapne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, to je, ob koncu etape Bled—Ljubljana v Ljubljani in pa oh koncu etape Maribor—Zagreb v Zagrebu.
Kakor Kolesarske zveze ostalih ljudskih republik Jugoslavije je imela tudi Kolesarska zveza Slovenije v svojem
n .............. ........_...
Mladinec Vidali se je uvrstil med najboljše članel
letoS njem programu »Dan kolesarjev«, katerega pa se ie popolnoma prezrlo.
Po svoji agilnosti in požrtvovalnosti so se letos posebno izkazali naši naslednji dirkači: sivolasi Valant, Podmiljščak in Rozman, Godnič, Perne in končno najuspešnejši Graizer, ki pa ni bil vedno
discipliniran.	. ,	__,,
Ne smemo pa ob tej priliki prc?'Jlk[!
ne opremijenosti, “nezadostnih izkušenj ali drugih nepredvidenih vzrokov, 1 pa
obetajo, da hodom v	|neisi.
To so: Mozetič, T. Štern, Urši^ Kalan, Starman. Kozlevčar, Nastran, Valentin, čič, Potencin. Babnik, Rojina, Belič in še drugi. Uspešno so se letos odrezali tudi mladinci: Vidali in Zanookar, ki sta zadnje mesece zaradi svoje agilnosti prešla v višjo kategorijo, t j .med člane: Arašek, Kastelic Blatnik, Poženel Blažun. Vovk. Vidmar itd.
Dalje daje dober zgled svoje agilnosti, požrtvovalnosti in . discipliniranosti 50-letni d-irkač — turist Alojz Perne in ni kolesarske prireditve, pri kateri bi on ne bil soudeležen,. ne moremo zamisliti.
Iz vsega tega je razvidno, da so se naši kolesarji zelo potrudili, da bi svojo športno panogo čim bolj dvignili šli so v to_ težavno š-portno borbo kljub pomanjkljivi opremi svojih koles, kljub temu da so celodnevno zaposleni pri svojih težkih poklicih in da si morajo piritrgati marsikatero prosto uro za po-
Pl
SPLIT: V jesenskem krosu v oblasti Dalmacija je nastopilo 25.869 fizkultur-nilcov. Obveza je presežena za 860 teka-Bev. V organizaciji jesenskega krosa je dosegel najboljši uspeh Makarski okraj, ki je svojo obvezo presegel za 1069 fiz-kulturnikov- Obveze so presegli tudi okraji: Imotski. Brač, Drujš, Sinj, Hvar in Metkovie. V Splitu ie nastopilo v krosu 782« tekmovalcev.
ZAGREB: V množičnem planinarstvu so dosegli v LR HRVATSKI v tem letu ve-lik uspeh. Do meseca novembra je bilo ustanovljenih 18 planinskih društev s 17.400 člani. Obnovljenih je 10 planin^ skih domov, ©<* katerih so posamezna popolnoma dograjeni. Na plenarnem zasedanju planinske organizacije Hrvatske je bilo pregledano dosedanje in sprejete so bile smernice in naloge z,a nadaljnje delo. Planinska zveza Hrvatske se ja obvezala, da bo do konca 1959. leta imela 30.800 članov.
Karlovac: Pred 5-000 gledalci je bila prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in Slavijo iz Karlovca. Tudi v Karlovcu Dinamo ni uspel premagati Slavijo, ki je igrala ze-lo dobro tako, da se je tekma končala z rezultatom 2:2 (2:2).
SRBIJA
BEOGRAD: Teniška zveza Srbije je objavila lestvico najboljših posameznikov in posameznic v tem letu. Pri članih je vrstni red sledeč: 1. Milojkovič, 2-Laslo, 3. Bojovič, 4. do 5. Radovanovič in Berta, 6.. Laks, 7. Divild, 8. Cik, 9. Pavlovič, 10. Ristič. — Med članicami: 1. Dragica Laslo, 2. Krsto-nošič, 3. v a-sič, 4. Hevovič 5. Mamužič, 6. Rep1*-Mladinci: 1. Panajotovič, 2. Nikolič, 3. Joksimovič, 4. Filipovič, 5. Pleče vi c, 6. Ležimirac, 7. Stefanovič 8 Kordič 9. Korač, 10. Odavič. Mladinke; 1 Me-djansk, 2. Panajotovič, 8. K »s tič 4. Boga. 5. Damjanov, 6. Milojkovič.
Niš: V tekmovanju za pokal mestnega fitoleulturnega odbblrp, v čast 29. novembra, je bilo odigranih več nogomet-niu tekem najboljših niških moštev. Rezultati: Radnički : Metalac 4:9, Železničar : Crvena Zvezda 2:9, Garnizon JA : Bndučnost 9:1), Bratstvo : Milicionar 1:0, železničar : Dinamo 1:9.
BEOGRAD: Tekmovanja za prvenstvo Srbije v rokoborbi se bodo kmalu zaključila. Od 14. društev so ostala .samo 4 za finalna tekmovanja in to Milicio-nair (Beograd). Proleter (Zrenjanin), Po-beda (Senta) i državni prvak *partak iz Subotice.
ČRNA GORA
TITOGRAD: Prvemu občinskemu zboru kolesarskega odbora Črne gore so prisostvovali tudi delegati drugih republi ... Do lanskega leta niso imeli kolesarji Črne gore niti enega društva ali sekcije in niti enega kolesarskega tekmovanja. Prvi kros kolesarjev te bil lansko leto s 50 udeleženci. Danes So v Crnl gori 3 klubi in 4 sekcije S 12.) Hani. Referat o delu kolesarskega odbora Črne gore je imel Drago Pejovič, sekretar odbora. V. Izvršilni odbor nove uprave so bili izvoljeni najagilnejši člani dosedanje uprave na čelu s Tripom Sindikotn.
TITOGRAD:	Priprave za smučarsko
sezono v vrni gori so v ketu. Plan Fiz-kulturne zveze Črne gore je predvidel zelo bogat, smučarski program v letu 1950 To zimo bodo prvič nastopili na smučarskem tekmovanju pionirji in članice, ki doslej niso tekmovali. V Črni gori. bodo do konca leta zgrajene tri manjše skakalnice. Republiško prvenstvo bo 18. in 19. februarja v Kolašinu.
BOSNA IN HERCEGOVINA
SARAJEVO:	Telovadna	organizacija
mesta Sarajeva je izpolnila plan 26. novembra, 35 dni pred rokom. V planu telovadne organizaciie za 1949. leto je bilo predvideno: sodelovanje v spomladanskem krosu 12.099. 3,090 osvojenih fizkulturnih znakov, 18.060 tekmovalcev v jesenskem krosu ter 5 tečajnikov za 100 fizkulturnikov.
SARAJEVO: V finalnem srečanju za prehodni pokal nogometne zveze Bosne in Hercegovine so na dan republike 29. novembra igrali Borae iz Banja.Luke i° Radnik iz Bjeltna: V polfinalu jo B orač premagal MiJicionarja s 1:0 a Radnik Rudarja iz Kaknja s 2:0. V finalni tekmi ie Borae zmagal s 1:0.
častno predstavljali slovensko kolesarstvo.	M*r»
Jek re&ublikez
Letos je zmagal Mihalič
zveze Slovenije Hedlova, darilo Komiteja za fizkulturo vlade LRS Mugoša, darilo Fizkultume zveze Slovenije Blaževa, darilo Predsedstva vlade Mihalič, darilo Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije pa Emil Kranjc kot prvo plasirani Slovenec.
S »Tekom republike«, ki je bil prirejen v čast 29. novembra, je bila dokončno zaključena atletska sezona. Odslej se bodo atleti pripravljali v telovadnicah na prihodnjo sezono, ki ne sme biti manj uspešna kot je bila pretekla.
Na to, ooslednjo atletsko prireditev so se naši tekači odlično pripravili. Poleg Mihaliča, Ceraja in najstarejšega tekmovalca ter rekorderja Bručana, je nastopilo tudi veliko število mlajših, nadarjenih atletov. Presenetil nas je Godler (Dinamo, Zgb.), ki je zasedel drugo mesto za Mihaličem, in pt|sd Cerajem, ki je bil poleg Mihaliča tavorit tekmovanja in je branil svoje lanskoletno prvo mesto. Pogrešali pa smo najboljšega slovenskega srednjeprogaša, Hanca, ki bi imel lepe izglede tudi na tej 4503 m dolgi progi.
V petih skupinah je tekmovalo 218 tekačev.
»Tek republike« so otvorili mlajši mladirici, ki so tekmovali na 1200 m dolgi progi. V pisani gruči je stal tudi mladinec s številko 163 na prsih — Bolšak Niko iz Domžal. V lepem slogu je prevzel vodstvo in zmagal z nekaj sekundami razlike pred Korbarjem iz Kranja.
Pri mladinkah je bila favoritinja Slovša (Enotnost). Tisti, ki so predvidevali njeno zmago, niso računali na dobro formo in fizično kondicijo Hed-love iz Maribora in malo znene Sin-rajhove iz Slovenjgradca, ki sta zasedli prvo in drugo mesto pred Slovšo.
Mugoša, član ljubljanske Enotnosti, je začel trenirati šele letos in je bil »Tek republike« njegov prvi večji nastop. Startal je v kategoriji starejših mladincev na 1800 m dolgi progi. Ze takoj od začetka je prevzel vodstvo. Tekel je enakomerno, ritmično in v zelo lepem slogu. Razdaljo je vedno bolj večal in prispel po odličnem finišu prvi na cilj. Mugoša, mlad delavec elektrotehnik iz Črne gore, je izrazit talent za teke na dolgih ali pa na srednjih progah. Po treningu preko ene sezone je njegovo prvo mesto velik uspeh.
Pri članicah je presenetila zmaga Blaževe (Enotnost), ki je prispela na cilj prva s precejšnjim naskokom.
Najtežje pričakovana točka je bil tek članov na 4500 metrov dolgi progi. Pokal predsedstva vlade je branil Ceraj, zmagovalec lanskoletnega »Teka republike«. Med imeni, ki jih je napovedal napovedovalec, so vzbudila pozornost naslednja: Kotnik št. 3, Mihalič št. 40, Ceraj št. 41, Sulejman št. 50, Pavšič št. 45, Bručan, Godler in druga. Kotnik je naš stari dolgoprogaš, večkratni zmagovalec maratonskih tekov; Mihalič in Ceraj — večkratna državna rekorderja; Bručan, najstarejši tekmovalec in bivši rekorder; Pavšič, slovenski rekorder na 5000 m; Godler, nadarjeni tekmovalec zagrebškega Dinama, temnopolti Sulejmanov, rekorder LR Makedonije.
Takoj po startu je prevzel vodstvo Ceraj, a ga je kmalu prehitel Mihalič, ki je razdaljo vedno bolj večal. Proga je tekla po ljubljanskih ulicah, zavila za Grad, ga obšla in po ovinkih vodila k cilju. Ze po prvem kilometru je bilo jasno, da Mihaliču, ki je tekel v hitrem, enakomernem tempu, ne bo
dalja med njim in ostalimi se je vedno bolj večala in le Pavšič ga je nekaj časa spremljal, a je moral pozneje prepustiti drugo mesto Ceraju.
Ob celi progi so tekače spremljali kolesarji, ki so bili včasih tudi precej napoti.
Po dveh tretjinah proge je bilo vprašanje zmagovalca rešeno in se je 200 m za Mihaličem razvila borba za drugo in tretje mesto med Cerajem, Godlerjem, Doršičem in Kranjcem. Pavšič je bil izčrpan in v borbo ni mogel resno poseči. V Selenburgovi ulici je Godler končno prehitel Ceraja in si zagotovil drugo mesto.
Z velikim naskokom je Mihalič prispel na cilj prvi, ostali tekači pa so pritekli v strnjenih gručah.
Po končanem tekmovanju so bila med slavnostnim kosilom v Riu razdeljena najboljše plasiranim tekmovalcem in tekmovalkam darila. Darilo CK LMS je dobil Bolšak, darilo Atletske
TEHNIČNI REZULTATI TEKA REPUBLIKE
Mlaiši mladinci (1200 m): 1. Bol-
‘ak Niko (Domžale) 2:59,0, 2. Korbar (Udarnik, Kranj) 3:04.0,	3.
Jenko (Udarnik, Kranj) 3:07,0, 4-Gred (Želez., Maribor) 8:8,0, 5-Borčtnar (Želez., Lj. 3:09,0, 6. Kri-štofelo (SD Ljubljana), '• Lenarčič (Št. Vid), 8. Bulc (Enotnost),
9.	Vinkler (Fuiinar), 10. Ginter (Fužinar).
Mladinke (800m); 1. Hedl (2e-leziatoar, Mb.) 2:03,0,	2. Sinra.ih
(Slovenjgradiec) 2:06,0,	3. Slovite
(Enotnost) 2:07.0, 4. Cizej (Prebold) 2:98,0. 5. Cerar 2:08.5, fi. Černivec, 7. Tomec (vse Enotnost),
8. Leskovec (Fuž.),	9, Hrastnik
(Enotnost). 10. Cuznar (Rateče).
Starejši mladinci (1600m): 1. Mugoša (Enotnost) 4:26.0, 2. Male " " Mb.) 4:28.2, 3 Dolinšek 4:28,8. 4. Šober (Želez,, .u[ta	5. Tvrdi (Želez., Lj.)
4:29,2,	6. Čepin (Kladi var), 7.
Lenart (Novo mesto), 8. Zupan (Udarnik), 9. Okršlar (Železničar),
10.	Urnant (Fužinar).
članice (800m): 1. Blaž (Enotnost) 1:57.0, 2. Sigmund (Želez-, Mb.) 2:04,0,	3. Oamadi (Spartak)
2:05,0, 4. Šebenik (Enot.) 2:07,0, 5. Grabar (Kladivar) 2:00,4, 6. Kre-geJli (Enotnost), 7. Bevc (Želez., Mb.), 8. Košir (Domžale), 9, češarek (Novo mesto). 10. Jordan (Novo mesto).
člani (4500m): 1. Mihalič (Partizan) 13:56,0 (rezultat lanskoletnega zmagovalca 14:19), 2. Godler (Dinamo, ZgbJ 14:33,0,	3.
Ceraj (Part.) 14:39,0,	4. DoršlS
(Dinamo) 14:40,0, 5. Kranio (Enotnost) 14:47,0, 6. Pavšič (Miličnik). 7. Priibič (Mladost), 8. Kotnik' (Mlad.), 9. Pernat (želez., Mb.), 10. Nabergoj (Fužinar).
(Želez., M (Miličnik)
no sta tel!® otvodena
»Hi Je hite« i liji piti ia meti i tat
V sredo 30. novembra sta bila v okviru proslav šeste obletnice 29. novembra — Dneva ustanovitve republike, slovesno izročena dva nova fizkulturna objekta v uporabo — »Dom Janeza Porente« v Kranjski gori in smučarska vzpenjača na Vitranc. Kot gostje so otvoritvi prisostvovali sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS Lubej Franc, minister za delo LRS Martin Greif, predsednik GOZSS Janko Rudolf, predsednik komiteja za fizkulturo VLRS dr. Dougan Danilo, član sekretariata izvršnega odbora OF Primožič Franc, predstavnika Smučarske zveze Jugoslavije Senčar in major Švigelj, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, predstavniki športnih zvez ter družina Porentovih.
Po otvoritvi vzpenjače so gostje in gledalci šli pred obnovljeni »Dom Janeza Porente«. Goste je v Imenu Fizkulturne zveze Slovenije pozdravil tov. Serpan Edi. O pomenu doma za kvalitetni dvig športa, posebno pa smučanja, pa je govoril predsednik komiteja za fizkulturo VLRS dr. Danilo Dougan, ki je med ostalim dejal sledeče:
»V vso našo pravično borbo za zmago načel Marxa in Lenina, za izvedbo naše petletke, za gradnjo socializma v naši državi, je danes vključena tudi naša fizkulturna organizacija. To toliko bolj, ker je In-formbiro razbil tudi balkansko-sred-nje evropske igre, ki so bile osnovane na pobudo Jugoslavije z namenom, da se med seboj povežejo mladina’ in fizkulturniki držav ljudske demokracije. Jugoslovanski fizkulturniki so dosledno uveljavljali zahtevo, da morajo tekmovanja, ki so se izvedla v okviru teh iger prispevati predvsem k razvoju one prave socialistične fizkulture v državah ljudske demokracije, ki bo dvigala delovno In obrambno sposobnost fizkul-
lilc je v krajšem govoru orisal sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS in predsednik Telovadne zveze Slovenije tov. Lubej Franc. Nato so si gostje gledali Izredno lepo in udobno urejen dom. Po ogledu je bilo svečano kosilo.
Nova vzpenjača!
Bila je zima 1947—48, Na lepih siftu-ških terenih pod Vitrancem se je smučala množica smučarjev. Med začetniki, na dolnjih položnih pobočjih so trenirali naši najboljši smučarji-tekmoval-ci, ki so se spuščali po strmini prav izpod vrha. Proga je bila dolga preko 3 km z višinsko razliko 560 m. Smučarji so brzeli po strmini in se znova vzpenjali na .vrh. Toda pot navzgor je bila dolga in naporna in več kot dva do tri smuka dnevno so si redkokdaj privoščili.
Takrat je Hladnik Damjan glasno izrazil željo, ki jo je gojil marsikateri smučar:	»Na vrh bi morala voditi
vzpenjača. Za 10 minut smuka se moraš vzpenjati več ur. Brez vzpenjače ne bo z dobrim in intenzivnim treningom nič. Dajmo, zgradimo vzpenjačo!«
Marsikateri je zmajal z glavo in si mislil svoje. Hladnik in Bizjak pa sta začela delati načrte. Oba študenta strojne tehnike, sta znanje pridobljeno v predavalnicah začela uporabljati na velikem objektu — največji vzpenjači v Jugoslaviji.
Delo je bilo naporno in težko. Manjkalo je materiala in sredstev. Pa so pljunili v roke smučarji in frontovci in po delu v ustanovah, predavalnicah in podjetjih, delali še na vzpenjači. Preko 80% del je bilo opravljenih prostovoljno. Tudi material so počasi dobivali, elektromotor pa je napravila tvornica »Rade Končar« lz Zagreba in je popolnoma naš izdelek. Hladnik in Bizjak sta žrtvovala vsako prosto uro — preko 700 ur sta delala pri vzpenjači. Od začetka do konca, ni minila nedelja, ko ne bi v družbi z ostalimi frontovci, smučarji in delavci delala na strmih pobočjih.
Dom »Janeza Porente« ob otvoritvi
C .
Konstruktorja Bizjak in Hladnik sta se prva povzpela z novo vzpenjačo
lil
lil
■SUJIMMI
Start članov na 4500 m
Nogomet je ena izmed najbolj priljubljenih in najbolj razširjenih iger v naši državi, kakor tudi drugod po svetu. Naša nogometna moštva so tio danes beležila doma in v tujini prav lepe uspehe in se kvaliteta našega nogometa uvršča med najboljše na svetu. Najbolj zanimivo tekmovanje je bilo doslej državno prvenstvo v prvi in republikah pa niso bila enotna in niso določala moštvu tistega mesta, drugi zvezni ligi. Dosedanja nogometna prvenstva v posameznih ki mu po kvaliteti pripada. Zlasti nepravične pa so bile kvalifikacijske tekme, ki so čestokrat upropastile uspeh moštva, ki je imel v začetku nesrečen start. Nekatere republike pa niso imele niti republiških lig, ampak so igrala svoja prvenstva samo kvalifikacijsko (Črna gora, Makedonija).
Da bi se sistem tekmovanja v nogometu utrdil in izboljšal, je bil 18. novembra v Beogradu plenum Nogometne zveze Jugoslavije, ki je sprejel zelo važne sklepe:
1.	V letu 1950 bodo društva Igrala v dveh zveznih ligah. Prva zvezna liga bo štela 10, druga pa II članov, ker se bo kot 11 člana druge zvezne lige sprejelo moštvo Kvarnerja iz Reke, kot predstavnika novoosvobojenih
krajev.
Z ozirom na izsitop Ponziane iz Trsta bodo člani prve zvezne lige v prihodnjem letu naslednji:	Partizan
(Bgd) Crvena zvezda (Bgd), Hajduk (Split) , Dinamo (Zagreb) , Naša krila (Zemun), Metalac (BGd), Bu-fučnost (Titograd), Lokomotiva (Zagreb) Sarajevo in Spartak (Subotica).
Drugo zvezno ligo pa tvorijo sledeča društva: Sloga (Novi Sad), Metalac (Zgb), Podrinje (Sabac), Odred (Ljubljana), Vardar (Skoplje), Prole-ter (Osijek) Železničar (Sarajevo), Milicionar (Zagreb,) Napredak (Kru-ševac), 11. oktober (Kumanovo) in Kvarner (Reka)
2.	Ustanovila se bo tretja zvezna ali nacionalna liga z osmimi člani, ki jo tvorijo Dinamo (Pančevo), Dinamo (Skoplje), Zagreb, Železničar (Lj), Sutjeska (Nikšič), Borac (Cačak), Predstavnik Srbije in predstavnik Makedonije.
3.	Osnovale se bodo republiške lige z 10 do 12 člani in oblastne lige z 10 člani.
4.	V okviru oblasti naj se vsled razsežnosti terena organizirajo conska Prvenstva.
5.	Vsa prvenstvena tekmovanja, zveznega, republiškega, oblastnega in conskega značaja sle morejo vršiti na Podlagi dvojnega sistema na točke.
6- Državno nogometno prvenstvo za 'eto 1950 se bo začelo 5. marca: pri-nodnjega leta tako, da se bo spomladi ” 1Sral prvi del prvenstva, avgusta pa bo začel drugi ali jesenski del.
7.	Izpopolnjevanje prve in druge zvezne lige se bo vršilo na sledeč način: Ob zaključku prvenstva se zadnji dve plasirani društvi prve zvezne lige vračata v drugo, prvo in drugo plasirani društvi druge zvezne lige pa postaneta nova člana prve lige. Na isti način se bo izpopolnjevala tudi druga zvezna liga.
8.	Razen prvo in drugoplasiranega društva v tretji zvezni ligi morajo vsi ostali člani odigrati kvalifikacijske tekme z republiškim prvakom. Kvalifikacija se mora izvršiti po dvojnem
sistemu na točke in zmagovalec postane novi član tretje lige.
Ce se nek republiški predstavnik v tekmovanju tretje lige plasira na prvo ali drugo mesto in s tem postane član druge zvezne lige, ne igra kvalifikacijskih tekem s svojim republiškim prvakom, ampak postane republiški prvak avtomatično član tretje zvezne lige.
9. Rezerve liginih moštev prve, druge in tretje zvezne lige in liginih moštev republiških lig morajo obvezno tekmovat v conskem ali oblastnem nogometnem prvenstvu.
Poleg teh so bili sprejeti še nekateri manj važni sklepi, ki se nanašajo na celotni sistem tekmovanja in, ki bodo v bodoče brez dvoma zelo koristili za kvaliteten dvig nogometa v posameznih republikah. Zlasti so ti sklepi važni za naš slovenski nogomet, ki kvalitetno precej zaostaja za nivojem ostalih republik. Poleg našega predstavnika Odreda v drugi zvezni ligi, bo v bodoče še najmanj en.	.	,	,
predstavnik naše republike vključen Ibilu doma spominska p os p v tekmovanja zveznega značaja.	fizkulturnlku Janezu Porenti. Njegov
turnikov ter pripomogla k moralno politični in splošni državljanski vzgoja naše mladine, obenem pa zanjo predstavljala potrebno razvedrilo.
Tudi naša fizkulturna organizacija Ima danes postavljen svoj petletni plan, v okviru katerega ustvarja svoje kadre, proizvaja rekvizite in gradi fizkulturne domove, igrišča, kopališča, skakalnice itd. V sklop teh gradenj spada tudi ta fizkulturni dom, ki ga danes otvarjamo in izročamo v uporabo našim fizkultumikom. Ta objekt je bil zgrajen v okviru našega letošnjega gradbenega plana z velikimi delovnimi napori in smo tudi s to izgradnjo dali dostojen odgovor na klevete Informbiroja. S takšnimi odgovori morajo jugoslovanski fizkulturniki tudi v bodoče zavračati vse laži, ki jih na jugoslovanske narode bruhajo države Informbiroja.
Dom. ki ga danes otvarjamo tu v Kranjski gori, nosi ime Janeza Porente junaškega borca v narodno osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov, ki je padel dne 13. julija 1942 kot talec in žrtev okupatorskega nasilja.«
Po pozdravnem govoru je bila odkrita ob navzočnosti svojcev v vesti-
Napočil je 29. november. Obveznost je bila izvršena — vzpenjača je gotova. Prišli so gostje in predsednik komiteja za fizkulturo je prerezal vrvico.
Hladnik in Bizjak sta bila prva, ki ju je nova vzpenjača peljala na vrh smučišča po Vitrancem. Množica je ploskala ko je zapel dinamo in so zobniki zavrteli veliko pogonsko kolo. Jeklene vrvi so se premaknile in smučarja sta : se oddaljila po pobočju. Vedno manjša sta postajala in ko sta se ustavila, sta bila le še dve črni točki na beli strmini pod gozdom. Smuk! Nasmejana sta se ustavila pred vzklikajočimi gle- j dalci. Njuna velika zamisel se je ure- j sničila: Nova vzpenjača bo služila i	v'”	j
športnikom in tekmovalcem. Dolga je i	®
1100 m, višinska razlika pa znaša 281 m. V eni uri bo prepeljala na vrh okoli 400 smučarjev, ki se bodo lahko spuščali na prostrana smučišča Vitran-ca in Bukovnika. Na največji vzpenjači v državi bodo trenirali tekmovalci iz vse države, da bodo*še uspešneje zas-opali našo socialistično domovino.
< ................. , — ■ ••
Mihalič prvi v »Teku republike«
Velika delovna zmaga mariborskih planincev
Odprta je ►Ribnišfta kočo« na Pohorju!
30. novembra ie bila tudi oftvorjena nova koča na Pohorju, Na pogorišču nekdanje Iluttarjeve vile so Mariborčani z velikim trudom zgradili novo planinsko postojanko, ki spada med najmodernejše in najlepše na Balkanu. V višini 1530 metrov si je orosluli kapitalist Hutter postavil razkošno vilo, katero je skupaj s Seniorjevim domom meti borbo zažgala 1. četa 1. pohorskega bataljona, ker so se v njih hoteli vgnezditi okupatorji, da bi tako uničili partizansko gibanje na Pohorju.
—£^"4/ c—
Tek 100 m:
1.	12.5 Butia A. (MZ)
2.	12.7 Šumak M. (MZ)
" 3. 12.8 Koledin S. (CZ)
" i. 13.1 Petauer P. (KC)
5.	13.1 Bogič D. (MZ)
6.	12.2 Šaodorkič (Sp)
7	13.3 Kolar P. (Sp)
g! 13.4 Rehar F. [KC)
0.	13.4 Šep B. (SV)
10. 13.4 Cerar Z. (EL)
Tek 200 m:
1.	26.3 Butia A. (MZ)
2.	26.4	Bogič	D.	(MZ)
3.	27.1	Tuce	M.	(A M)
4.	27.2	Cerar	Z.	(EL)
5.	27.3	Rehar	F.	(KČ)
6.	27.7	Kolar	P.	(Sp)
7.	28.2 čanadi ]. (Sp)
8.	28.2	Kranjec	B.	(V)
9.	28.2 Stefanovič (DP)
10. 28.2 Petauer P. (KC)
Tek 800 m
1.	2:17.1 Tuce M. (VM)
2.	2:21.4 Stefanovič (DP)
3.	2:25.2 Bebar	A.	(KC)
4.. 2:26.2 Zadravec (MZ)
5.	2:27.2 Grabar H. (KC)
6.	2:28.0 šafar V. (DZ)
7.	2:28.4 Canadi J. (Sp)
8.	2:32.6 Repovž M. (KC)
9.	2:33.0 Kern (CZ)
10.	2:33.2 Maurer (MZ)
Tek 80 m — zapreke:
1.	12.5	Posinek	V.	(KC)
2.	12.9 šeb B. (SV)
3.	13.0 Varmuža J. (Sp)
4.	13.1	Knez I.	(KC)
5.	13.1 Madjar J. (Sp)
Deset najmočnejših društev v tablici za sezono 1940
Desetorica najboljših jugoslovanskih atletinj l. 1949
6.
7.
13.4	Fevr (DP)
13.5	Koledin S. (CZ)
8.	13.5 Rehar F. (KC)
9.	13.6 Cipek (MZ)
10. 13.8 Petauer P. (KC) Morovič (DZ)
Skok v višino:
1.	1.55 Knez I. (KC)
2.	1.47 Koledin S. (CZ)
3.	1.46 Posinek V. (KC)
4.	1.45 Antel M. (SNS)
5.	1.43 Krizmanič (DZ)
6.	1.40 Pnntovič (Bgd)
7.	1.40 Skrbinšek (DIF)
8.	1.40	Šumak	M.	(MZ)
9.	1.40 Dujmušič (SB)
10.	1.40 Borovec (SV)
Gradišar D. (KC) Cipek (MZ) Petauer P. (KC) Strgar (SB)
Skok v daljino:
1.	5.67	Koledin	S.	(CZ)
2.	5.35	Majcen	M.	(KČ)
3.	5.34 Knez I. (KC)
4.	5.24	Šumak	M.	(MZ)
5.	5.19	šeb B.	(SV)
6.	5.03 Dujmušič (SB)
7.	5.01 šandorkič (Sp)
8.	4.96 Tuce M. (VM)
9.	4.92 Mink (JZ)
10. 4.88 Grib (DIF)
Met krogle:
1.	13.27 Radosavljevič. M- (cz)
2.	12.24 Deržek S. (KC)
3.	12.22 Kotlušek N. (Em
4.	11.48 Matej J. (CZ)
5.	11.13 Borovec D j. 1%’/
6.	11.09 Sekulič M. (CZ)
7.	10.52 Majcen M. (KU)
8.	10.41 Sabo (PoS)
9.	10.20 . Pejič (MP)
10.	10.11 Sima (EL)
Met diska:
1.	41.89 Matej J. (CZ)
2.	37.95 Borovec Dj.)
3.	37.14 Radosavljevič M.
4.	36.32 Medveš S. (KC)
5.	33.06 Homoja (PoS)
6.	32.84 Sabo (PoS)
7.	32.61 Deržek S. (KC)
8.	32.60 OreSkovic (MZ)
9.	32.58 Neferovič N. (MZ)
10. 32.50 Kofol V. (EL)
Mef kopja:
1.	39.30 Radosavljevič M. (CZ)
2.	36.94 Kotlušek N. (r.L)
3.	34.95 Sekulič M. (CZ)
4.	34.90 Djiknič (BT)
5.	34.13 Rehar F. (KC)
6.	32.28 Deržek S.
7.	32.02 Puškarski (MZ)
8.	31.96 Vlajčič (Split)
9.	31.24 Plavšič (PZ)
10. 31.23 Tuce M. (VM)
Moški:
1.	Partizan-Beograd
2.	Crvena zvezda-Beograd
3.	Mladost-Zagreb
4.	Kladivar-Cčlje
5.	Zagreb-Zagreb
6.	Spartak-Subotica
7.	Jedinstvo-Zemun
8.	Enotnost-Ljubljana
9.	Dinamo-Pančevo
10. Jugoslovanska Armija
Kratice:
KC = Kladivar Celje
EL = Enotnost Ljubljana
V = Vardar Skoplje
BT = Budučnost Titograd
VM = VeleŽ Mostar
MZ = Mladost Zagreb
DZ = Dinamo Zagreb
SV = S!oboda Varaždin
SB = Slaven Borovo
CZ = Crvena zvezda Beograd
Bgd = Beograd Beograd
DIF = Drž. instit. za fiz., Beograd
MP = Mlad. Požaravac
Sp — Spartak Subotica
DP = Dinamo Pančevo
SNS = Sloga Novi Sad
Z S = Zorka šabac
JZ = fedinstvo Zemun
PoS = Polet Senta
PZ = Polet Zrenjanin
Ženske:
1.	Kladivar-Celje
2.	Crvena zvezda-Beograd
3.	Mladost-Zagreb
4.	Spartak-Subotica
5.	Sloboda-Varaždin
6.	Enotnost-Ljubljana
7.	Veleš-Mostar
8.	Dinamo-Pančevo
9.	Polet-Senta
10. Dinamo-Zagreb
Skupni plasman:
1.	Partizan-Beograd
2.	Kladivar-Celje
3.	Crvena zvezda-Beograd
4.	Mladost-Zagreb
5.	Spartak-Subotica
6.	Zagreb-Zagreb
7.	Enotnost-Ljubljana
8.	Jedinstvo-Zemun
9.	Sloboda-Varaždin 10. -Dinamo-Pančevo
383,3 t.
99.0	t. 95,4 t.
73.0	t.
61.0	t.
53.0	t.
43.0	t. 27,3 t.
16.0	t. 16,0 t.
124,9 t.
91.0	t.
73.2	t.
42.5	t.
32.2	t.
27.0	t.
24.0	t.
16.5	t.
14.0	t.
11.5	t.
383,3 t. 197,9 t. 190,0 t. 168,6 t.
95.5	t.
61.0	t. 54,3 t.
46.0	t 32.7 1.
32.5	1.
Velika koča je znotraj najmočerneje opremi i ima. V veliki jedilnici je prostora za 60. v manjši pa za 12 ljudi. Pod velikimi okni so vdelane posebne naprave za električno ogrevanje, poleg tega pa "je še umetniško izdelana peč, ki jo je izdelal Borut Hribar. Da so napeljali elektriko v višino nad 1560 metrov so morali planinci zgraditi 2280 m dolg daljnovod, ki je nato priključen staremu kablu. Med prostovoljci se je najbolj odlikoval pri tem delu električar Penko Ciril, ki je napravil okrog 300 prostovoljnih ur. Po dokončni ureditvi bo koča lahko v H sobah in na skupnih ležiščih sprejela 92 ljudi, v sosedni Inžinerski bajti pa jih bo lahko prenočevalo 20. Lepo opremljene sobe so opremljene z vsem komfortom. Načrte je izdelal inž. Herbert Drofenik, ki je že pred volno postal znan z izgraditvijo Doma na Voglu. Od 1946. dalje so prispevali mariborski planinci okrog 16.090 prostovoljnih ur. Pri organizaciji prostovoljcev se je odlikoval tov. Jelene, ki je vodil tudi gradbena dela, pomagala pa sta mu tov. Degen in tov. Verstovšek
IC otvoritvi koče se je SO. novembra zbrala množica ljudi iz vseh krajev Slovenije. Zborovanje je »tvoril predsednik PD Maribor Bergoč, ki je predal ključe postojanke gospodarju tov. Dcgnu.
V imenu vlade LRS in IOOF je spregovoril podpredsednik vlade tov. dr. Marjan Brecelj. Poudaril je, da pomeni zgraditev te koče zmago,_ ki je enakovredna velikim gradnjam' naše petletke v dolini. Dal je priznanje vsem planinskim društvom, ki so pripomogla k tako silnemu razmahu planinstva, saj imamo danes štirikrat več planincev kot prefl vojno.
Za njim so govorili predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Košir ter zastopniki vojske, ljudske oblasti in organizacij. Planincem in smučarjem so odprta nova pota v Pohorju. Vsi smučarji poznajo krasne smučarske terene, na katerih ho kmalu zopet živo in veselo.
$d6b£
Stran S
'"Fi6WtiRN(vTrD^
Košarkaši Crvene zvezde v Italiji !®IEa En 0
Pretekli teden je moštvo državnega prvaka v košarki Crvena zvezda iz Beograda gostovalo v Italiji, kjer je odigralo dve tekmi. V prvi tekmi je bil naš državni prvak poražen v igri z »Virtusom« iz Bologne z rezultatom 32:22, v drugi igri z »Rayerjem« iz Benetk pa so naši igralci pokazali odlično igro ter zmagali z visokim rezultatom 51:34. Skupna koš diferenca pa je 73:71 v korist Crvene zvezde.
Ob povratku v domovino nam je dal listi pa pravijo v svojih poročilih, da
benečanska publika take igre še ni videla.
»Gazeto delio šport« iz Milana ter »Stadio« iz Bologne pravita v svojem komentarju, da je košarka v Jugoslaviji pokazala velik napredek. Prav tako pa vsi listi prinašajo tudi poročila
kapetan moštva Nebojša Popovič naslednjo izjavo: »Cepra-v je bil naš obisk v Italiji zelo kratek, smo na osnovi prikazanih iger lahko ugotovili pomanjkljivosti, ki igrajo vodilno vlogo za nadaljnji razvoj naših najboljših ekip. V igri s štirikratnim prvakom Italije, smo se zavedali, da stojimo pred v&žno nalogo, saj igra v moštvu šest državnih reprezentantov.
V	začetku igre pa vse do 14. minute smo ostro napadali, prav tako pa so bile tudi vse naše kombinacije zelo efikasne. Takrat, ko je izgledalo, da bomo zmagali, je v moštvu nastala kriza, katere so Italijani izkoristili ter do konca polčasa izenačili rezultat. Tako hiter preobrat je deloval tudi na nadaljnjo igro. V drugem polčasu pa je »Virtus« zasluženo zmagal.
V	tekmi proti Virtusu smo pokazali v obeh polčasih dve različni igri. Italijanski listi, ki so prinesli poročilo o tekmi, pravijo, da smo odlična ekipa, vendar v kritičnih trenutkih nimamo samozaupanja.
Tekma v Benetkah je bila naša najboljša igra v tem letu. Proti Rayerju smo igrali hitro, prav tako pa smo izvedli več lepih kombinacij. Italijanski
o moderni igri našega državnega prvaka, V Italiji smo bili odlično sprejeti, prav tako pa so tudi sodniki objektivno vodili obe tekmi.
Po tekmah v Bologni in Benetkah smo dobili še več ponudb za gostovanja v Rimu in Milanu, vendar jih naše vodstvo zaradi treninga naše državne reprezentance, ki se je že pričel 1. decembra v Zagrebu, moralo odkloniti. Trening naše državne reprezentance, ki se pripravlja za mednarodne nastope vodi francoski strokovnjak prof. Henrik Hell.«
Eielsika pfcto teina
NOVA GORICA. — Vrsta Železničarja iz Nove Gorice Se izredno lepo in hitro razvija Zadnjič, ko so gostovali mladinci Železničarja iz Ljubljane, so jim bili domačini ka.r precej trti oreh. Gostje so zmagali z rezultatom 30:22 (5:11).
Na državni praznik so bile odigrane na Taboru tri tekme. Pionirska vrsta Enotnosti je v prvi tekmi premagala mladinsko vrsto Železničarja z 11:9.
Srednješolska reprezentanca Ljubljane je v razburljivi tekmi premagala s tesnim rezultatom 32:31 reprezentanco Maribora.
V tretji tekmi sta tekmovali vrsti Železničarja in ligaši Enotnosti Vrsti Sta nastopili v naslednji postavi:
Enotnost: Fugiaa 6, Šerbec st. 1. Brezniki S, Šerbec ml. 8, Mravlje, Steiner 2, Živkovič. Filipan 5, Supančie 6.
Železničar: Miler 1, Maksim, Kavčič 6, Gričar IB, Kavčič P„ Remic, Pečko 2, I Rainer, Perne 4.
Zmagali so ligaši Enotnosti z rezultatom 36:23 (29:10).
V nedeljo je gostovala mladinska, vrsta Železničarja tudi v Mariboru proti tamkajšnjemu Poletu in izgubila tekmo s 37:15
Prav tako jo nastopila ženska vrsta proti mariborski in dosegla v lepi igri zmago 36:12.
Ligaško moštvo Železničarja iz Ljubljane je organiziralo gostovanje v Zadru. Na praznik 29. novembra se jc v Zadru srečalo v prijateljski tekmi s tamkajšnjo vrsto. Igra gostov ni bila uspešna in so zasluženo izgubili. Rezuita 18:1» (6:12) v korist Zadra
Vrsti sta nastopili z igralci:
Zadar: Maršan 4, Soviti 1, Zdrilič I. 11, Škoviea 2, Brojkovič, Novosalič, Barija, Miskovič, Mosušič. Jakšič in Zdrilič II.
Železničar: Vozelj, Amon 4, Škerjanc, Feguš 4, Dvoršak 5. Deu, Remic. Kržič, Brdnik S, Tošič.	M. S.
V medmestnem odfeojkaškem tekmovanju je zmagala
Subotica pred reprezentanco Iplpi
V dneh od 27. do 29. novembra je bil v Zagrebu na čast Dneva republike turnir mest Jugoslavije v odbojki. Na tem turnirju so tekmovale reprezentance Beograda, Subotice, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Čakovca in Osijeka. Tekmovanje je bilo v dvorani zagrebškega velesejma. Zmagala je reprezentanca Subotice pred Ljubljano, Becgradom, Zagrebom, Čakovcem, Mariborom in Osijekom-
Turnir 'so igrali po dvojnem cup sistemu V prvi nezanimivi igri je Beograd premagal Osijek s 3:0, nato pa Čakovec iHaribor, ki je nastopil nekompleten, s3:1. V naslednji igri pa se je reprezentanca Ljubljane sestala z Zagrebom. Odlična igra obeh moštev je navdušila številne gledalce. Po dvourni borbi je zmagala reprezentanca Zagreba z rezultatom 3:2. Po zmagi Ljubljane nad Mariborom s 3:1 ter porazu Zagreba v igri s Subotico (3:0) sta se morali reprezentanci Ljubljane in Zagreba ponovno sestati. Kakor prva tako so je tudi druga tekma odlikovala po veliki borbenosti obeh moštev Tekma, ki je trajala zopet dve uri. pa se je tokrat končala z zmago Ljubljane z rezultatom 3:2. Reprezentanca Beograda pa se je z zmago nad Čakovcem (3:0) plasirala v finale. Igra, ki jo je reprezentanca Subotice predvedla v tekmi z Zagrebom, je že pokazala, kdo bo prvak turnirja. Popolnoma drugačen vtis pa je človek dobil v finalni tekmi-Reprezentanca Subotice je res prva dva seta proti Beogradu dobila- Moštvo Beo-grtia, ki so ga sestavljali igralci Crvene zvezde, Partizana (Trinajstič) in Beograda pa so z odlično igro onemogočili vsak napad Subotici ter si osvojili tretji in četrti set Sele igra v petem setu je določil® prvaka. Subotičani so zopet uredili svoje vrste in zmagali v tem setu in postali prvaki turnirja.
Za drugo in tretje mesto sta se morala boriti sedaj zmagovalec iz kola p-rema-
Potfinale težavnega pe*weiisiwa v sabljanju
Zagreb, 4. dec. V polfinalnem tekmovanju ekipnega prvenstva FLRJ v sabljanja so sodelovale najboljše ekipo LR Slovenije in Hrvatske: Krim iz Ljubljane, Polet iz Maribora ter Mladost, Naprijed in Lokomotiva iz Zagreba. V floretu za ženske se je plasiral v finale mariborski Polet, ki je dosegel proti Mladosti rezultat 8:8. Razmerje tušev 34:31. V floretu in meču za moške sta se plasirala v finale Naprijed in Mladost. v sablji pa Mladost in Lokomotiva. Tehnični rezultati:
Floret: Mladost : Polet 9:1, Naprijed : Krim 9:7;
meč:	Mladost : Polet 9:3. Naprijed :
Krim 9:3;
sablja: Lokomotiva : Polet 9:1, Mladost Krim 9:3
V tem tekmovanju so se posebno odlikovali mladi člani mariborskega Poleta. Finalno tekmovanje bo 17. in 18. t. m-v Beogradu.
Taraif w hokeju na travi v Zagrebu
Zagreb, 4. dec. Na današnjem turnirju so sodelovale reprezentance Beograda, Ljubljane, Zagreba. Subotice in Partizana. Rezultati so bili naslednji: Zagreb : Ljubljana 3:0, Zagreb : Beograd 3:0, Partizan : Beograd 2:1, Partizan : Ljubljana 0:0, Partizan : Zagreb 1:1, Beograd : Subotica 1:1. Odigrati se morata Se tekmi Ljubljana : Beograd in Ljubljana : Subotica. Ne glede na izid teh tekem je zmagovalec Zagreb s petimi točkami, drragi je Partizan, za tretje mesto pa se borka Beograd in Ljubljana.
gancev Ljubljana, ter premaganec iz kola zmagovalcev Beograd. Ljubljana je v tej igri predvedla prav dobro igro ter zmagala z rezultatom 3:0. Reprezentanca Ljubljane je tako dosegla drugo mesto. Zastopali so jo Kosec, Požar Garibaldi,, Mikluš, Cirman, Šumak (Enotnost) ter Antekolovič in Mescrko (železničar) — Po končanih tekmah je bila svečana razdelitev nagrad te-r pokala zmagovalcem.
Smučarski vodniki so zIscBrovaii
Zagreb, 4. dec. Danes je bilo na Sljc-meinu posvetovanje smučarskih sodnikov FLRJ. Udeležili so se ga sodniki in strokovnjaki Slovenije, Hrvatske in Srbije ter Smučarske zvezo Jugoslavije. Na posvetovanju so bili sprejeti sklepi, ki naj bi pospešili razvoj Smučarskega športa, zlasti pa dvignili strokovno znanje sodnikov. V naši državi je 48 smučarskih sodnikov zveznega razreda in 16 sodnikov za skoke, po večini iz Slovenile. Zato so bili sprejeti primerni sklepi. ki naj bi dali nov sodniški kader tudi iz ostalih republik. Posebno pozornost bodo posvetili vzgoji sodnikov za skoke.
ta namen bo v dneh 5. do 8. jan-1950 v Planici poseben tečaj, ki ga ho vodil Ante Gnidovec. Na posvetu je bil sestavljen tudi načrt dela za novo zimo.
tisoMemja s Moj vedi na
ios m
V Ljubljani je bil pretekli četrtek in petek dvokrožni Šahovski dvoboj med reprezentancama Slovenije in Vojvodine, ki se je končal neodločeno 19:10. V I. kolu je zma-g-ala Vojvodina 6 In pol : 4 in pol, naslednji dan pa je z enakim rezultatom zmagala Slovenija. Neodločen izid prav za prav ne ustreza prikazani igri, posebno v
II.	kolu, ko so imeli slovenski sahisti priložnost, da zmagajo z lepšim rezultatom. Sušnik je na primer imel proti Carevu izglede na zmago, v nadaljevanju igre pa se Je nepričakovano znašel v matnem položaju in izgubil partijo. Slabo igro je pokazal tudi Krivec, ki je proti Tamašiju izgubil obe partiji. — Rezultati X. in II. kola so- naslednji:
Piro — Kostič remi, 1:0; inž. Vidmar : Tot remi, remi-; Puc — A.viro-vič 0:1. 1:0; Germek — Kulžinski 1:0, remi; Preinfalk — Marič remi, remi; inž. Tekavčič — Popovič remi, 1:0; Mlinar — Vitovski remi, remi; Sušnik
—	Carev remi. 1:0; Levačič — Filipovič remi, remi; Tamaši — Krivec 1:0. 1:0.
Vzporedno s tem dvobojem sta igrali tudi mladinski reprezentanci. Zmagala je obakrat Slovenija z rezultatom 5 :3, tako da jQ končni rezultat 10 :6. Rezultati so tile:
Podkrajšek — Boškovič remi, 0 :ll; Njegovan — Kis 1:0, remi; Blinc — Šegi 1:0, remi; Ribarič — Ketig remi, 1:0 ; Petrič — Šereš remi, remi; Kržin
—	Cvetkov 0:1. remi; Vospernik — Vajš 1:0, 1:0; Roblek — Sekulič remi.
—	Naslednji dan je namesto Robleka igral Kočevar, ki je premagal Sekuliča.
Šahovski brzoturnir na ptujski gimnaziji
Na dan Republike 29. nov. ie šahovski aktiv na ptujski gimnaziji izvedel množični brzoturnir. Zaradi številne udeležbe so bili igralci razdeljeni v dve skupini Prvi štirje iz vsako grupe so si zagotovili vstop v finale. V A grupi so se razvrstili igralci po naslednjem redu: Prvo i“ drugo mesto s-i delita Podkrajšek Janez in Košir Ervin, za njima So Podboj, Ojnik itd. V B grupi pa je zmagal Toš. Drugi je bil PcSl, nato Šor-
li.	Horvat B. itd.
V	finalu je po zanimivi borbi zasedel prvo mesto s šest in pol točkami Toš Mirko pred Podkrajškom Janezom s šestimi točkami Ostali so se razvrstili: Pešl 4 in pol, Podboj 3 in pol, Ojnik 3, Šorli in Košir 2 in Kukovec 2 točki.
Simultanka v 'Majšperku
V	sredo 30. nov. je mladinec Toš M., član šahovske Sekcijo v Ptuju, odigral v. Majšperku simultanko proti 10 izbranim šahistom. Po dve in polurnem igra-
nju jo. uspelo Tošu premagati vse svoje Želeti bi bilo vsekale or, da
K leve in iška in kontrarevolucionarna kampanja, katero izvajajo nekateri voditelji SZ in ostalih demokratičnih držav proti naši državi, zavzema zadnje čase vedno večji obseg ter se bolj in bolj odraža tudi na športnem polju. Proti našim športnikom in fizkultumikom uporabljajo kominformovske države vse mogoče metode, samo da bi uničili ali vsaj oslabile našo fizkuiturno in športno dejavnost.
Zato sklicujemo ljubljanski fizkuiturniki in športniki
protestni miting proti kominformovskim diskriminacijam
ki bo v sredo, dne 7. t. m. ob 29 v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica).
Na tej manifestaciji hočejo ljubljanski fizkuiturniki in športniki pregledati uspehe dosedanjega dela in še enkrat trdno poudariti svojo neomajno zvestobo Partiji, Centralnemu komitetu KPJ in tovarišu Titu ter pripravljenost, dati iz sebe vse sile za dvig našega športa in fizkulture ter izgradnje socializma v FLRJ,
nasprotnike bi se v prihodnje priredilo več podobnih simultank.
NOGOMETNE TEKME ¥ PHOSLAVO DNEVA REPUBLIKE
Pretekli torek in sredo so bile po vseh krajih države med drugimi športnimi prireditvami, v proslavo Dneva republike, prijateljske nogometne tekme. Najpomembnejša srečanja poleg finalne tekme za nogometni pokal Jugoslavije, so bile še v Zagrebu in Ljubljani, kjer se je slovenski ligaš Odreci pomeri! z reprezentanco Svobodnega tržaškega ozemlja.
Odred : reprezentanca ST O-ja 3:0 (1:0)
Na stadionu ob Tyr.ševi cesti sta se pretekli torek srečala reprezentanca Svobodnega tržaškega ozemlja in slovenski ligag Odred. Moštvo reprezentance so zastopali igralci Aurore, Meduze, Arigonija in Pirana, ki sodelujejo v prvenstvu tržaškega ozemlja. Odred je nastopil v nekoliko oslabljeni postavi, kajti namesto trenutno odsotnega Bencika v golu, je igral vratar Slavec.
Začetni energični prodori Odreda so dali slutiti, da bo igra lepa in zanimiva, vendar pa se je položaj na igrišču kmalu spremenil. Igra je postajala mlačna brez lepih potez. Ljubljančani so si priborili zmago predvsem zaradi točnega streljanja na gol, medtem ko so bili gostje uspešnejši le v obrambi. Prva dva gola je dal Kumar, ki je med napadalci najprodornejši. Končni rezultat pa je postavil Kržan, ki je 20 m lz prostega strela poslal neubranljivo v gol.
Dinamo .'Lokomotiva 0:0
V	Zagrebu je bil preteklo sredo domači derby med Dinamom in Lokomotivo. Po nezanimivi Igri se je tekma končala brez golov 0:0. Dnamo je bil v rahli premoči, toda le učinkovitost napadalnih igralcev je preprečila moštvu, da bi dosegel večji uspeh. Najboljšo igro so pokazali žmara, Ožego-vič. Reiss in Cimermančio (Lokomotiva) ter Delič, Cizario in Dvornič (Dinamo).
Sodil jP Damiani. Gledalcev je bilo približno 8000.
Metalac : Milicioner	41:1
V	torek sta igrala v Zagrebu člana II. zvezne lige Metalac in Milicioner. Metalac je zmagal z nepričakovano visokim rezultatom 4:1. V obeh polčasih je bil Metalac boljši, tako visokemu rezultatu pa je največ pripomogla učinkovita napadalna vrsta.
KEGLANJE
Tl) Sloga (Ormož): TO Mladost (Ptuj) 79:85
Na dar- Republike 29. novembra so se v Ptuju na kegljišču TD Ptuja pomerili v prijateljskem kegljaškem dvoboju mladinci novo ustanovljenega društva Mladost (Ptu. gimnazija) in mladinci TD Sloga iz Ormoža. Po zanimivi borbi so zmagali z razliko 6 lesov mladinci Mladosti.
Mladinski šahovski turnir za prvenstvo Ul Hrvatske
Zagreb, 4. dec. Na mladinskem šahovskem turnirju za prvenstvo LR Hrvatske je zmagala Tomljenovič (Zagreb) z 9 točkami, 2. Bertok (Zagreb) 7 točk. 3. Guša (Split) 6 in pol, 4. Vinceljak (Zagreb) 6, 5. in 6. Furlan (Maribor) in Kokoli (Ljubljana) 4 in pol, 7. Trs (Split) in Zah arija (Split) 2 itd.
Bve zmagi Rittefa!
Trbovlje, 4. dec. Danes je bila odigrana (prijateljska nogometna tekma med
Lokomotivo (Reka) in domačim Rudarjem. Končala se je z visoko zmago domačinov 5:0 (2:0). Rudar je igral zelo dobro. Gole so dali: Hudarin dva, Koncilja dva in Florijan enega.
Na praznik Republike je gostoval v Trbovljah zagrebški Milicioner. Rudar je zmagal presenetljivo z rezult. 6:0 (3:6).
KVALIFIKACIJSKE TEKME
Proletarec : Hratstvo 3:0 (2:0)
Zagorje, 4. dec. Današnja kvalifikacijska nogometna, tekma med Proletarcem (Zagorje) in Bratstvom (Hrastnik) se je končala z zmago Proletarca 3:0 (2:0). V predtekmi je mladina Zagorja premagala mladino Jadrana iz Ljubljne 3:2 (2:1). Tekmo ie gledalo 800 ljudi. Sodil je zelo dobro Erlih.	Zupan
Drava : Gregorčič 3:0 p. f.
Ptuj, 4, dec. Danes bi se morala odigrati kvalifikacijska nogometna tekma med Dravo iz Ptuja in Gregorčičem z Jesenic. Ker Gregorčič ni nastopil, je zmagala Drava 32) p. f. Prijateljska nogometna tekma med Dravo in garnizijo Ptuj, se je končala 's tesno zmago Drave 2:1 (0:0).	Knafelc
Kladivar : Branik 6:1 (5:1)
Celje, 4. dec. Mariborski Branik je gostoval danes v Celju in izgubil z domačim Kladivarjem 6:1 (5:1). Po poteku igre bi bila razlika lahko še večja. Kladivar je v drugem polčasu zelo popustil. Gole so dali za Kladi-varja Bele er 3, Coh 1. Marinček 1 in Dobrajc 1, Gostje so igrali surovo. Sodnik, Brumšek je v drugem polčasu izključil levega krilca Branika.
ANGLIJA
V	Londonu je amaterska reprezentanca Anglije, ki so jo sestavljali večinoma člani vojaških moštev, premagala izbrano belgijsko moštvo v boksu z 8:0,
ARGENTINA
Nogometno prvenstvo ie osvojilo moštvo Ratinga iz Buenos Airesa, ki ie v eni zadnjih tekem premagalo Boca Juniors s 3:1 in si tako zasiguralo naslov prvaka,
AVSTRALIJA
V	Sydneyu ie v četrtina] u teniškega prvenstva Novega Jušnega Watosa poleg NVarthingtona, ki je premagal Drobnega s 6:3, 6:4, 7:5, zmagal tudi Bronnvich, ki je premagal Scdgniana. 8 6:4, 4:6, 6:2, 7:5.
V polfinalu ie Sidwell premagal AVarthingtona S 6:1, 6:4, 6:2, nato pa je v finalu izgubil proti Brom-vicim s 3:6, 8:10, 6:3, 3:6.
AVSTRIJA
Drsalna zveza je določila termine državnih prvenstev v umetnem drsanju za posameznik« in pare 7. in 8 januarja v Grazu, za posameznice pa 14. in 15. januarja na Dunaju.
12.	koto nogometnega prvenstva: — Wacker : FAC 3:1, Sturm : Oberiaa 2:1, Austria : Vienna 4:1. Napiti : Adrnira 4:2. Gloggmitz : Sportklub 2:2, FC \Vien : Slovan 4:0 Lestvica: Austria 19, FC Wien 17. Vienna 16, Raniti 15 itd.
AZIJA
Nogometno moštvo Halsingb.org je v svojem tretjem nastopu na gostovanju po Aziji premagalo reprezentanco Hon-konga s 7:1.
BELGIJA
12.	kolo nogometnega prvenstva: Ant-wer.p : FC Liegeois 1:1, Stade Louvain : Lyra 4:3, 01ympio (Charleroi) : Tilleur 0:0, .La Gantoise : Bercbem 0:1, Becr-schot : RO Malinois 4:5, Standart : FC Birugeois 2:0, Racin g (Bruzelles) : SC Charleroi 1:1, FC Malinois : Anderleebt 2:3. Lestvica: Anderleebt 20, Berehem 18, FC Malinois, Antwcrp 15 itd.
BRAZILIJA
»Vasco da Gama« in »Sao Paolo« FC
sta že šestič zaporedoma osvojila prvenstvi dveh naj večji h nogometnih 'središč Brazilije Rio de Janeira in Sao Paola-»Vasco dia Gama« celo ni izgubil niti ene točke v prvenstvu ter ho v začetku leta odšel na gostovanje v .Evropo, in sicer na Portugalsko, v Španijo in Francijo-
ČEŠKOSLOVAŠKA
Zadnje, 26. kolo nogometnega prvenstva: Žilina : ATK 0:7, Toplice : Ostrava 2:4. Viktorja (Plzenj) : Židenice 4:2, Bohemians : Manet Pov. Bistrica 2:4, Slavia : Trnava 1:2, Bratislava : Sparta 3:3. Končni vrstni red na lestvici: Bratislava 41, Sparta 37. Bohemians 33 itd--
V	Plznu je prvenstvo ČSR v namiznem tenisu za posameznike osvojil An-diieadis. ki ie v finalu premagal Vano
3:2. Prvenstvo posameznic je osvojila Kettuerjeva z zmago nad Fiirstovo s 3:1, v ženskih parih sta Furstova in Kettoerjeva v finalu premagali Bubni-sovo im Pi-ovo s 3:0, prvenstvo mešanih rov Pa sta osvojila Antlre-adis in Fiir-
BANSKA
Amaterska reprezentanca Danske je
v Ko dan ju premagala, švedsko v boksu s 6 :2. Edini zmagi za .vedsko sta dosegla Ahlin v poilahki in Holm v težki kategoriji.
EGIPT
V	Kairu je von Cramm v finalu mednarodnega teniškega turnirja premagal Shaffeia s 6:4, 6:1, v parih pa je :3 Al ah o premagal par Talaat-Shaffei 25 9:7, 6 :3,
FINSKA
V	Vuokatti trenirajo najboljši finski smučarji, med katerimi bo izbrano moštvo, ki bo zastopalo Finsko na svetovnem prvenstvu v smučanju. Tu so
(►♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦•»»♦»»♦»»»»»»»♦»♦»t »»•*»♦*<> <*»♦♦«
Sindikalni mamimo« teniški furnir
V	čast 29 novembra je minstrstvo za kmetijstvo organiziralo namizno-tenjSki turnir ljubljanskih fizkulturnili aktivov. Tekmovanje je bilo razdeljeno v igre moštev in posameznikov. V igrah moštev je nastopilo 16 ljubljanskih fizkulturnih aktivov, ki pa so bili razdeljeni v 4 grupe. Prvaki teh grup pa so igrali vsak z vsakim. Končni vrstni red: 1. Ljudska pravica, 2 Komisija za kinematografijo, 3. Ei.ektro II. 4. ivointrolna komisija.
V	igrah .posameznikov sta, si priborila vstop v finale Ulčar (Tekstilna) in Lipar M. (Komisija za kinematografijo) • V ostri borbi je zmagala Ulčar z rezultatom 3:2 Organizacija tekmovanja je bila pomanjkljiva.
za tek na krajših progah: Lonkila,-Velionen, Sipila, Honkanen. Hintikka, Rytky, Pesonen, Makela, Valtonen, V. in L. Parala, nadalje dolgoprogaši: Pekka in Benjamin Vanninen. Kuvaja, Ho-nonen, Kires, Rautiola in O vaška. Med skakalci so- na treningu: Laakso, Heino, R. Miljama, Lara Johansson, Suonieni in Mattila, za klasično icom-bnacijo pa: H. Hasu. Huhtala, Meri-iainen, tiihvonen, Salonen in Korho-nen ter za alpske discipline: Alonen in Vartianen.
Nogometno prvenstvo Finske za 1, 1949 je osvojila Kota, ki je v odločilnem srečanju premagala Aho s 3:8.
FRANCIJA
13.	kolo nogometnega prvenstva: R-eims ; Marseille 2:0, Sockaux : .Montpellier 2:2, Nice : Lille 3:2, Toulouse : Rennes 3:2, Statie Francais : St. Etienne 2:2, Roiubaix : Bordeaux 0:0, Sete : Stras-Bourg 2:1, Metz : Nancy 3:0, Lecs : Eacing 0:0. Lestvica,: Lille 24, Toulouso 22, Bcrdeaus 19, Reims, Roubais 16 i’bd,
ITALIJA
13.	kolo nogometnega prvenstva: Bo4 logna : Venezia 6:1, Como : Sampdoria 3:1, Fioremtinia ; At.alan.ta 2:1, Genoa : Pro Patria 2:1, Intemazionale : Lazio 2:1, Juventus : Palemnio 6:2, Novara J Milan 1:3, Padoa : Bari 3:1, Roma I Lueohese 2:2, Trieatina : Torino 3:0. — Lestvica: Juventus 24, Padoa 19, Milan 18, Internazionale, Como 16 itd.
Na gostovanju v Italiji je dunajsko nogometno moštvo Austria v Milanu a 4:3 (2:2) premagalo mestno reprezentanco, v kateri so poleg ostalih igrali tudi vsi inozemci, ki sicer igrajo v milanskih društvih Inte-rnazionale in Milan kot so Šved Nordhal. Nizozes mec Wilkes in Madžar Nyers.
premagalo .
Tel Aviva z 42:31.
7. kolo prvenstva v košarki: Roma : Naipoii 43 ril, Reyer : Gin. Triestina 42:34, Borletti : PC Trieste 42:25, Pavia : L. N. Trieste 35:29, Vavese : Gradišča 41:24, Gin. Torino : Galara-tese 32:24. Lestvica: Borletti, Varese 14, Virtus, Gira 10. Gin. Triestina 3, Reyer. PC Trieste 7 itd.
Svetovno prvenstvo v bobu bo 28. in 29. januarja ter 4. in 5. februarja v Gortini d’Ampezzo.
MADŽARSKA
Madžar Ede Kiraly, ki je lani v drsanju skupaj z Andreo Kekessv osvojil naslove evropskega in svetovnega prvaka v parih, bo letos nastopal sam, ker se je Kekes.syjeva poročila, in je opustila aktivno sodelovanje v športu.
NEMČIJA
V Hamburgu je študentska nogometna reprezentanca Nemčije premagala Švedsko s 4:0.
NIZOZEMSKA
Nizozemec Slijkhuis ni samo Odličen .atlet, temveč tudi dober nogometaš. Na nedavni tekmi II. divizije je proti Cramvlietu za svoje moštvo Vassenaar, ki je zmagalo s 5:1. dosegel tri gole, med katerimi eden ni bil priznan zaradi offsidea.
NORVEŠKA
Norveški olimpijski odbor vrši že sedaj vse potrebne priprave za zimska Olianpiado, ki bo, kakor je že znano, 1. 1952 v Oslu in okolici razen spusta, ki ne bo v neposredni bližini norveške prestolice. Tudi proga sa bobslelgh je ž© določena in bo zgraje-
na, pod strokovnim, vodstvom Švicarja dr. Ca.ttinija. v dolžini 1500 m z višinsko razliko 127.5 m. V Oslu bodo zgradili tudi novo umetno- drsališče. Vsi načrti so že gotovi in je vse pripravljeno za začetek del v najkrajšem času.
SOVJETSKA ZVEZA
V	prvenstvu ZSSR v hokeju na ledu,
ki se začne čez nekaj dni, bodo letos sodelovala naslednja, moštva: CDKA, VVS, Dinamo, Kril j a Sovjetov, Spar-tak in Lokomotiv iz Moskve, Dinamo in SKIF iz Leningrada, Daugava iz Bige, Dzerdžinec iz Čeljabinska, Dinamo iz Talina in Sverdlovska, kjer sedaj trenirajo skoraj vsa najboljša moštva in so imeli prejšnjo nedeljo pri temperaturi —25 prijateljski tekmi: Dinamo (M) : Dinamo (L) 5:1 in Dinamo (T) : Dinamo (S) S :1.
ŠVICA
V	Ziirichu je bilo zasedanj'e medna-
rodne kolesarske unijo UCI, na katerem so sprejeli koledar vseh večjih mednarodnih prireditev v I. 1950. Iti je naslednji: 12. III.: Milano-Torino, 19. UL: Milano-San Remo. 9. IV.: Po-ris-Roubaix, 16. IV.: Farls-Bvuxelles, 7. v.: Paris-Tours, 16.—21. V.: Tour de Belgirjue. 10.—29 V.: Tour de Hol-iande, 24. V.—11. VI.: Giro d’Iialia, 4. VI.: Bordeaux-Paris. 24. VI,—1. VIJ.; Tour de Suisse, 13. VII.—6. VIII.: Toni de France, 12.—16. VIII.: dirkališčno svetovno prvenstvo, 19.—20. VIII • cestno svetovno prvenstvo, 2. IX.: "Crite^ rium des As v Parizu, 21 IX —1 V • Tour de 1’Europe.	' X“
Kanadsko hokejsko moštvo Hull Vo-lants lo jna gostovanju v Švici predvčeraj v Zurichu premagal Ziircher SC s ,V'.’ oailes P® v ’ Baseiu reprezentanco Švice s o:2 (1:9, 0:1, 4:1).
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani » Odgovorni urednik Igor Prešeren r* Uredništvo In uprava; Ljubljana, Tabor S Telefon 83-85, ob nedeljah nonoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave št, 6-90603-6
Jack	:
Mehikanec Felip® Eime&a
ggMBaaiBBBBMnaraMBMMHMttiMBESMi&dafeMiflaaESBaa
Vzravnan je čakal v svojem kotu. Sekundanti so zlezli pod vrvmi v dvorano in odnesli s seboj svoje stole. Dan-ny je stal v nasprotnem kotu kvadratnega ringa. Gong je zadonel in borba se je začela. Gledalci so od veselja rjoveli. Nikdar še niso videli borbe, ki bi začela bolj prepričljivo. Časniki so imeli prav. To je bil boj med zagrizenima sovražnikoma. Tri četrtine razdalje je Danny premeril v enem samem skoku, ki je dokazal, da hoče malega Mehikanca enostavno zdrobiti. Napadel ni z enim ali dvema udarcema. Bil je orkan udarcev, vihar, ki lomi in drobi. Rivera je izginil. Plazovi udarcev, ki jih je dajal mojster, so ga zasuli, pokopali. Bil je pregažen, odneslo ga je med vrvi, odkoder ga je rešil sodnik in zopet ga je pomedlo v vrvi.
To ni bila borba. Bilo je klanje. Vsaki drugi publiki, razen obiskovalcem boksarskih borb, bi že v prvi minuti zmanjkalo sape. Resnično: Danny je vedel, kaj zna in pokazal je svoje znanje. Gledalci so bili'svoje stvari tako gotovi in pri tem tako razburjeni, da se niso niti spomnili, da Mehikanec še stoji. Na Rivero so čisto pozabili. Izginil je pod Dannvjevim strašnim napadom. Publika je prvič lahko videla Rivero, ko sta se nasprotnika ločila. Ustnico je imel preklano in krvavel je iz nosa. Ko se je opotekel v clinch, je videla krvave proge na njegovem hrbtu, sledove krvi. Niso pa opazili, da ni dihal nič hitreje in da so bile njegove oči prav tako hladne kot kdaj koli. Preveč bodočih mojstrov se je preizkušalo na njem. V takšnih in podobnih napadih se je za pol do petnajst dolarjev tedensko naučil izdržati. Trda je bila šola, skozi katero je šel.
Takrat pa se je zgodilo nekaj presenetljivega. Spopad, H mu zaradi brzine ni mogel nihče prav slediti, se je
naenkrat končal. Danny, strašni Danny, je ležal nai hrbtu. Medtem, ko je prihajal k zavesti, je njegovo telo drhtelo. Ni se zmajal, niti omahnil, ali pa se počasi zgrudil k tlom. V trenutku, ko je bil z obema nogama v zraku, ga je Riverina desnica podrla kot blisk iz jasnega. Sodnik je z zamahom roke odstranil Rivero in se nagnil nad padlim junakom. Stel je. Gledalci boksarskih dvobojev navadno s ploskanjem pozdravljajo odločilni udarec. Toda ti gledalci ga niso pozdravljali. Zgodilo se je vse preveč nepričakovano. Sekunde je spremljal napet molk, ki ga je zmagoslavno pretrgal Robertsov glas:
»Saj sem vam rekel, da boksa z obema rokama enako dobro!«
V peti sekundi se je Danny prevalil na obraz, v sedmi je pokleknil, pripravljen vstati pri »devet«, še preden pride »deset«. Ce bi se njegovo koleno pri »deset« še dotikalo tal, bi borbo izgubil, v trenutku pa, ko bi se njegovo koleno odtrgalo od tal, bi ga Rivera lahko zopet napadel. Rivera je seveda to priložnost hotel izkoristiti. Krožil je okoli nasprotnika, toda sodnik je krožil pred njim in Mehikanec je opazil, da so sekunde, ki jih šteje, zelo dolge. Vsi gringi, celo sodnik, so bili proti njemu.
Pri »devet« je sodnik sunil Rivero, da se je opotekel. Toda ni bilo pošteno, vendar je s tem omogočil Dannyju, da je smehljaje se, vstal. Z rokami je kril želodec in obraz, se upognjen opotekel naprej in šel v clinch. Po pravilih bi moral sodnik nasprotnika ločiti, toda tega ni storil in Danny se je oprijel Rivere kot školjka skale v viharju. Moči so se mu začele vračati. Napočila je zadnja minuta runde. Ce bi vzdržal do konca, bi lahko celo minuto počival v svojem kotu. In Danny je vzdržal in se kljub obupu in slabosti smehljal.
»Poglejte, Danny se smeji!« je nekdo zakričal in publika se je glasno in olajšano zasmejala.
»Prekleto, kak udarec ima ta smrkavec«, je Danny zastokal svojemu trenerju, medtem ko so ga njegovi adjutanti obdelovali kot neumni.
Naslednji dve rundi sta bili mrtvi. Danny, ki je bil hladen in izkušen boksar, se je kril in blokiral. V teh dveh rundah si je opomogel od hudega udarca, ki ga je dobil y prvi, ffl četrti rundi je bil zopet dober. Cep,tay je
bil omotičen in slab, je zaradi dobre forme prišel kmalu k močem. Toda svoje taktike iz prve runde ni več uporabil. Pri Mehikancu je odpovedala in zato je sedaj pokazal vso svoje boksarsko znanje. V trikih, izkušnjah in znanju, je bil mojster in čeprav ni mogel doseči nič odločilnega, je tolkel po nasprotniku in ga izmučil po vseh pravilih boksa. Medtem ko je Rivera udaril enkrat, je Danny udaril trikrat, toda to niso bili odločujoči udarci. Vsota mnogih naj konča boj. Občudoval je tega novinca, ki je boksal z obema rokama enako dobro, in katerega pesti so tolkle s presenetljivo močjo.
Z levico je v obrambi pokazal Rivera čudovito tehniko. Zopet in zopet je šinila naprej in grdo obdelala Dannyjeva usta in nos. Toda Danny se je prilagodil. Zaradi tega je kasneje postal svetovni prvak. Način boja je menjal kakor je hotel. Sedaj se je držal čisto blizu Rivere. Ta tehnika mu je najbolje odgovarjala in mu obenem omogočila, da je ušel Riverini levici. Gledalci so imeli priliko večkrat rjoveti od navdušenja. In v črno je zadel, ko je s strahovitim udarcem dvignil Mehikanca
v zrak in ga položil na blazino. Rivera je počival na enem kolenu in izrabil sekunde, ki jih je pa sodnik po njegovem mnenju zanj zelo skrajšal.
V	sedmi rundi je Dannyju zopet uspelo. Težak udarec je Rivero samo zamajal, toda v naslednjem trenutku, ko je stal brez moči in- obrambe, ga je zadel drugi s tako silo, da je zletel skozi vrvi. Padel je med novinarje, ki so ga dvignili in porinili v njegov kot izven ringa. Tam je počival na enem kolenu, medtem ko je sodnik hitro odšteval sekunde.
V	ringu, za vrvmi, pod katerimi bi se moral splaziti, je čakal nanj Danny in sodnik ni posredoval.
Gledalci so bili od navdušenja iz sebe.
»Ubij ga, Danpy, ubij ga!« so rjoveli.
Slišalo Se je kot bojno tuljenje črede volkov.
Danny se je potrudil; toda Rivera je sniuknil. pod vrvmi pri »osem« in ne pri »devet« in se rešil v clinch. Sedaj je bil sodnik takoj na mestu, ga odtrgal irt sploh pomagal Dannyju tako, kot le more boksarju pomagati nepošten sodnik,
Toda Rivera je prestal tudi to krizo in omotica mu je izginila iz možganov. Vsi so bili enaki. Vsi so bili osovraženi gringi in nihče ni bil pošten. In tudi v najhujših in najtežjih trenutkih so se svetlikale in iskrile pred njim nove slike —- dolgi vlaki, ki ropotajo skozi puščavo, jet-nišnice in temnice, potepuhi pri vodnjakih cela mučna, umazana panorama, ki jo je videl na beganju po stavki in dneh v Riu Blancu. In videl je krasno, svetlo sliko velike revolucije, ki vihra preko dežele. Puške so tu> prav pred njim. Vsak izmed osovraženih obrazov je bila puška. Borila se je za puške. S puškami je bil eno. Z revolucijo je bil eno. Tukaj se je boril za Mehiko.
Gledalci so se začeli na Rivero jeziti. Zakaj ne vzame udarcev, ki so mu namenjeni, v zakup? Premagan bo tako in tako. Zakaj torej takšni procesi? Samo malokdo se je zanimal zanj in še to so bili samo igralci, ki so igrali visoko igro. Čeprav so verjeli v Dannyjevo zmago, so vendarle stavili na Rivero z ena proti deset ali ena proti tri. Mnogo pa jih je stavilo na število rund, ki jih bo Rivera izdržai. Nekateri so bili tako lahkomiselni in so stavili, da ne bo vzdržal niti sedem, celo šest rund. Ti, ki so stave dobili, so se priključili onim prvim, in ploskali Mehikancu.
Rivera se ni pustil premagati. V osmi rundi je njegov nasprotnik zaman poskušal ponoviti desni uppercout. Deveta runda je publiko zopet presenetila. Iz clincha se je Rivera s spretnim in gibčnim okretom nenadoma izzvil in v tesnem prostoru med njima, je šinila njegova desnica od spodaj navzgor. Danny se je zgrudil in izrabil sekunde. Gledalci so se prestrašili. Poražen je bil s svojim znamenitim desnim uppercoutom. Ko je pri »devet« vstal, ga Rivera ni poizkušal zadeti. Sodnik bi to tako preprečil, čeprav bi v slučaju, da je na tleh Rivera, stopil na stran.	(Konec prihodnjič.),