^UMAR O CD Q) U) O O if) E o o CD X X no >to O fN U CU fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; Lejla Fajic; mag. Marjan Hafner; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, mag. Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirji Okvir 1: Napoved gospodarske aktivnosti v izbranih trgovinskih partnericah izven evrskega območja........8 Okvir 2: Blagovna menjava v letu 2013.......................................................................................................................11 Okvir 3: Primerjava spremljanja obsega slabih terjatev...........................................................................................21 Okvir 4: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95...................................................................................................22 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. aprila 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v začetku letošnjega leta še povečala, pomladansko napoved gospodarske rasti je, podobno kot druge mednarodne institucije, izboljšala tudi ECB. Aktivnost v gradbeništvu in trgovini na drobno se je januarja povečala, v predelovalnih dejavnostih pa ostala na decembrski ravni (desez.). Na nadaljnjo krepitev aktivnosti kažejo tudi kazalniki razpoloženja PMI in ESI, ki so se v prvih treh mesecih leta še izboljšali. Zaupanje se je v začetku leta povečalo v večini dejavnosti, marca tudi med potrošniki. ECB v svoji zadnji napovedi pričakuje, da bo gospodarska rast v evrskem območju ob postopni krepitvi domačega povpraševanja in še naprej pozitivnem prispevku neto izvoza letos 1,2-odstotna, v letu 2015 pa 1,5-odstotna. Ob nadaljnjem povečanju v začetku leta je večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji dosegla ali presegla ravni iz enakega meseca lani. Aktivnost se je januarja povečala v večini dejavnosti (desez.), z izjemo trgovine z motornimi vozili, ki pa je za desetino presegala raven iz enakega meseca lani. Rast je bila najmočnejša v gradbeništvu, kjer je za 42,9 % presegla ravni iz januarja lani. Tudi izvoz, kjer se rast krepi, in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta presegala lansko januarsko raven, prav tako tudi prihodek v tržnih storitvah in trgovini na debelo. V trgovini na drobno pa je po rasti v zadnjih mesecih prihodek znova dosegel podobne ravni kot v enakem mesecu lani. Razmere na trgu dela se na začetku leta nadalje zaostrujejo. Število delovno aktivnih od aprila lani sicer ostaja skoraj nespremenjeno, še naprej pa se povečuje število registriranih brezposelnih oseb. Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 oseb več kot v februarja lani in največ po letu 1998. Januarja se je bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju nadalje povišala, v javnem sektorju pa je ostala nespremenjena. Višina minimalne plače se je januarja uskladila z lansko inflacijo in po novem znaša 789,15 EUR bruto za delo s polnim delovnim časom. Januarja jo je prejelo 46.721 zaposlenih pri pravnih osebah oz. 8,1 % vseh. Relativno največ zaposlenih jo prejema v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, gostinstvu in gradbeništvu. Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale in bile za 0,6 % višje kot marca lani. K 0,8 % višjim cenam kot mesec prej so prispevale predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve, ki so poleg cen storitev največ prispevale tudi k višji medletni inflaciji glede na februar. Razmere v bančnem sistemu so februarja ostale zaostrene. Znižanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem je bilo februarja po januarski umiritvi znova izrazitejše. Gospodinjstva ter podjetja in NFI so se pri domačih bankah v prvih dveh mesecih razdolžila za več kot 200 mio EUR. Obseg vlog gospodinjstev se je v enakem obdobju povečal za 315 mio EUR, kar je po naši oceni posledica večjega zaupanja v slovenske banke po začetku sanacije bančnega sistema in tudi februarskega izplačila prvega dela zaostalih plačil tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij. Tudi obseg vlog države se je v prvih dveh mesecih povečal (za okoli 435 mio EUR). Podjetja so se januarja znova nekoliko močneje zadolžila v tujini, večinoma v obliki kratkoročnih kreditov. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami so se v začetku leta znižale za več kot 50 b. t., po naši oceni tudi zaradi začetka sanacije bančnega sistema. Banke se v tujini še naprej razdolžujejo. Javnofinančni primanjkljaj je januarja znašal 209,0 mio EUR in bil zaradi višjih prihodkov in nižjih izdatkov za 24,8 % manjši kot januarja lani. Večje so bile vse kategorije prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU. K manjšim izdatkom so prispevali predvsem nižji izdatki za plače, izdatki za blago in storitve ter transferi posameznikom in gospodinjstvom (z izjemo pokojnin in transferov za zagotavljanje socialne varnosti). Višji pa so bili investicijski odhodki, subvencije ter plačila obresti. ro c ro £ 'S ro ro "O O a O & ro >u O 0 Mednarodno okolje Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo nadaljnje izboljšanje razmer v evrskem območju v začetku letošnjega leta. Januarja sta se občutno zvišala obseg opravljenih gradbenih del in prihodek v trgovini na drobno, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih pa je ostal podoben kot decembra (desez.). Kazalnik vodij nabave (PMI) je marca nakazoval rast gospodarske aktivnosti v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, četrtletno pa je za evrsko območje zabeležil najvišjo vrednost v zadnjih treh letih. Kazalnik gospodarske klime evrskega območja (ESI) se je marca znova zvišal. Izboljšalo se je predvsem zaupanje potrošnikov, kjer so se pričakovanja glede gospodarskih razmer, prihrankov in brezposelnosti občutno izboljšala. Zaupanje se je nekoliko izboljšalo tudi v trgovini na drobno in storitvah, v industriji in gradbeništvu pa je ostalo podobno kot februarja. Brezposelnost v evrskem območju je bila februarja podobna kot pred letom (11,9 %, 12,0 % februarja 2013). Stopnja brezposelnosti mladih (med 15 in 24 let) pa je bila nekoliko nižja (23,5 %, 24,0 % februarja 2013). Po napovedih EK se razmere na trgu dela v evrskem območju letos ne bodo nadalje zaostrile, v 2015 pa se bo brezposelnost nekoliko znižala. Slika 1: Stopnja brezposelnosti v državah evrskega območja 2013 »2008 ¡K Napoved EK 2014 A Napoved EK 2015 S 10 U 3 2 ;> _i Q < Vir: Eurostat, EK (napoved februar 2014). Podobno kot nekatere druge mednarodne institucije je tudi ECB ob ugodnih podatkih o gospodarski aktivnosti ob koncu preteklega leta zvišala napoved gospodarske rasti v evrskem območju. BDP je v zadnjem tromesečju lani še naprej okreval (0,2 % desez.) predvsem zaradi rasti izvoza. K rasti so prispevale še bruto investicije v osnovna sredstva in zasebna potrošnja. ECB v svoji marčevski napovedi pričakuje, da se bo BDP letos povečal za 1,2 % (0,1 o. t. več, kot je napovedala decembra) in za 1,5 % naslednje leto. Rast bo spodbujalo predvsem postopno okrevanje domačega povpraševanja, ki se bo krepilo zaradi povečanega zaupanja, manj restriktivne fiskalne politike, izboljšanih pogojev kreditiranja in večjega realnega razpoložljivega dohodka (tudi zaradi nizke inflacije). Zaradi večjega zunanjega povpraševanja in predvidenega postopnega pojemanja apreciacije evra se bo nadalje krepil tudi izvoz, vendar bo prispevek neto izvoza manjši kot v preteklih letih. Slika 2: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju ^^ Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. ^^B Izvoz pro. in stor. -BDP (desna os) 1,5 0,5 -1,0 1,5 0,5 -1,0 Zahtevane donosnosti obveznic držav evrskega območja so se tudi marca znižale. K znižanju donosnosti obveznic držav z najboljšo bonitetno oceno so prispevale predvsem geopolitične napetosti v Ukrajini, sajse je posledično povečalo povpraševanje po varnih naložbah. Donosnosti obveznic držav, ki jih je prizadela dolžniška kriza, pa so se znižale zaradi izboljšanih pričakovanj glede gospodarske Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic -Slovenija -Portugalska -----Španija 18 Italija ■ Avstrija Irska ■ Nemčija J L*r K v ■/.v- j k " k.-'-"-'-'' i'^'-'cr: O-.*.-* SES'i,' -"i- Vir: Bloomberg. _ 1,0 1,0 30 25 K 20 5 16 0 c 14 o 12 n 10 5 4 2 0 Okvir 1: Napoved gospodarske aktivnosti v izbranih trgovinskih partnericah izven evrskega območja Konec lanskega leta se je povečala gospodarska aktivnost v vseh naših glavnih trgovinskih partnericah izven evrskega območja, razen na Hrvaškem. Po krepitvi gospodarske aktivnosti konec lanskega leta v novih članicah EU mednarodne institucije (EK, Consensus, Focus Economics, WIIW) pričakujejo nadaljnjo rast v letošnjem letu. Rast BDP je bila v zadnjem tromesečju lani najvišja na Češkem, kjer bo po padcu v lanskem letu (-0,9 %) gospodarstvo letos okrevalo predvsem zaradi večjega neto izvoza. Na Poljskem in Madžarskem pa bo rast gospodarstva posledica večje domače potrošnje, predvsem investicij. Gospodarska aktivnost se je lani povečala tudi v državah na območju nekdanje Jugoslavije, z izjemo Hrvaške. Hrvaški BDP se je lani znižal že peto leto zapored (-1,0 %), nižja sta bila tako domača potrošnja kot neto izvoz. Obeti za letošnje leto ostajajo slabi, saj večina mednarodnih institucij ne pričakuje rasti gospodarstva. V Srbiji se bo gospodarska rast nadaljevala, po upočasnitvi v letošnjem letu zaradi izvajanja strukturnih reform se bo naslednje leto okrepila kot posledica višjih investicij, povezanih s predpristopnim procesom vstopa v EU. Slika 4: Napovedi gospodarske rasti v trgovinskih partnericah zunaj evrskega območja za leto 2014 EK Consensus «Focus "WIIW > 1,8 S 1,5 2 1,2 "5 0,9 ^ 0,6 0,3 0,0 -0,3 -0,6 Češka Poljska Madžarska Hrvaška Srbija* Rusija Vir: EK (februar 2014), Consensus Forecasts (marec 2014), Focus Economics (marec 2014), WIIW (marec 2014). *Focus Economics za Srbijo ne pripravlja napovedi. T I Mednarodne institucije za letos poslabšujejo svoje napovedi gospodarske rasti za Rusijo. Rast BDP v letu 2013 (1,3 %) je bila najnižja po letu 2009. Glavna vzroka za skromno rast sta bila nižja zasebna potrošnja in padec investicij v osnovna sredstva. Mednarodne institucije za letos znižujejo svoje napovedi, predvsem zaradi geopolitičnih napetosti med Rusijo in Ukrajino. Pričakujejo, da bodo zaostreni finančni pogoji in negotovost glede razvoja dogodkov v regiji zmanjšali investicije, potrošnja pa se bo zmanjšala zaradi višje inflacije, ki je posledica šibkega rublja. Rusijo bi lahko prizadele tudi gospodarske sankcije ZDA in Evropske unije. 3,3 3,0 2,7 2,4 2,1 rasti in, po mnenju ECB, zmanjšanja nenaklonjenosti tveganju pri mednarodnih vlagateljih in pozitivnih sprememb obetov za bonitetne ocene. Od decembra lani se je donosnost obveznic najbolj znižala v Sloveniji in na Portugalskem (za več kot 140 b. t.). ECB tudi marca ni spremenila ključne obrestne mere. S tem je potrdila pričakovanja, da bodo ključne obrestne mere ostale na trenutni ali nižji ravni daljše časovno obdobje. Denarna politika ECB ostaja naravnana k spodbujanju povpraševanja in okrevanju gospodarstva evrskega območja. Ob nizki inflaciji v evrskem območju in deflacijskih pritiskih v nekaterih članicah evrskega območja ECB ne izključuje možnosti dodatnih ukrepov, ki bi dodatno pripomogli k okrevanju gospodarstva. Marca je povprečna vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegla najvišjo vrednost v zadnjih treh letih. Na rast evra je vplivala predvsem odločitev ECB v začetku marca, da ohrani akomodativno monetarno politiko in pusti ključno obrestno mero nespremenjeno (0,25 %). Vrednost evra se je povečala tudi zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti na Kitajskem in napetosti v Ukrajini. Razmere v Ukrajini so vplivale tudi na cene hrane, ki so se po podatkih IMF februarja zvišale za 2,7 %. Nižje povpraševanje na Kitajskem pa je vplivalo na cene kovin, Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 III 13 II 14 III 14 III 14/II 14 III 14/III 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,206 0,288 0,305 1,7 9,9 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,282 0,235 0,234 -0,1 -4,8 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,022 0,018 0,021 0,3 -0,1 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 III 13 II 14 III 14 III 14/II 14 III 14/III 13 EUR/USD 1,328 1,296 1,365 1,382 1,2 6,6 EUR/CHF 1,231 1,227 1,221 1,218 -0,3 -0,7 EUR/GBP 0,849 0,860 0,825 0,832 0,8 -3,3 EUR/JPY 129,66 122,99 139,32 141,48 1,5 15,0 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 III 13 II 14 III 14 III 14/II 14 III 14/III 13 Brent USD 108,56 108,47 108,9 107,48 -1,3 -0,9 Brent EUR 81,66 84,16 79,42 77,76 -2,1 -7,6 Surovine sprememba, v % 2013/2012 II 14/I 14 II 14/II 13 Neenergetske surovine -1,2 1,1 -5,5 Hrana 1,1 2,7 -3,4 Kmetijske surovine 1,4 0,5 6,4 Kovine -4,2 -2,5 -16,2 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. Slika 5: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) ki so bile nižje za 2,6 %. Zaostrene razmere v Ukrajini, ki je pomembna transportna država za rusko nafto, na dolarsko ceno nafte niso imele večjega vpliva, saj se je znižala za 1,3 %. ttttiiiiiiiil Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 1,8 1,6 iS 1,2 a 0,8 0,6 Gospodarska gibanja v Sloveniji Gospodarska aktivnost se je v začetku leta nadalje povečala. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti so se januarja večinoma izboljšali in dosegli ali presegli ravni iz enakega obdobja lani (najboljgradbeništvo). Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po rasti v zadnjem četrtletju lani januarja nekoliko povečal. Prav tako se je v začetku leta nadaljevala rast izvoza blaga, povečal se je tako izvoz v države EU kot izven EU. Tudi rast aktivnosti v gradbeništvu se je nadaljevala, v zadnjih mesecih se je najbolj povečala gradnja inženirskih objektov. V začetku leta se je nadalje povečal tudi prihodek v trgovini na drobno in trgovini na debelo, po močni rasti v drugi polovici lanskega leta pa se je zmanjšal v trgovini Slika 6: Dolarske cene neenergetskih surovin -Neenergetske surovine -----Hrana Kmetijske surovine -Kovine 260 240 220 200 §180 o 160 "S 140 _ 120 100 80 60 ............ A/\ \ „ ¡S Jj 1 .-J'. \ \ * \ S S i = Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. -----Vred. Oprav. del v gradb. -Prih. v trgovini na drobno 70 60 "č ! 50 ........... / • / cn CN ro m ro m * m * m Vir: IMF. * I * I .1 t .i t i t i t i t i t .1 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1,4 80 60 1,0 40 20 110 100 Okvir 2: Blagovna menjava v letu 2013 Slika 8: Izvoz izbranih skupin proizvodov po SMTK Tudi lani so k skupni rasti izvoza blaga največ prispevali izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter ponovni izvoz prej uvožene nafte in derivatov. Izvoz teh dveh skupin proizvodov je prispeval dve tretjini k lanski skupni 2,7-odstotni nominalni rasti izvoza blaga. Pri tem se je rast izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov v primerjavi z letom 2012 nekoliko okrepila, rast ponovnega izvoza prejuvožene nafte in derivatov pa zmanjšala. H krepitvi nominalne rasti skupnega izvoza z 0,3 % v letu 2012 na 2,7 % lani je največ prispeval izvoz cestnih vozil, ki se je po 6,6-odstotnem padcu v letu 2012 lani povečal za 1,5 %. Po naši oceni je bila tudi ta rast večinoma posledica ponovnega izvoza prej uvoženih vozil, saj sta bila padca nominalnih prihodkov na tujem trgu in realne proizvodnje motornih vozil lani več kot 10-odstotna. Krepitev rasti skupnega izvoza je bila v manjši meri tudi posledica izvoza električnih strojev in naprav, izdelkov iz kavčuka in kovinskih izdelkov ter različnih primarnih proizvodov1. Rast izvoza blaga v Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Rusijo je prispevala štiri petine k lanski rasti skupnega izvoza blaga. Pri tem se je rast izvoza v Avstrijo ohranila na ravni predhodnega leta, izvoz v Italijo, Hrvaško in Madžarsko pa se je po padcu v letu 2012 povečal. K lanski krepitvi rasti skupnega izvoza je nekoliko prispevala tudi rast izvoza v Švico, Romunijo, Španijo in Poljsko. Rast izvoza v Rusijo, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica izven EU2, je tudi lani pomembno prispevala k skupni rasti, vendar se je rast precej upočasnila (z 21,9 % na 8,1 %). Podobno velja za izvoz v našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo3, ki je po 1,5-odstotni rasti v letu 2012 lani nekoliko upadel (-0,2 %). Lanska rast uvoza blaga je bila predvsem posledica višjega uvoza osebnih avtomobilov in proizvodov za investicije. Uvoz blaga se je po 2,1-odstotnem nominalnem padcu v letu 2012 lani povečal za 0,5 %. K rasti je največ prispeval uvoz proizvodov za široko porabo, predvsem uvoz osebnih avtomobilov, ki se je po padcu v letu 2012 povečal za 24,3 %. Nekoliko je k večjemu uvozu teh proizvodov prispeval tudi večji uvoz netrajnih proizvodov ter hrane in pijače. Tudi uvoz proizvodov za investicije se je po padcu v letu 2012 lani povečal, kar je bilo po naši oceni povezano z uvozom opreme za gradnjo večjega energetskega objekta. Padec uvoza proizvodov za vmesno porabo pa se je lani še poglobil, zlasti zaradi padca uvoza goriv (-6,3 %), ki je v letu 2012 beležil visoko rast. Slika 9: Izvoz blaga v izbrane trgovinske partnerice Slika 10: Uvoz blaga po namenu 1 Oljna semena in plodovi, električna energija, surova gnojila in minerali, plin, živinska krma. 2 V skupnem izvozu blaga predstavlja 4,7-odstotni delež. 3 V skupnem izvozu blaga predstavlja 20,6-odstotni delež. z motornimi vozili. Po prekinitvi rasti konec lanskega leta se je znova povečal tudi nominalni prihodek v storitvenih dejavnostih. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 I 14/XII 13 I 14/I 13 Izvoz, nominalono1 2,7 5,1 6,8 -blago 2,2 10,8 8,4 -storitve 2,5 -15,8 -0,3 Uvoz, nominalno1 -0,8 -0,3 3,2 -blago -1,2 4,3 0,9 -storitve 1,6 -23,0 21,5 Industrijska proizvodnja, realno -0,5 0,6 4,4 -v predelovalnih dejavnostih -1,0 0,42 3,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,9 22,42 42,93 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 0,82 -0,33 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,1 2,42 3,23 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Januarja se je nadaljevala realna rast izvoza in uvoza blaga(desez.). Realni izvoz blaga se je po 1,2-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani januarja po naši oceni povečal za 1,4 %.' Znova sta se povečala izvoz v EU in izven EU. Tudi realna rast uvoza blaga se je po 1,7-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani januarja po naši oceni nekoliko okrepila (2,0 %).2 Po originalnih podatkih je bil realni izvoz blaga januarja medletno večji za 10,0 %, uvoz pa zaradi učinka osnove manjši za 1,8 %. Slika 11: Blagovna menjava - realno S S S .1 ^ l l * l * S : Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 2 Ocena realnega uvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Nominalni izvoz storitev se je po skromni rasti v zadnjem četrtletju lani januarja nekoliko zmanjšal, rast uvoza pa se je nadaljevala (desez.).3 Padec izvoza je bil predvsem posledica padca izvoza ostalih poslovnih storitev, izvoz transporta in drugih storitev pa se je povečal.4 Pri uvozu se je nadaljevala visoka rast uvoza ostalih poslovnih storitev, po padcu v zadnjem četrtletju lani se je povečal uvoz drugih storitev, večji je bil tudi uvoz transporta. Po originalnih podatkih je bil januarja izvoz storitev medletno nekoliko manjši (-0,3 %), uvoz pa precej večji (21,5 %). Slika 12: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev ro —, Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po močni rasti konec preteklega leta januarja še nekoliko povečal in v večini panog presegel ravni iz januarja 2013. K nadaljnji krepitvi aktivnosti so po naši oceni prispevale srednje nizko tehnološko zahtevne panoge, kjer se je po stagnaciji konec leta proizvodnja znova povečala. V nizko tehnološko zahtevnih panogah je proizvodnja že leto dni na podobno nizkih ravneh. V tehnološko zahtevnejših panogah pa se je po močni rasti konec lanskega leta zmanjšala (desez.). Od teh je le proizvodnja IKT opreme in električnih naprav presegala ravni iz enakega meseca lani (18,7 % orig.), ostale tehnološko zahtevnejše panoge pa so po močni medletni decembrski rasti za temi ravnmi zaostale. Manjša kot januarja lani je bila tudi proizvodnja v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah, največji zaostanek je bil znova v pohištveni industriji (18,3 % orig.). Presegale pa so jo vse srednje nizko tehnološko zahtevne panoge, najbolj znova popravila in montaža strojev in naprav (23,2 % orig.). 3 Po plačilnobilančni statistiki. 4 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. , 95 90 85 80 75 70 Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog -----Nizko teh. zalit. panoge —■— Sr. nizko teh. zalit. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zalit. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj 110 C 105 O) 100 ^ II 1 v 1 A '/V \ ' / rs rs mm 8 8 .1 ^ i ^ i ^ i ^ i ^ i ^ i ^ i Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)5 se je po umiritvi konec lanskega leta januarja močno povečal (desez.). Najboljse je povečal v informacijsko-komunikacijskih storitvah, predvsem v računalniškem programiranju. Močna je bila tudi rast v prometnih storitvah, kjer prihodki v kopenskem prometu za petino presegajo povprečno raven iz leta 2008. K rasti prihodka drugih raznovrstnih poslovnih storitev so januarja prispevali predvsem čistilni servisi in potovalne agencije. V slednjih je prihodek sicer za tretjino pod predkriznim, precej višji pa je pri zaposlovalnih storitvah, kjer je prihodek januarja stagniral. V okviru strokovno-tehničnih storitev se je prihodek nekoliko znižal, predvsem zaradi velikega padca v arhitekturno-projektantskih storitvah, povečali pa so se prihodki pravno-računovodskih storitev. Gostinski prihodek se je nekoliko zmanjšal, vendar je bil medletno precej višji. j ja j ja j aj Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 80 60 40 20 Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -----Komunikacijske (J) Druge poslovne (N) ■ Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) \ v» \ \ v*. \ V v / \ i \ " n n —, ro —, ro —, —, ro Vir: SURS, preračuni UMAR. Dohodek gospodinjstev je bil v začetku leta podoben kot v enakem obdobju lani, obseg posojil ter vlog v bankah sta ostala nižja. Masa neto plač, ki se po zmanjševanju od začetka leta 2012 od sredine lanskega leta povečuje (desez.), je bila v prvih dveh mesecih podobna kot v enakem obdobju lani (realno). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili tudi januarja realno medletno manjši (-3,0 %)6. Obseg vseh posojil skupaj je ob zmanjšanju v prvih dveh mesecih februarja ostal medletno manjši (-3,4 %). Manjši kot februarja lani je bil ob rasti v zadnjem mesecu obseg potrošniških posojil (-9,2 %), obseg stanovanjskih posojil pa je bil nekoliko večji (1,0 %). Tudi vloge gospodinjstev v bankah, ki se v zadnjih dveh mesecih znova izraziteje povečujejo, so ostale manjše kot v enakem mesecu lani (-2,1 %). Vrednosti nekaterih kratkoročnih kazalnikov potrošnje gospodinjstev so se v začetku leta povečale. Januarja se je nadalje povečal prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami7 (4,9 % desez.), ki je bil medletno znova večji (8,7 %). Po rasti konec lanskega leta se je nekoliko povečal tudi prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv (0,7 % desez.), ki je bil podoben kot v enakem mesecu lani. Število registracij osebnih vozil fizičnih oseb se je februarja še zmanjšalo (7,9 % desez.)8 in bilo za 17,4 % manjše kot februarja lani. V prvih dveh mesecih pa je bilo registriranih za 15,4 % manj osebnih vozil kot v enakem obdobju lani. 6 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF. Od maja 2013 se sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv, kar zato pomeni nekoliko nižjo maso vseh transferjev skupaj. 7 Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom ter prihodek v trgovini z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. Znotraj njega sejejanuarja prihodek v segmentu s pohištvom, gradbenim materialom povečal za 4,4% desez. (14,8 % medletno) ter prihodek s gospodinjskimi napravami ter avdio in video zapisi za 12,2 % desez. (7,5 % medletno). 8 Osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, pa je bilo februarja prvič registriranih za 10 % manj, medletno pa za 16,7%. Lastnik je namreč lahko v tem primeru tudi pravna oseba, npr. ko gre za lizing. Slika 17: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami -----Masa izplačanih neto plač 130 E 90 ro — ro —i Vir: SURS, MzIP, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu in zaupanje potrošnikov sta se marca še izboljšala. Izboljševanje gospodarske klime, ki se je začelo sredi druge polovice leta 2012, se je konec lanskega leta pospešilo. K temu je prispevalo predvsem izboljšanje zaupanja v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, kjer se je vrednost kazalnika zaupanja tudi januarja najbolj povečala. Po poslabšanju konec lanskega leta se je v začetku letošnjega leta nekoliko izboljšalo tudi razpoloženje potrošnikov. Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. 105 100 80 95 70 90 60 50 z 85 40 80 30 75 Trg dela Število delovno aktivnih9 od spomladi lanskega leta ostaja razmeroma nespremenjeno. Zmanjševanje njihovega števila, ki se je začelo konec leta 2008, se je aprila lani ustavilo in se do januarja ni bistveno spremenilo (desez.). Od začetka drugega lanskega četrtletja se je njihovo število nekoliko povečalo v javnih storitvah, zaradi močnega decembrskega padca pa je bilo nekoliko manjše v gradbeništvu (desez.). Januarja je bilo število delovno aktivnih za 0,1 % manjše kot januarja lani, njihovo število se je najmočneje zmanjšalo v gradbeništvu. Zaradi Slika 19: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) S 840 in S 820 es d ,0 800 0 0 "> 780 CL A § 760 S o p jz 740 in 1 720 o nov 700 CO CO 240 o 220 nari in oz 200 ezs es TD 180 g o 160 >v inl 140 8 o p z 120 * _r= 100 § 80 sig er o 60 liv et 40 večjega števila registriranih brezposelnih se je opazneje povišala stopnja registrirane brezposelnosti (za 0,2 o. t. na 13,6 %, desez.), ki je bila najvišja po letu 1999. Število registriranih brezposelnih oseb se je v začetku leta nadalje povečalo. Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 oseb več kot v enakem obdobju lani in največ po letu 1998. Po originalnih podatkih je število registriranih brezposelnih ostalo podobno kot mesec prej. Po desezoniranih podatkih se je njihovo število februarja še povečalo (0,5 %). Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela n l n l v % 2012 2013 I 14/ XII 13 I 14/ I 13 Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,7 -0,4 -0,2 Formalno delovno aktivni -1,7 -2,0 -0,7' -0,9 Zaposlene osebe -1,6 -2,6 -0,4 -0,6 Registrirani brezposelni -0,5 8,8 0,6] 4,5 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 -0,2 0,2] 0,7 -zasebni sektor 0,5 0,6 0,2] 1,7 -javni sektor -0,9 -1,3 0,0] -0,7 -v tem sektor država -2,2 -2,5 -0,r -1,1 2013 I 13 XII 13 I 14 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 13,0 13,4 13,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.523,80 1.544,85 1.534,54 -zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.397,13 1.425,54 1.421,34 -javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.754,05 1.764,57 1.741,94 -v tem sektor država (v EUR) 1.716,48 1.729,06 1.724,50 1.709,94 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Tabela 4: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 13 I-II 13 I-II 14 II 14 PRILIV 108.344 23.190 22.788 7.973 Iskalci prve zaposlitve 19.071 2.633 3.072 1.378 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 20.522 19.675 6.581 Stečaj podjetja 3.732 672 719 298 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 3.586 3.520 1.433 Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 13.682 12.955 3.810 Ostalo 13.078 2.582 2.481 1.040 Ostalo (prehodi med evidencami) 563 35 41 14 ODLIV 102.390 17.185 17.039 8.052 Brezposelni dobili delo 65.054 10.999 12.184 5.977 Javna dela 5.423 2.191 2.629 1.418 Samozaposlitev 5.789 725 474 254 Prehod v neaktivnost 13.295 1.863 1.939 810 Upokojitev 8.511 1.235 1.064 483 Kršitev obveznosti 14.772 2.696 1.639 656 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 1.627 1.277 609 9 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 I 13 XII 13 I 14 2013/ 2012 I 14/ XII 13 I 14/ I 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,8 177,0 177,1 -5.235 73 -793 Gradbeništvo 54,3 52,0 52,0 51,1 -5.541 -980 -945 Tržne storitve 333,1 331,9 333,5 331,9 -5.260 -1.543 67 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 105,7 103,8 103,3 -3.656 -488 -2.465 Javne storitve 170,1 169,6 170,2 169,7 -1.489 -481 147 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 49,2 48,9 48,6 -1.559 -256 -589 Izobraževanje 65,4 65,4 65,6 65,7 -71 44 328 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,0 55,7 55,4 141 -269 408 Drugo 58,4 57,4 58,6 51,8 1.121 -6.831 -5.626 Vir: SURS, preračuni UMAR. K desezonirani rasti števila registriranih brezposelnih je podobno kot januarja prispeval velik priliv zaradi izteka pogodb za določen čas in iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je januarja nekoliko zvišala. Po krepitvi v letu 2013 se je nadalje zvišala bruto plača v zasebnem sektorju10 (0,2 %), medtem ko je v javnem ostala nespremenjena. Pri tem se je plača v sektorju država ohranila na ravni preteklega meseca, v javnih družbah11 pa se je zvišala (2,2 %) in se približala ravni pred nihanjem ob koncu preteklega leta (desez.). Medletni padec plač v javnem in državnem sektorju je bil januarja nekoliko manjši kot v preteklih mesecih (-0,7 % oz. -1,1 %), plača v zasebnem sektorju pa je ostala medletno Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega - Skupaj ■ Zasebni sektor Javni sektor -v tem sektor država -vtem javne družbe Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme: Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 11 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. višja (1,7 %). Pri tem je bila rast v industriji (3,3 %) še naprej višja kot v tržnih storitvah (0,5 %). Januarja se je višina minimalne plače uskladila z lansko medletno inflacijo.12 Po novem znaša za delo s polnim delovnim časom 789,15 EUR bruto (prej 783,66 EUR). Po podatkih AJPES-a jo je januarja prejelo 46.721 zaposlenih pri pravnih osebah oz. 8,1 % vseh. To je nekoliko manj kot v lanskem letu (50.571), glede na obdobje pred uveljavitvijo novega zakona o minimalni plači pa je število približno 2,5-krat večje (19.047 leta 2009). Največ prejemnikov ostaja v predelovalnih dejavnostih (januarja 24,4 % vseh), trgovini (16,6 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (12,4 %). V slednjih minimalno plačo prejema že skoraj tretjina zaposlenih, med višjimi pa je delež še v gostinstvu, gradbeništvu in drugih dejavnostih13, kjer se giblje med štirinajstimi in sedemnajstimi odstotki. Slika21: Minimalna plača in število njenih prejemnikov ■ Povprečna izplačana minimalna plača ■ Minimalna plača -zakonski znesek Minimalna plača -prehodni znesek* - Prejemniki min.plače (3m drs.sredina, desna os) ro — ro —. Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: *najnižji z zakonom določen znesek. 12 Kot izhaja iz Zakona o minimalni plači (UL RS št. 13/2010), se je ta januarja uskladila z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin decembra 2013 glede na december 2012 (0,7 %). 13 Po SKD2008 dejavnost S. 60 50 ° 40 30 .t 20 10 ^ 0 Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 I 2014 2013/2012 I 14 / XII13 I 14/I 13 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.490,86 0,7 -0,6 1,4 Industrija (B-E) 1.482,76 1.521,51 2,6 1,4 3,3 - v tem predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.480,77 2,8 2,2 4,0 Gradbeništvo 1.188,38 1.182,88 -1,4 -0,1 -1,4 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.359,77 0,1 -1,9 0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.695,09 -1,3 -2,1 -0,3 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.663,54 -2,3 -0,9 -1,2 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.727,34 -1,4 0,2 -1,5 - Izobraževanje 1.621,86 1.616,49 -3,3 -0,5 -0,8 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.661,32 -2,0 -2,5 -1,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Rast cen življenjskih potrebščin se je marca po skromni februarski rasti okrepila. K močnejši mesečni rasti cen (0,8 %; februarja 0,1 %) so prispevale predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve (0,8 o. t.), ki so prispevale tudi k višji medletni rasti (0,2 o. t.), ta pa ostaja zaznamovana z višjimi cenami storitev (0,6 o. t.). V primerjavi z marcem lani so bile cene višje za 0,6 %, v evrskem območju pa je inflacija po prvih podatkih Eurostatata znašala 0,5 %. Slika 22: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI poltrajnega blaga (-0,4 o. t.) so k znižanju rasti prispevale tudi cene energentov (-0,5 o. t.). Prispevek slednjih k inflaciji je bil zaradi relativno večjega deleža v strukturi potrošnje gospodinjstev v Sloveniji večji kot v evrskem območju. Nižje so bile cene električne energije (-0,1 o. t.)15 in tekočih goriv (-0,4 o. t.), ki so se ob medletno nižjih evrskih cenah nafte na svetovnih trgih (-8,3 %) v primerjavi s preteklim letom občutneje pocenila. Višje pa so bile cene storitev (0,5 o. t.) in hrane (0,2 o. t.), katerih prispevek se od konca preteklega leta ohranja na podobni ravni. Gibanje osnovne inflacije ostaja umirjeno in pod vplivom šibkega povpraševanja. Slika23: Struktura medletne inflacije 8 7 6 ° 5 J 4 C "o 3 E ! 2 Ol d. 1 CL 0 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana CO CO O! O! cn CN m m cn CN m m Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 4 * 3 2 0 -1 -2 Vir: Eurostat Skromno medletno rast cen v februarju'4 so po podrobnih podatkih SURS zaznamovale predvsem nižje cene energentov. Medletna rast se je v primerjavi z januarjem močno umirila (za 0,7 o. t. na 0,1 %), poleg cen trajnega in 14 Podrobni podatki o marčevski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec. Ob znižanju cen surovin na svetovnih trgih in šibkem povpraševanju je inflacija v evrskem območju februarja ostala nizka (0,7 %). Rast cen v državah evrskega območja je tako kot v Sloveniji predvsem posledica šibke 15 Prispevek nižjih cen električne energije se je zaradi odsotnosti vpliva enkratnega dejavnika (dvig prispevka OVE februarja lani) v primerjavi s preteklim mesecem znižal za 0,4 o. t. Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - februar 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP -0,6 100,0 -0,6 -0,8 100,0 -0,8 Blago -1,4 64,8 -0,9 -1,5 57,2 -0,9 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki -0,2 16,1 0,0 0,4 12,3 0,0 Nepredelana hrana 2,3 7,5 0,2 0,1 7,5 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -3,3 26,4 -0,9 -3,5 26,7 -0,9 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,1 8,7 0,0 -0,1 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,4 8,5 0,0 0,4 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -9,6 9,2 -0,9 -9,1 10,2 -0,9 Energija -1,2 14,7 -0,2 0,1 10,8 0,0 Električna energija -2,7 2,8 -0,1 1,5 2,7 0,0 Plin 0,5 1,1 0,0 0,3 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,1 1,3 0,0 -1,2 0,9 0,0 Trda goriva -0,3 1,0 0,0 0,2 0,1 0,0 Daljinska energija -0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 0,0 Goriva in maziva -1,4 7,6 -0,1 -0,6 4,8 0,0 Storitve 0,9 35,2 0,3 0,1 42,8 0,0 Storitve - stanovanje 0,9 3,2 0,0 0,6 10,5 0,1 Storitve - transport 1,5 6,2 0,1 0,1 7,3 0,0 Storitve - komunikacije -0,5 3,6 0,0 -0,5 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,1 14,3 0,0 -0,3 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 2,5 8,0 0,2 0,8 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane -0,7 77,8 -0,5 -1,0 81,7 -0,8 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. gospodarske aktivnosti in odsotnosti cenovnih šokov s surovinskih trgov, ki se odraža predvsem na skromni rasti cen predelane in nepredelane hrane (0,3 o. t.) in nižjih cenah energentov (-0,2 o. t.). K rasti cen v evrskem območju so prispevale višje cene storitev (0,6 o. t.) in ostalega blaga (predvsem poltrajnega) (0,1 o. t.). Slika 24: Prispevki izbranih skupin k medletni inflaciji v Sloveniji in evrskem območju (HICP) - februar 2014 ■ Slovenija ■ Evrsko območje Inflacija Predelana Nepre Energija Storitve Ostalo* hrana, -delana alkohol hrana in tobak Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, itd. Slika 25: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz.strojev in naprav (domači) ---------Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) # 8 K S 4 -8 -12 j* 1 \ 1 1 \ • 1 1 1 1 1 1 f 1 1 Al s \ ¡J t_/ j v \ ^>1 [ \ / t \ / m m § ü § ü § ü § ü § ü § ü § Vir: SURS 0 Medletni padec cen industrijskih proizvodov se je februarja na domačem in tujih trgih poglobil. Cene domačih proizvajalcev so se na domačem trgu v primerjavi z januarjem na medletni ravni znižale za 0,8 o. t. (-1,1 %) in bile poleg nižjih cen v proizvodnji živil (-0,9 %) še naprej posledica nižjih cen v proizvodnji kovin (-3,1 %) ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (-1,3 %), ki so zaznamovale tudi padec na tujih trgih (-0,9 %). Uvozne cene so bile februarja znova medletno nižje (-2,0 %). Tako kot v preteklega pol leta so bile cene uvoženih proizvodov tudi februarja medletno nižje. K temu še naprej prispevajo predvsem nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,7 %). Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjem četrtletju lani zaradi stabilizacije domačega trošenja medletno manjši, januarja pa je bil znova medletno višji. Januarski presežek tekočih transakcij(105,2 mio EUR) je bil večinoma posledica blagovnega presežka (lani primanjkljaj). Poleg nižjega presežka v storitveni bilanci pa sta bila medletno večja tudi primanjkljaja v bilancah faktorskih dohodkov in tekočih transferov. Slika 26: Komponente tekočega računa plačilna bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi -500 cocooioioo^^rNrNmm^r Vir : BS, preračuni UMAR. Presežek blagovno-storitvene menjave je bil januarja znova medletno višji zaradi višjega salda v blagovni menjavi. Januarski blagovni presežek je bil posledica medletno večjega izvoza v države članice EU in manjšega uvoza iz držav članic EU in držav nečlanic EU. Medletno nižji saldo storitvene menjave je bil večinoma posledica menjave skupine ostalih storitev (vse druge storitve, razen transporta in potovanj). Precej nižji je bil presežek v menjavi posredovanj in storitev, povezanih s trgovino16. Primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev je bil višji kot januarja lani. K višjemu medletnemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so prispevala neto plačila obresti, kar je povezano s pospešenim zadolževanjem državnega sektorja. Neto plačila obresti zasebnega sektorja na posojila, najeta v tujini, so bila zaradi razdolževanja in relativno nižjih obrestnih mer medletno nekoliko nižja. Skupna neto plačila obresti tujini so januarja znašala 53,4 mio EUR (januarja lani 36,1 mio EUR). Večji primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil predvsem posledica manj prejetih sredstev iz proračuna EU; nekoliko višji pa je bil tudi primanjkljaj transferov zasebnega sektorja. Finančne transakcije s tujino17 so bile januarja znova neto odlivne. Neto odliv kapitala zasebnega sektorja je presegel neto priliv kapitala centralne banke in državnega sektorja. Večina neto odliva kapitala zasebnega sektorja je bila realizirana v bančnem sektorju. Poslovne banke so povečale vloge na računih v tujini in se znova zmerno razdolževale, nadaljeval pa se je tudi umik vlog nerezidentov iz slovenskih bank. Podjetja so odplačala del kratkoročnih komercialnih kreditov, s katerimi financirajo uvoz blaga in storitev. Neto priliv kapitala državnega sektorja je bil posledica prodaje dolžniških vrednostnih papirjev tujim vlagateljev18. BS je januarja glede na december povečala obveznosti v okviru Evrosistema za 308,6 mio EUR, največ zaradi priliva vseh drugih transakcij (181,6 mio EUR). Z instrumenti monetarne politike19 so se Slika27: Finančne transakcije plačilne bilance ^^m Državni sektor ^^B Banka Slovenije ^^■Zasebni sektor -Neto finančni tok 3.000 2.000 -1.000 -2.000 -3.000 cocooioioo^^rNrNmm^r ro ro ro ro ro ro ro Vir: BS. 16 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška provizija ter drugi stroški. 17 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. 18 Država je prodala zakladne menice v višini 123,9 mio EUR ter obveznice in zadolžnice v višini 81 mio EUR. 19 Tipične operacije monetarne politike, ki so povezane z Evrosistemom so terjatve (posojila) in obveznosti BS do domačih denarnih sektorjev (vloge čez noč). Posojila, s katerimi se dodaja likvidnost, se realizirajo večinoma obveznosti BS v okviru Evrosistema povečale za 127,0 mio EUR. Banke so sicer odplačale del posojil iz operacij dolgoročnega refinanciranja (310,0 mio EUR), še bolj pa znižale rezerve pri BS (437,0 mio EUR). Tabela 9: Plačilna bilanca I 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I 13 Tekoče transakcije 2.397,3 2.292,1 105,2 64,2 -Blagovna menjava (FOB) 1.862,4 1.783,8 78,6 -50,0 -Storitve 390,0 268,9 121,1 169,8 -Dohodki od dela in kapitala 66,9 113,4 -46,5 -25,4 -Tekoči transferi 78,0 126,0 -48,0 -30,2 Kapitalski in finančni račun 285,3 -363,8 -78,5 -397,4 -Kapitalski račun 23,8 -22,6 1,2 -0,5 -Kapitalski transferi 16,8 -19,0 -2,2 -0,5 -Patenti, licence 6,9 -3,6 3,4 0,0 -Finančni račun 261,6 -341,2 -79,6 -396,8 -Neposredne naložbe 35,5 -34,4 1,0 51,5 -Naložbe v vrednostne papirje 214,0 200,4 414,3 -155,6 -Finančni derivativi 12,1 -2,9 9,3 -33,7 -Ostale naložbe 0,0 -442,3 -442,3 -281,3 -Terjatve 0,0 -466,0 -466,0 -336,5 -Obveznosti 0,0 23,7 23,7 55,2 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -62,0 -62,0 22,3 Statistična napaka 0,0 -26,7 -26,7 333,2 naprej znižujeta. Gospodinjstva so se v prvih dveh mesecih pri domačih bankah razdolžila za okoli 68 mio EUR. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je februarja znižal za okoli 150 mio EUR. Tri četrtine znižanja so bile posledica razdolževanja podjetij, ki še naprej odplačujejo predvsem kredite za ostale poslovne namene.V primerjavi s preteklim letom je bilo v tem mesecu izrazitejše tudi znižanje obsega kreditov NFI. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvih dveh mesecih znižal za okoli 140 mio EUR. Slika 28: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^^■Gospodinjstva Podjetja in NFI ^^B Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 a 100 ° 0 £ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 CO CO C. CP. 2233 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. aj uj aj uj Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Po januarski umiritvi je bilo februarja znižanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem znova izrazitejše in ni bistveno odstopalo od gibanj pred začetkom sanacije bančnega sistema. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je znižal za 176 mio EUR. K znižanju je večino prispevalo nadaljnje razdolževanje podjetij in NFI, še naprej pa se je znižal obseg kreditov gospodinjstvom. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v prvih dveh mesecih znižal za več kot 200 mio EUR. Banke so se še naprej razdolževale v tujini, že tretji mesec zapored so izraziteje zmanjšale tudi obseg obveznosti do ECB. Tudi februarja se je povečal obseg vlog gospodinjstev in države. Še naprej se znižuje obseg kreditov gospodinjstvom. Februarja so se razdolžila za 30 mio EUR, kar je sicer okoli četrtino manjkot januarja. Po več kot dveh letih neprekinjenega zniževanja se je povečal obseg potrošniških kreditov (za 7,5 mio EUR). Obseg stanovanjskih kreditov in kreditov za ostale namene se še z dolgoročnim refinanciranjem. Med vloge čez noč spadajo obvezne rezerve, mejni depozit in druge obveznosti kreditnih institucij. Januarja so se podjetja znova nekoliko močneje zadolžila v tujini. Neto tokovi so bili s 77,5 mio EUR najvišji po lanskem aprilu. Skoraj celotno novo neto zadolževanje (več kot 98 %) je bilo posledica neto zadolževanja v obliki kratkoročnih kreditov. V začetku leta so se občutneje (za več kot 50 b. t.) znižale razlike v obrestnih merah pri kreditih za podjetja20, ki so bile manjše od 170 b. t. Ocenjujemo, da je k takšnem znižanju pomembno prispeval tudi začetek sanacije bančnega sistema. Kljub temu razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ostajajo visoke, zato se kreditno sposobna podjetja v večji meri odločajo za zadolževanje v tujini. Razdolževanje bank v tujini se je januarja glede na konec leta znova nekoliko povečalo. Banke so neto odplačale za 136,3 mio EUR tujih obveznosti. Skoraj dve tretjini neto odliva tujih virov financiranja sta bili posledica neto odliv tujih vlog, ostalo pa predvsem odplačil dolgoročnih kreditov. Februarja se je znova povečal obseg vlog gospodinjstev in države. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je povečal za 167 mio EUR, kar je najvišji prirast po maju 2011. Več kot 90 % povišanja je prispevala rast vlog čez 20 Obrestne mere za kredite na 1 mio EUR s spremenljivo in do enega leta fiksno začetno obrestno mero. Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 28. II 14 28. II 14/31. I 14 28. II 14/31. XII 13 28. II 14/28. II 13 Krediti skupaj 26.176,0 25.972,3 -0,7 -0,8 -16,5 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 15.455,3 -0,9 -0,9 -23,6 Krediti državi 1.664,0 1.667,6 0,1 0,2 -4,0 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.849,4 -0,3 -0,8 -3,4 Potrošniški 2.213,4 2.212,3 0,3 -0,1 -9,1 Stanovanjski 5.306,5 5.291,9 -0,1 -0,3 1,0 Ostalo 1.397,3 1.345,2 -2,3 -3,7 -9,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 14.903,8 1,1 2,2 -2,1 Čez noč 6.446,6 6.628,2 2,4 2,8 2,6 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.703,5 0,3 0,6 -9,9 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.568,2 0,1 2,5 -1,7 Vloge na odpoklic 3,5 3,9 2,3 10,2 -43,4 Vzajemni skladi 1.854,6 1.864,6 2,2 0,5 0,3 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 1.719,0 16,6 33,9 -39,0 Čez noč 22,9 353,1 89,0 1.442,6 -54,9 Kratkoročno vezane 512,8 725,7 38,2 41,5 37,1 Dolgoročno vezane 738,5 635,8 -14,7 -13,9 -57,7 Vloge na odpoklic 9,8 4,4 -73,5 -55,5 1,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 29: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi 300 cc 3 200 o 'SE 100 > 0 -100 n tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 CO CO C^ O^ Slika 30: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS, preračuni UMAR. 0 noč, kar je po naši oceni tudi posledica izplačila prvega dela zaostalih plačil tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij. V prvih dveh mesecih se je povečal za okoli 315 mio EUR, kar je po naši oceni tudi posledica večjega zaupanja gospodinjstev v slovenske banke po začetku sanacije bančnega sistema. Vloge države so se februarja povečale zaradi novega zadolževanja z izdajo obveznic in tudi zakladnih menic. Prirast je bil sicer z 245 mio EUR skromen, saj je država pretežen del tako pridobljenih sredstev naložila na račun pri BS. V bankah je država povečala kratkoročne vloge in vloge čez noč. Obseg vlog države se je v prvih dveh mesecih povečal za okoli 435 mio EUR. Donosnost do dospetja slovenske 10-letne evrske obveznice in razmik do nemške sta se marca znižala. Donosnost (3,84 %) in razmik do nemške obveznice (234 b. t.) sta se znižala za več kot 40 b. t. Zniževanje se je po začasni Okvir3: Primerjava spremljanja obsega slabih terjatev Za spremljanje obsega slabih terjatev obstajata dve različni metodologiji. Obseg slabih terjatev je v času finančne krize eden najpomembnejših pokazateljev razmer v bančnem sistemu. Po mednarodno primerljivih podatkih so slabe terjatve tiste terjatve, ki s poplačilom zamujajo več kot 90 dni. Zaradi večje dostopnosti podatkov smo na UMAR kot slabe terjatve spremljali tiste terjatve, ki so razvrščene v C, D in E bonitetni razred. To so terjatve, za katere imajo banke oblikovanih za več kot 15 % oslabitev. Primerjava podatkov kaže, da se je obseg slabih terjatev po obeh metodologijah v preteklosti gibal precej skladno. Razlika med obema metodologijama je nastala po avgustu 2013, ko se je obseg slabih terjatev, merjenih glede na boniteto posameznih terjatev, še povečal, obseg zamud nad 90 dni pa se ni več povečeval. V obdobju od septembra 2013 so se že izvajali pregledi kakovosti bančnih naložb in stresnih testov, ki so kasneje pokazali, da so banke previsoko vrednotile nekatera zavarovanja, upoštevana pri danih kreditih. To je vplivalo na povečanje terjatev v C, D in E bonitetnih razredih in znižalo kakovost njihovih naložb, zaradi česar so banke oblikovale dodatne rezervacije in oslabitve. Do največjega povečanja razlik med metodologijama je prišlo ob koncu preteklega leta, ko se je obseg zamud nad 90 dni zaradi prenosa terjatev na DUTB znižal za 2,2 mrd EUR. Obseg slabih terjatev glede na bonitetne razrede se je znižal za okoli 400 mio EUR, saj so banke ob objavi rezultatov stresnih testov in pregleda kakovosti naložb v celoti oslabile naložbe s precenjenim zavarovanjem. V C, D in E bonitetnih razredih tako sedaj niso le terjatve, ki zamujajo s poplačilom več kot 90 dni, temveč tudi terjatve z manjšim oz. neustreznim zavarovanjem, ki ne zamujajo ali pa je njihova zamuda manjša, vendar pa predstavljajo večje tveganje za dodatne izgube v bančnem sistemu, če bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer tudi pri njih prišlo do povečevanja zamud. Razmere v slovenskem bančnem sistemu so po naši oceni še vedno zaostrene. Delež in obseg terjatev z zamudo nad 90 dni se je januarja sicer znova nekoliko znižal, vendar se je hkrati za več kot 250 mio EUR povečal obseg vseh zamud, ki je konec meseca dosegel 7,2 mrd EUR, oz. 17,3 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Delež slabih terjatev, razvrščenih v C, D in E bonitetne razrede, pa se je v januarju znižal za več kot 130 mio EUR, na 8,1 mrd EUR. prekinitvi konec januarja in v začetku februarja zaradi negotovosti v razvijajočih državah nadaljevalo po izdaji novih 5 in 10-letnih obveznic sredi februarja. Padanje seje v zadnjem tednu marca, pred izdajo novih evrskih obveznic (3 in 7-letne) v začetku aprila, nekoliko pospešilo. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj je januarja znašal 209 mio EUR oz. 24,8 % manj kot januarja 2013.21 Manjši primanjkljaj je bil posledica višjih prihodkov (4,0 %) in nižjih izdatkov (-1,5 %). V zadnjih dvanajstih mesecih je primanjkljaj znašal 1,5 mrd EUR oz. 0,4 mrd EUR več kot v enakem obdobju leto prej. Razlika je posledica manjših prihodkov (-0,2 mrd EUR), ki se v zadnjih mesecih sicer povečujejo, in višjih izdatkov (0,2 mrd EUR). K višjim prihodkom kot januarja 2013 so prispevale vse glavne kategorije prihodkov razen prihodkov iz proračuna EU. Višji kot januarja lani so bili prihodki od davkov (8,2 %), Slika 31: Gibanje obsega terjatev razvrščenih v C, D in E bonitetni razred in terjatev z zamudami nad 90 dni 10,0 9,0 Zamude nad 90 dni -C, D in E bonitetni razred 8,0 7,0 cc 6,0 ZD m TE 5,0 E > 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 dec. 09 dec. 11 mar. 12 jun. 12 2 ro 2 o i dec. 12 S feb. 13 3 c! a jun. 13 3 ro 3 o dec. 13 feb. 14 Slika 32: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice ■ Slovenija Irska | Ž "o > l|4 ^ Ib § 1 1 ! J2 Španija • Francija • Italija Portugalska lil <" i'i .r li s LrtSl v V e* A, v "lU 'V l>*v > rt ■ r-^ > J —■ -4 -1- mmmmmmmmmmmm^'^'^ 1 i! i 111111 I I 1 i 1 Vir:Bloomberg. 7 5 5 21 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. Okvir 4: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95 Primanjkljaj sektorja država je bil v letu 2013 najvišji doslej, brez enkratnih dejavnikov pa najnižji po letu 2008. Skupni primanjkljaj je znašal 14,7 % BDP in je bil predvsem posledica specifičnih enkratnih transakcij, povezanih z dokapitalizacijo bančnega sistema (10,3 % BDP). Primanjkljaj brez upoštevanja enkratnih transakcij vključno z obračunskim poračunom plač iz naslova odprave tretje četrtine odprave nesorazmerij plač v javnem sektorju (0,3 % BDP) in odškodninami izbrisanim osebam (0,4 % BDP)1, je znašal 3,7 % BDP, kar je nižje kot preteklo leto (-0,1 o. t) in najnižje od začetka gospodarske krize. Primarni saldo2 brez enkratnih transakcij je bil negativen (-1,1 % BDP) in prav tako nižji kot leta 2012 (-1,7 % BDP). Leta 2013 so se prihodki sektorja država nekoliko zvišali, na kar so vplivali zlasti ukrepi za povečanje davčnih prihodkov in najuspešnejše črpanje EU sredstev doslej. Prihodki so se povečali za 95 mio EUR, njihov delež glede na BDP pa je znašal 44,7 % (0,3 o. t. več kot leto prej). Povečanje je bilo delno posledica sprememb davčnega sistema (povečanje stopenj DDV, uvedba davka na bančne transakcije in igre na srečo ter celoletni učinek povečanja dajatve na onesnaževanje zraka z emisijo CO2, sprejete leta 2012)3, intenzivnejše pa so bile tudi aktivnosti pri izterjavi davčnih obveznosti. Skupni davčni prihodki so se tako lani povečali za 0,4 % BDP, ob tem pa so se nekateri davčni prihodki znižali, in sicer najbolj prihodki iz dohodnine (-7,7 %), potem ko so v predhodnem letu približno stagnirali. Prihodki davka na dohodek pravnih oseb, pri katerem se je stopnja lani znižala na 17 %, so bili le rahlo nižji kot leto prej (-0,4 %), precej nižji pa so bili v primerjavi z letom 2011 (-27,1 % oz. 0,4 % BDP). Prispevki za socialno varnost so se tudi v letu 2013 zmanjšali, in sicer za 1,9 % (leta 2012 -0,8 %). Črpanje sredstev EU, katerih koristniki so institucionalne enote sektorja država, se je leta 2013 zelo povečalo (27,9 %) in je bilo najvišje doslej. Po povišanju v letu 2012 (6,2 %) so se nedavčni prihodki lani znižali (-2,7 %). Slika 33: Primanjkljaj sektorja država ■ Primanjkljaj ■ Primanjkljaj brez izdatkov finančne krize* ■ Primanjkljaj brez izdatkov fn. krize in dr. enkratnih dogodkov v 1.2013*' 1 1 ■ 1 ■ ■ ■ 1 II ■ Vir: SURS. Opombi: *brez dokapitalizacije bank, **brez poračuna plač in odškodnin izbrisanim. Tabela 11: Prihodki, izdatki in saldo ter dolg sektorja država po metodologiji ESA-95 2010 2011 2012 2013 Prihodki 43,6 43,5 44,4 44,7 Izdatki 49,5 49,9 48,4 59,4 Primanjkljaj sektorja država -5,9 -6,4 -4 -14,7 Primanjkljaj sektorja država brez enkratnih dejavnikov* - -5,7 -3,8 -3,7 Centralna država -5,3 -6,4 -3,8 -14,5 Lokalna država -0,3 0,1 0,1 -0,2 Skladi social. zavarovanja -0,4 0 -0,3 0 Konsolidirani dolg države, stanje konec leta 38,7 47,1 54,4 71,7 Vir: SURS. Opomba: *Brez stroškov finančne krize (dokapitalizacije bank) in v letu 2013 še poračuna plač ter odškodnin izbrisanim. Zaradi enkratnih transakcij so izdatki sektorja država leta 2013 dosegli rekordno višino (59,4 % BDP), brez izdatkov za te transakcije pa so bili nominalno le nekoliko višji kot leta 2012 (0,3 % oz. 57 mio EUR). Izdatki brez enkratnih transakcij so se povišali za 0,3 % (s 48,2 % na 48,4 % BDP), potem ko so se v preteklem letu močno znižali (-4,3 %). V tem se je nadaljevalo zniževanje primarnih izdatkov (brez obresti), vendar je bilo tudi to močno upočasnjeno (z -4,8 % na -0,6 %). Gibanje skupnih izdatkov brez enkratnih transakcij v letu 2013 odraža kombinacijo politik konsolidacije z zmanjšanjem sredstev za zaposlene (-3,7 % oz. 168 mio EUR), vmesne potrošnje (-3,6 % oz. 88 mio EUR) in socialnih transferov razen pokojnin in s spodbujanjem ekonomske aktivnosti s povečanjem bruto investicij v osnovna sredstva (12,8 % oz. 148 mio EUR). V letu 2013 so se poleg investicij izdatki povečali predvsem zaradi plačil obresti (20,6 % oz. 157 mio EUR) in izdatkov za pokojnine (106 mio EUR), ki v vedno večji meri izrivajo druge izdatke. Lansko povečanje dolga sektorja država je bilo najvišje doslej, na kar je v precejšnji meri vplivala dokapitalizacija bank. Dolg sektorja država se je lani povečal za 6,1 mrd EUR in dosegel 25,3 mrd EUR oz. 71,7 % BDP. Dolg se je povečal zaradi financiranja primanjkljaja, več kot polovica povečanja dolga pa je posledica dokapitalizacij bank (10,3 % BDP) ter izdaje obveznice za Družbo za upravljanje terjatev bank (2,9 % BDP). 1 Gre za enkratne obveznosti države, ki so nastale v letu 2013 na podlagi sodnih sklepov in zakonskih predpisov, ki jih je v letu 2013 sprejela država, kar je v skladu z metodologijo ESR (po obračunu). 2 Saldo brez obresti. 3 Ob sprejetju so bili učinki teh davčnih sprememb ocenjeni na okoli 0,6 % BDP. 0 z izjemo prihodkov od trošarin (-3,0 %). K povečanju so največ prispevali prihodek od DDV (11,2 %), prihodek od davka na dohodek pravnih oseb, ki je prvič po 18 mesecih zabeležil pozitivno rast (16,0 %), in prihodek od dohodnine (1,1 %), ki se je v letu 2013 zmanjšal za desetino. Nedavčni prihodki so bili večji za 15,5 %, prispevki za socialno varnost pa za 1,4 %. Po visokem črpanju decembra 2013 so bili prihodki iz proračuna EU januarja znova manjši kot v enakem mesecu leto prej (-42,9 %). Januarski nižji izdatki kot v enakem mesecu leto prej so bili predvsem posledica nižjih izdatkovza plače (-21,0 %), nakupe blaga in storitev (-10,8 %) ter transiere posameznikom in gospodinjstvom (-2,2 %). Nižji kot januarja lani so bili tudi investicijski transferi (-86,3 %). Višji pa so bili izdatki za subvencije (27,0 %), investicije (38,5 %) in plačila obresti (6,4 %). Socialni transferi, povezani s pokojninami in socialno varnostjo, so bili manjši kot januarja lani, v drugih kategorijah pa nižji. Najbolj so se znižali izdatki za boleznine, družinske prejemke in štipendije.22 Tabela 12: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I 2014 I 2014/I 2013 I 2013 I 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 1.230,7 4,0 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 40,7 16,0 2,9 3,3 -Dohodnina 166,5 1,1 14,0 13,5 -Davek na dodano vrednost 309,3 11,2 21,2 25,1 -Trošarine 120,2 -3,0 8,1 9,8 -Prispevki za socialno varnost 430,5 1,4 36,3 35,0 -Ostali javnofinančni prihodki 163,4 4,5 17,5 13,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 13: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I 14 v mio EUR I 14/I 13 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.725,1 41,7 -1,8 1.230,7 4,0 -Davčni prihodki 12.647,9 35,9 -3,6 1.135,8 5,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 6,1 -19,5 207,0 3,5 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,5 -2,2 430,5 1,4 -Domači davki na blago in storitve 5.027,3 14,3 3,1 478,9 9,3 -Prejeta sredstva iz EU 938,2 2,7 11,0 27,4 -42,9 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.282,7 46,2 1,0 1.439,7 -1,5 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.617,0 10,3 -3,0 300,0 -8,3 -Izdatki za blago in storitve 2.237,4 6,3 -5,7 175,8 -10,8 -Domače in tuje obresti 840,1 2,4 29,7 141,9 6,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,0 18,0 -0,6 514,9 -2,2 -Investicijski odhodki 1.030,8 2,9 12,7 68,5 38,5 -Investicijski transferi 319,0 0,9 -0,3 1,7 -86,3 -Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 47,7 -7,1 Primanjkljaj -1.557,6 -4,4 38,3 -209,0 -24,8 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. 22 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. Slika 34: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,0 ¡2 16,5 E 15,0 14,5 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj aj aj aj aj Vir: MF, preračuni UMAR. 17,5 Februarja je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU negativen (-30,0 mio EUR). V državni proračun RS je bilo prejetih 51,6 mio EUR, v proračun EU pa je bilo vplačanih 81,7 mio EUR, kar je enako dvakratnemu povprečnemu mesečnemu vplačilu. Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ima EK v začetku leta pravico vpoklicati do trikratnik povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. EK je tako februarja vpoklicala skoraj trimesečni povprečni znesek plačil iz naslova davka na dodano vrednost (12,2 mio EUR), bruto nacionalnega dohodka (60,1 mio EUR) in popravka v korist Združenega kraljestva (5,4 mio EUR). Naslednja mesečna vplačila v proračun EU bodo sorazmerno nižja od predvidene Slika 35: Prejeta sredstva proračuna EU v letih 2013 in 2014 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-februar) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) dvanajstine, saj je bila s plačilom obveznosti za prva dva meseca pokrita več kot četrtina letošnjih obveznosti proračuna RS do proračuna EU. Največji del prejetih povračil so februarja predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (26,0 mio EUR), največ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (18,9 mio EUR). Iz Kohezijskega sklada je bilo prejetih 11,9 mio EUR, iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike pa 12,6 mio EUR. V prvih dveh mesecih letos je Slovenija iz EU proračuna prejela 78,9 mio EUR oz. 6,6 % za leto 2014 načrtovanih prihodkov, v proračun EU pa je vplačala 129,4 mio EUR oz. 32,6 % za leto 2014 načrtovanih odhodkov v proračun EU. Neto položaj je bil v prvih dveh mesecih letos negativen (-50,4 mio EUR, lani -26,4 mio EUR). Drugo Kohezijski sklad Strukturni skladi Skupna kmetijska politika ■ 1 ■ 1 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leto 2013 in 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Drugo Skupna kmetijska politika ■ 1 1 1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Pomladanska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,9 1,3 0,7 -2,5 -1,1 0,5 0,7 1,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 35.420 35.485 36.150 35.319 35.275 35.634 36.255 37.219 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.349 17.320 17.610 17.172 17.128 17.270 17.551 18.001 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 84 84 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.823 35.028 35.759 34.931 35.069 34.916 35.353 36.253 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.519 34.875 35.680 34.721 34.796 35.004 35.396 36.149 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,6 13,5 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,2 10,0 9,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,2 3,5 2,4 -1,7 0,9 0,9 0,7 0,8 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 1,1 1,5 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,8 1,4 1,6 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,1 10,2 7,0 0,6 2,9 4,2 4,8 5,2 Izvoz proizvodov -16,6 12,0 8,2 -0,1 2,9 4,6 5,2 5,5 Izvoz storitev -14,0 3,5 1,9 3,7 2,6 2,6 3,3 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -19,2 7,4 5,6 -4,7 1,3 3,5 5,2 5,3 Uvoz proizvodov -20,2 8,3 6,6 -5,1 1,5 3,6 5,5 5,6 Uvoz storitev -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -0,4 2,9 3,2 3,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.159 2.279 2.442 2.338 2.328 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 3,3 6,5 6,9 6,4 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 40.849 39.566 40.049* - delež v primerjavi z BDP, v % 113,8 114,8 110,9 115,7 112,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,365 1,366 1,366 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,1 1,5 0,8 -4,8 -2,7 -0,4 0,7 1,8 - delež v BDP, v %4 54,8 56,4 56,8 56,3 56,0 55,2 55,1 55,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,0 -1,5 -0,9 -0,9 - delež v BDP, v %4 20,2 20,8 20,8 20,8 20,2 19,9 19,5 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 0,2 -0,5 1,0 0,0 - delež v BDP, v %4 23,1 19,7 18,6 17,8 17,9 17,7 17,8 17,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec januarja 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,5 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,3 -1,3 -0,5 2,2 3,3 -3,6 2,2 -3,9 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -11,4 -22,0 -8,2 9,8 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,0 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,6 -1,5 -0,8 1,9 1,9 -4,2 1,9 -5,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,6 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 3,2 2,7 16,3 5,3 5,6 9,4 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,9 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,5 21,4 -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,7 5,3 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 5,7 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,5 25,2 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -0,5 0,6 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 0,2 2,5 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -2,0 -2,8 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,5 -3,5 -4,7 -5,0 -8,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 3,4 3,8 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,5 3,8 -0,8 0,0 0,4 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -0,3 2,4 -0,9 7,9 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 4,5 1,9 9,4 14,1 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,6 3,1 -3,6 1,4 -0,9 2,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 35,1 39,0 37,0 38,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -12 -12 -12 -16 -15 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -6 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -6 -8 -10 -10 v gradbeništvu -46 -41 -22 -42 -41 -44 -39 -39 -30 -22 -18 -18 -39 -40 -45 -44 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -3 -8 -8 -14 -18 -12 -12 -11 -12 -9 -5 -8 -7 v trgovini na drobno 8 2 2 14 5 4 1 -4 -3 2 6 1 9 5 8 1 potrošnikov -25 -35 -33 -23 -27 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -35 -26 -27 -39 -33 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,3 -0,5 -6,3 3,1 -2,0 -4,8 1,9 -5,3 1,3 -0,8 0,5 8,0 4,1 - - -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -11,6 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 - - -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,6 -8,5 2,9 -2,3 -5,0 1,9 -6,2 1,3 -1,5 0,6 7,9 3,1 - - 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 4,2 9,8 - - -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -6,2 27,3 30,4 4,5 42,9 - - 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,7 11,2 3,0 1,0 11,2 - - -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,8 30,5 40,1 3,3 59,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -3,7 -0,6 -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,4 -3,4 1,3 2,2 2,7 4,7 2,8 - - -1,6 -0,6 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -4,0 -1,0 -1,4 0,3 -0,3 - - -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,3 15,8 9,0 - - -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,2 1,6 9,9 4,9 - - -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 - - 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 - - -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 - - -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,5 1,4 4,1 1,0 4,1 3,8 - - 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 - - -18 -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -12 -9 -9 -6 -13 -12 -15 -16 -15 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -3 -2 -3 0 1 -44 -40 -37 -40 -42 -40 -35 -30 -30 -31 -27 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -19 -16 -17 -9 -10 -11 -14 -16 -19 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -12 -5 -6 -3 4 -2 -2 8 -7 -5 0 2 -9 -3 -5 -5 16 16 0 3 13 -6 -3 9 1 2 -36 -36 -36 -45 -38 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -38 -37 -33 -31 -35 -35 -34 -30 -30 -28 Trg dela 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 927,5 927,1 925,4 926,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 811,6 812,0 814,5 816,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 35,2 35,1 35,3 37,7 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 265,4 264,7 266,1 266,6 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 184,6 184,6 184,6 184,4 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 60,7 59,9 61,0 61,7 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 510,9 512,2 513,1 512,6 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 50,8 50,9 50,9 51,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 119,9 120,8 121,5 121,6 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 719,6 720,3 722,7 723,0 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 665,2 666,1 667,9 667,7 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 54,5 54,2 54,8 55,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 91,9 91,8 91,8 93,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 116,0 115,0 110,9 109,1 Ženske 52,1 52,2 57,4 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 54,2 53,4 52,0 51,7 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 13,2 12,9 12,0 11,4 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,6 39,4 38,6 38,5 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 33,9 35,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 35,6 35,8 34,4 33,6 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 54,9 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 55,7 58,0 57,3 56,3 55,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 38,5 38,3 36,7 34,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 12,5 12,4 12,0 11,8 Moški 11,4 11,5 12,5 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 12,1 12,1 11,6 11,3 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 13,0 12,8 12,5 12,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 0,8 0,7 0,8 0,7 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 10,6 6,1 5,9 6,5 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 5,0 5,2 7,1 5,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 3,3 2,6 3,7 3,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 34,2 34,2 34,2 34,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 32,8 32,3 32,1 31,7 31,5 32,2 32,5 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 55,7 55,7 55,7 55,7 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 2,2 2,0 0,7 1,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,9 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 2,1 0,3 -2,1 -0,1 B Rudarstvo 3,8 3,7 -2,0 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 10,0 11,9 3,8 4,0 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 4,5 3,8 1,9 2,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,5 8,0 3,6 5,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 1,1 1,4 -3,1 -1,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 3,3 2,2 1,0 2,9 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,2 0,4 -1,7 -1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,5 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 0,1 0,2 0,5 2,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,2 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 1,5 8,4 3,8 -0,4 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,5 -0,3 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 2,3 2,5 -1,5 -0,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,6 0,0 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 2,1 5,1 2,0 -0,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 2,0 -0,4 0,0 -0,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,4 -0,9 -0,6 -1,3 -1,1 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -2,9 -2,0 -3,3 -3,6 -2,9 -2,7 -1,8 -1,2 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 -1,4 -1,4 -1,6 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,5 1,7 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,3 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 Cene 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 2,9 2,3 2,6 2,4 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 3,9 4,0 4,7 4,3 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 3,9 4,7 5,1 5,2 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -3,5 -1,2 0,2 3,0 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 5,3 4,7 4,0 3,7 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 1,5 0,8 0,7 0,1 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,3 0,1 1,5 1,5 Prevoz 1,0 3,3 0,3 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 2,5 3,3 4,1 2,8 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 6,8 0,4 0,9 1,2 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 1,1 1,2 1,3 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 2,4 2,1 2,8 2,6 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 2,7 1,9 1,9 1,1 HICP 2,1 2,8 1,9 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 2,8 2,4 2,9 2,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 2,6 1,6 1,9 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 0,8 0,7 0,7 1,0 Domači trg 3,8 1,0 0,3 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 0,7 0,6 0,7 1,3 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 0,9 0,8 0,8 0,8 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -0,1 -0,2 0,0 0,4 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 3,3 3,4 2,8 1,7 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 2,1 2,8 2,0 1,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 12,0 13,8 14,7 11,8 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 12,2 14,2 15,3 11,9 Promet 1,1 1,6 11,3 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 1,1 0,0 0,0 0,0 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 9,5 10,6 11,1 9,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 Q3 | Q4 1 1 2 | 3 | 4 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.159 2.224 0 96 262 320 482 485 693 626 474 -23 -76 195 89 Blago1 -957 -110 632 -356 -149 -45 60 24 132 238 244 39 -115 -39 4 7 Izvoz 21.450 21.631 22.105 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.390 5.646 5.441 5.602 1.646 1.726 1.992 1.807 Uvoz 22.407 21.741 21.473 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.259 5.407 5.197 5.563 1.761 1.765 1.988 1.800 Storitve 1.476 1.803 2.004 375 418 444 528 414 505 541 574 393 152 106 161 148 Izvoz 4.842 5.166 5.422 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.211 1.326 1.559 1.327 377 325 417 392 Uvoz 3.365 3.363 3.418 841 700 793 974 896 706 785 985 934 225 219 256 244 Dohodki -524 -552 -435 -81 -145 -168 -198 -42 -73 -108 -110 -118 -35 -41 -68 -44 Prejemki 936 699 857 259 131 188 174 206 223 206 215 214 41 42 48 54 Izdatki 1.460 1.251 1.292 340 276 356 372 247 296 314 325 331 77 83 116 98 Tekoči transferi 151 18 23 62 -28 31 -70 86 -79 22 -82 160 -25 -101 98 -23 Prejemki 1.404 1.410 1.452 371 348 366 285 411 333 356 294 466 73 68 207 97 Izdatki 1.253 1.392 1.429 310 377 336 355 325 412 334 375 306 97 169 110 120 Kapitalski in finančni račun -474 -1.206 -2.979 -175 67 -249 -540 -484 -879 -754 -840 -493 87 152 -172 -168 Kapitalski račun -85 -92 -37 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 40 -4 -6 -14 24 Finančni račun -389 -1.114 -2.942 -94 91 -260 -511 -434 -874 -714 -809 -533 90 158 -158 -193 Neposredne naložbe 633 166 -555 151 146 98 84 -162 -62 -648 -11 177 -53 77 123 -92 Domače v tujini -85 212 -44 -156 41 127 39 5 -110 51 -2 6 -12 17 36 -6 Tuje v Sloveniji 718 -46 -511 307 105 -29 45 -167 47 -700 -9 171 -41 60 87 -86 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -218 3.981 -20 -923 124 -982 1.564 131 2.100 -424 2.138 221 -820 -324 76 Finančni derivativi -155 -203 -453 -24 -23 -21 -31 -129 23 -224 -117 -133 0 9 -31 -6 Ostale naložbe -2.777 -890 -5.910 -221 851 -455 439 -1.726 -1.033 -1.922 -174 -2.745 -10 834 27 -171 Terjatve -1.490 -1.474 -1.907 567 -1.466 -95 205 -118 -1.284 -635 141 -151 -612 102 -956 -383 Komercialni krediti -49 65 -35 316 -347 -35 109 339 -364 -50 91 267 -86 -85 -176 24 Posojila -55 -319 -20 19 3 -95 84 -310 25 -180 89 43 22 128 -147 -153 Gotovina, vloge -1.341 -1.177 -1.699 249 -1.131 11 -33 -24 -928 -332 -46 -391 -544 42 -629 -258 Ostale terjatve -46 -45 -153 -18 10 24 45 -124 -17 -73 7 -70 -3 17 -4 4 Obveznosti -1.287 584 -4.003 -788 2.317 -359 234 -1.608 251 -1.287 -315 -2.594 602 732 983 212 Komercialni krediti 107 265 -146 17 161 136 -96 63 -300 93 -200 264 -79 147 93 -16 Posojila -1.234 -729 441 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -530 48 77 -211 14 103 Vloge -169 1.026 -4.246 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 550 833 904 115 Ostale obveznosti 9 23 -52 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 -23 54 -36 -29 10 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -68 59 48 0 Statistična napaka 328 47 756 174 -163 -13 220 2 394 61 214 19 -64 -76 -23 80 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.136 540 477 569 514 552 517 525 522 572 144 159 175 183 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.522 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.182 3.139 3.123 957 996 1.110 1.009 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.970 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.673 1.817 1.668 1.811 500 528 657 559 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.558 736 562 584 570 687 645 665 562 686 174 159 228 186 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.690 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3.462 3.297 3.454 1.171 1.171 1.294 1.177 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.949 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.488 1.480 1.587 447 456 533 449 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ]Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 23 150 59 61 200 196 230 56 64 80 340 298 133 252 251 161 204 168 57 216 105 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -50 58 124 135 -21 122 139 16 91 62 -13 -29 79 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.718 1.737 1.935 1.963 1.844 1.837 1.960 1.554 1.930 2.034 1.911 1.681 1.862 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.768 1.680 1.811 1.828 1.866 1.715 1.821 1.538 1.839 1.973 1.924 1.710 1.784 156 140 147 189 192 183 145 86 170 122 212 173 186 181 199 208 165 151 124 114 121 410 434 512 512 477 467 415 427 391 354 464 433 438 455 532 537 488 456 411 463 390 254 295 366 323 285 284 270 341 221 232 253 259 251 274 333 329 324 306 287 349 269 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -25 -24 -23 -30 -44 -41 -39 -40 -41 -44 -42 -42 -47 63 72 54 55 65 58 59 88 75 73 77 69 69 68 75 69 70 70 69 74 67 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 100 99 112 109 113 109 111 114 112 116 113 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -48 -23 -11 0 -11 172 -48 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 101 91 102 102 88 279 78 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 149 114 113 102 98 107 126 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -397 -89 -393 -324 -153 -299 -232 -298 -318 -390 -98 13 -78 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 -3 33 1 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -397 -84 -393 -324 -127 -286 -236 -285 -295 -400 -95 -20 -80 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 25 -138 -701 -3 31 44 -4 -56 295 -68 -31 1 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -8 -7 -94 -8 22 38 -4 -2 4 62 -12 -34 -34 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -25 -7 48 -1 -61 233 -56 3 35 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 270 -143 2.589 -346 -129 -90 -204 -24 1.823 374 414 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -84 -56 20 -59 -5 -69 9 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -281 -201 -551 510 -2.671 241 15 -138 -51 -613 -1.839 -330 -442 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -337 -374 -574 -218 -404 -11 -3 206 -62 -444 -131 444 -466 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -62 -86 -217 -25 55 -80 -2 182 -90 -55 19 325 -32 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 8 13 -69 -68 -41 11 75 4 -34 -17 94 0 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -11 -59 24 -287 -85 -21 -394 15 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 47 -39 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 172 23 728 -2.267 252 18 -344 11 -169 -1.708 -774 24 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 76 136 48 -269 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 43 -201 12 -6 -11 22 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 -31 46 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 333 9 53 26 20 47 -20 137 114 223 41 -228 -27 189 196 172 164 179 193 191 168 156 159 202 181 176 169 200 146 176 195 194 182 np 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.008 988 1.082 1.109 1.054 1.019 1.116 924 1.098 1.173 1.073 877 np 572 603 554 460 590 610 628 550 507 554 611 633 576 609 601 448 619 626 603 583 np 201 197 217 163 190 219 209 259 196 195 254 218 259 188 203 154 205 221 240 225 np 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.199 1.201 1.062 1.176 988 1.132 1.243 1.209 1.002 np 475 475 442 447 461 530 508 448 445 467 483 491 490 506 510 440 530 552 519 516 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2011 2012 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 Centralna država (S.1311) 4.299 5.057 6.563 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.805 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 584 610 581 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 8.917 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 Nefinančne družbe (s.11) 20.876 19.470 14.903 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.488 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.135 1.764 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.194 5.020 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.237 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.692 34.558 29.620 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.422 V tuji valuti 1.536 1.309 1.097 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.862 7.027 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.582 27.051 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 Čez noč 8.245 8.678 8.558 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.633 Vezane vloge - kratkoročne 7.868 7.056 6.689 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 Vezane vloge - dolgoročne 12.248 13.780 11.569 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.851 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 68 235 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 487 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 Čez noč 386 372 324 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 Vezane vloge do 1 leta 2,15 2,31 1,86 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,40 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 5,32 3,86 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,25 0,88 0,54 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 0,57 0,22 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 6-mesečni 1,64 0,83 0,34 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,07 0,02 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 6-mesečni 0,18 0,15 - 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 2014 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.447 6.437 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.903 14.692 14.599 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.764 1.994 1.969 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.027 6.922 6.945 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,98 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 2 1 3 | 4 | 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.725,1 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.077,2 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.634,7 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.646,1 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.647,9 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.405,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 219,2 195,6 248,3 194,8 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 438,0 461,0 441,3 449,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 2,0 3,2 2,2 2,2 Davki na premoženje 215,2 233,9 253,5 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,3 9,7 8,7 10,5 27,4 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,3 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,4 282,4 438,0 460,7 371,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 7,3 8,3 8,8 6,6 Drugi davki 17,2 -0,6 1,5 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,0 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 986,8 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 240,5 104,3 88,5 56,2 52,1 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,0 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 4,2 4,1 2,4 3,5 Prejete donacije 10,4 9,2 32,3 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,1 0,3 0,8 0,6 0,9 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,9 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 1,1 0,0 0,0 0,1 0,0 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,2 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,5 33,5 134,9 49,4 53,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.282,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.287,6 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.836,4 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.677,8 648,3 667,4 628,1 515,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.617,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,6 316,5 310,7 329,8 315,6 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.237,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 585,7 191,7 191,4 216,0 192,1 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 134,8 160,6 77,3 2,6 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 141,9 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 43,6 5,3 4,7 5,0 5,2 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,1 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,4 632,8 617,1 638,5 627,2 Subvencije 496,3 502,7 519,3 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,4 40,5 19,6 47,2 31,8 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,3 534,5 539,3 530,2 531,1 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,4 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,5 53,4 55,6 56,3 59,0 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 4,3 2,6 4,6 5,2 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.030,8 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 483,2 55,0 53,6 50,9 63,9 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,1 18,6 16,1 14,3 10,2 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 92,2 34,6 34,9 32,5 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.557,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2014 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11* 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.601,0 1.230,7 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.290,9 1.198,2 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,1 1.135,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 14,8 6,8 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,0 6,0 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 94,7 62,4 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,2 0,6 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,4 0,7 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,3 27,4 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.587,6 1.439,7 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 580,1 624,8 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 320,0 300,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 229,6 175,8 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,2 7,0 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,7 697,0 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,4 119,7 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,8 514,9 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 79,0 56,5 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 235,4 68,5 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,0 1,7 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI -Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.