Drobno gospodarstvo
v razpravah zveze komunistov
V  prvravah na sejo CK ZKS, ki bo v mesecu juniju razpravljala o drobnem gospodarstvu, smo v naši občin-ski organizaciji ZKS organizirali vrsto aktivnosti.
O drobnem gospodarstvu smo govorili na posvetu s sekretarji OOZK, sklican je bil razgovor s člani ZK -nosilci samostojne obrti in zaposlenimi pri obttnikih, razpravo pa bomo zaključili na seji Občinskega komiteja ZKS. O gradivu in osnutku Usmeritev stališč in aktivno-sti komunistov pri nadaljnjem razvoju drobnega gospo-darstva, ki je bil kot gradivo za razpravo objavljeno v Komunistu, pa smo govorili tudi na Predsedstvu OK ZKS.
Drobno gospodarstvo moramo v naši družbi razvijati enakoptavno z vsemi drugimi deli gospodarstva, kajti razvitega tržnega gospodarstva ni moč doseči, če ne bomo razvili tudi tega dela gospodarstva, ki se lahko lažje in bolj prožno prilagaja potrebam domačega in tujega trga.
Za razvoj naše občine pa je to področje še posebnega pomena, saj smo drobno gospodarstvo opredelili kot enega temeljnih nosilcev razvoja za obdobje 1986-1990 in še posebej razvoja naših večjih lokalnih centrov (Velike Lašče, Podpeč-Preserje, Polhov Gradec . . .)
Bistveni pogoj za oživljanje drobnega gospodarstva, posebno še samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, je sprerainjanje prevladujočih ideoloških pogle-dov in njihovega vpliva na razvoj te proizvodnje.
Bistvena naloga komunistov torej je, da se zavzemamo za odpravljanje razkoraka med načelno opredelitvijo za razvoj drobnega gospodarstva in instrumentarjem eko-nomske politike, ki ni vedno naravnan v to smer, ali pa celo deluje omejevalno.
V razgovoru, ki smo ga imeli z nosilci samostojne obrti - člani ZK povzemamo naslednje:
-  Pogoj za razvoj drobnega gospodarstva je stabilnost zakonov in čvrsta odločnost družbe, da razvoj drobnega gospodarstva opredeli kot dolgoročno usmeritev.
-  Pojem obrtnik ni prav predstavljen javnosti - saj si občani običajno predslavljajo obrtnika kot tislega, ki svoj denar zasluži na lahek način; več morajo za to predstavi-tev narediti tudi sredstva javnega obvcščanja.
- Obrtnika bi morali izenačiti z ostalimi gospodarskimi subjekti zlasti kar zadeva finančno poslovanjc (rok plače-
vanja obrtnikom, prometni davek . . .).
-  Za ureditev tega področja in za drugačen odnos družbe do obrtnikov je nujno dobro delovanje inšpekcij-skih služb. Postaviti je treba mejo do katere je obrtnik neobdavčen, preko te meje pa je treba vsakega dosledno obdavčiti.
-  V nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva dati podporo tistim obrtnikom, ki lahko proizvajajo tehnolo-ško bolj zahtevne proizvode.          VERA GRADIŠAR