34
Jurček gre na tuje.
GUdalUka igra v treh dejdnjUi. (Prosto scstavil F. Stegnar.)
Osobet
MatijaF star noiarski uastavnik (mojster). Marta, njegova sopruga. Jnrček, njiju sin. Magda, krčmarica v bližnjej vfcsi.
(Igrališče  v  1.  iu  3,  dejanji v  hi&i  očeta Matije;  v 2. dejanji pri  krčiuarici M&gdi v bližnjej vftsi.)
Prvo dej&nje.
(Navadna, bolj kmetska soba z ubožno higno opravo. Zadaj t kotu velika peč s proatornim zapeikom.)
PEVI PKIZOK. Matija in Marta.
Matija. Ali si slišals, da se Mekin5evemu Tonetu prav dobro godi m hijeni ?   Kdo bi si bil kaj tacega mislil ?
Marta. Rarno danes mi je pripovedovala stara Mekinčevka, da ajen Toae prav zadovoljoo živi v Mariboru in si je tudi že nekaj prihraaU. Sirota g& ni mogla dosti prehvaliti.
Matija. In stari Mekinec fanta ni dal rad iz dtaa. Bal se ja, da pri tujih Ijudčh ne ho niS prida z njega, ker je bil domit pre?e{ živ.
Marta. Kaj bi to! Otroci na tnjem delajo starSera navadno ve8 veselja nego li doml Bridkosti, ki jih napravlja brezskrbna mladina svojim staršem doma, izpremen^ se v veselje, kadar so otroci pri tujem krnhu in ae jim dobro godi. Starši radi pozabijo vse, kar so jim otroci žalega storili, ako se le pozneje izpametijo in dobro stor^.
Matija. Še nikoli nisi tako pametno govorila, kakor danes. Tudi jaz mislim tak6. Glej, očetn Mekincu danes gotovo ni več žal, da se je njegoy Tone ložil od d6ma.
Marta. Žal nni ni, to je; ali stara MekinSevka si vendar zmirom žeh', da bi že skoraj doma imela svojega preljubega Toneta.
Matija. Nu, kar ui, to bo! Tone lehko pride k velikej noči na nekoliko dni domčv. — A jaz lnialim, da je za fanta botje, ako ostane ondn, kjer je, ter ne misli pveveii ua dom. Lehko bi se agodilo, da bi fant ne hotel več nazaj, ko bi ugledai svoje starše; saj znas, da sta stari Mekiuec in Mekinčevka mehkega srca ia znala bi ga pvegovoriti. Mati še vedno joka po ujem ter pravi, da je pri tujih ljudžh dobro, a doina vendat §e najboljše! — Si dolgo, da mi je rekla: Preinožui smo, kaj je tveba, da bi se ua5 Tone po Bvetu klataril, in bil suženj tnjih ljudi ?
Marta. Res je, da Mekinčevka tako govori, ali to ni, da bi jej kdo umiril; Tsaka mati žali spokorjeasga iu piidaega sim jojet vid^ti.
35
M&tija.   Tako je, zdaj si praro zadela.   Kaj ne, da se ne motim?
M»rta. Ne umejem te. kaj bi rad povedal; govori bolj mločno. (Dela se neredna in stopi na rirugo stran.)
Miitija. Kar ni, to bo! S svojim zagovarjanjem meriš le bolj nase, a ne toliko na sosedo Mekinčevko. Vidiin, da bi rada rekla: Najin sin .lurček ne sme biti dolgo iz doma, ker doizpga časa ne bi mogla prestati, ako bi šel Jnrčck na tnje.
Marta. Skoraj da si uganil moje misli! ZeI6 težko bi ga pogrešala, ker veS, da je najin jedini sin, in sem ga pri d<5mu navajena, kakor ti svo-jega tobaka.
Matija. Znam. znam ! — Ali koristno bi vendar bilo, da si malo svet ogleda, kakor to vsi drngi rokodelci storl     •
M a r t a. Tega ne tajim! — A vendar bi bflo to zdaj Se prezgodaj. Fant je §e premlad, da bi šel 12 d6ma.
Matija. OtroSke hlače je že slekel in toliko je tudi že raznmen, da zna, kaj je dobro, kaj slabo. Mislim, da tudi Djega samega mika malo po svetu iti med tuje ljudi. — Mojega rokodelstva se je popolnem izučil, in ni se mi bati, da bi ne našel dela.
Marta. Kolikor ga jaz poznam, izvrsten delavec jc najin Jur&k. Njegovi izdelki so mnogo boljSi od tvojih. Kjerkoli ga dobe T alnžbo, povsod ga bodo veaeli. Priden in deknen js, de malokdo takiS. Ali od d6ma ga zdaj vendar Se ne boS odganjal!    (Nekaln jezno in nejevoljno pogleda moia.)
M a t ij a. Ne boj se preveč, saj ne gre tako naglo od hiše ! — Pov-praSati pa ga vendar moram. kako on sam misli. (Stopi k vratom ter pokli& Jurfota iz delarnice) Jurče ! JnrCe! pojdi malo v liilo!
DBVai PEIZOR. Prejšnja iD Jurček(sf:opiv5i iz delaniice kot nožarski pomočuikzzelentmzastoroiD prepasau),
Jurček.   Kaj bi radi, ljubi oče ?
Matija. Veš kaj, JurčeV Pri meni si se že dokaj Saaa »6il nožar-skega rokodelstra, ter si si tudi toliko sposobnosti pridobil, da se smeš po~ našati ž njimi. Jaz mislini. da bi zdaj potrebno bilo, dn grej rnalo po sveta in se učiš tuje ljudi poznati: pri tej priložnosti se pa tudi pri drngih mojstrib se kaj novega naučiš in marsikaj pozvčš, kar pri naa doma fie ni znano.
(Jurčku se pri teh očetovih besedah nekako milo stori; žalostno povčsi oLi in od stnini pogleduje mater, ki si na tihoma briše solze iz oči.)
Marta (k ofetu). Za božjo voljo, kaj vendar misliš? Ali si neumen, ali kali, da fanta po svetu gonS, ko je Se tako mlad. Kako lehko se mu kaj hudega zgodi, da ga kdo ubije, ali kaj tacega. Po sretu tudi lehko pride ined nlutriš" ljudi, ki ga nazadnje Se ob pravo vero pripravijo.
Matija. K.aj boa to govorila. Tudi jaz sem hodil po avetu ia sem iiv dom6v prišel; tudi ob vero me ni nihfe pripravil. — Faut mora na Tsak načiu od hiše.  da si nialo avet ogleda ia stopi pri kakem drnzem mojstra t delo,
JuriSek (žalostno k očetu). Vaše besede, oče, so preostre. Še nikoli niste tako resno in odločno govorili z materjo 0 meni. A vaša volja naj se ijidt); ialiti tas aočeui na alare dni, to bi ae bilo lepo od. ^aiega sina.  Pri-
3»
36
pravljeno imara vse na odhod, in bo!je je, da idem prej nego pozneje iz doraače hiSe. (K materi obraon.) A vi mati ne žalujte po meiii; vedno vas bodem imel pred očmi in tudi upaiu, da se pra? kmalu zopet vidirao.
Marta (jokaje). Tudi jaz bom v duhu povsod s teboj; saj veš, da te niateriiio srce zapusfciti ne more.
J u r i e k (briše si oci). Hvala vam, Ijuba inati, za va5o Ijubezen in vse, kar ste mi dobrega storili do denašnjega dne. 0 Bog! kdaj vam bom vse to povruil f   (Joka se.)
Matija. Ne misli zdaj na to, nego glej, da vse STCje reči sknpaj spraviš,  potlej tak6j odrineva; jaz fce apremim do krčme r bližnjej rasi.
Marta. Kar se Jurfkovih stvari tiče, to je majhcua skrb, ker ima Jurče vse avoje stvari v najIepSem redu. Obleko VBakdanjo in prazaično lehko precej s aeboj vzame; obutal ima celo. Perila mu tudi ne ruanjka. V po-potno torbico mu spravim vse, česar mu je treba; po vihu mu denem še nekaj klobas, mesa in pogače, da mu iaed potouia ne ho treba po krfijaah hoditi. — Samo nekaj me skrM, in t<* je: kako se botDG ločili! Jaz aiti misiiti ne smem, da gre Jurček iz dčma. — Ob, preljubo moje dete! za-puščeuo boš pri tujih Ijud6h, — brez varuha, btez vodnlka, brez skrbue avoje uiatere!
Matija. Daj si mini! Za lanta ni tolike uevaraoati. kakor si jo ti misliš. Pant tudi ni tako bojed, kakor si ti! — Kaj ae, Jur&, da se ne bojiš k tujim ijudeiu, kakor si uiati mislijo ?
Jur6ek. I kaj se bom bal! Iz začetka se mi je res milo storilo, ko sein pomislil, da se mi bo ločiti od preljubega očeta in dobre matere. — Nn, upanje iinam, da se kmalu zopet vidiino in to mi daje pogdm, da grem 2 veseijem a doiaače hiSe, v katerej sem preživel svoja otroSja leta. Samo to prosijn, da se hitro lo&mo, kolikor poprej, toliko Ijubše lfli je, ker dolgo premišljevanje v tej zadevi sualo bi me še daij easa domd pritiržati in iz mojega potovanja po svetu bi ne bilo nič. — Vse svoje stvari imam že davno pripravljene, ia najrajše vidim, da odriuem tak6j danes iz d6ma. Dams imate oCe tadi čas, da me uekoliko časa apremite, jutri ga ne bodete imeli, in čez doC bi se znali tudi izpremialiti, aJi mi je tujstro potrebuo aJi ne!
Marta. Nesreča aikoli ne počiva, ia tujstro bo še troja poguba, toliko pravim jaz, tvoja mati, ki sem ti vselej le dobro želela.
Matija. I ne straši mi fanta, ko se ravno aa pot podaja. Gledi, da spraviš vse njegove reči v led in takiij jo odrineva, ker Jurček je pravo za-del, ko je dejal, ako odlašamo^ da iz ujegovega potovanja bi ne znalo še nic biti. Jaz ga spremim do bližnje vasi, on&u se v Magdinej krfimi malo oki'ep-čava ia potlej — z Bogoin Jurček, dokler se zopet ne vidival
(Marta otide jokajofi po Jurikovo ropotiju. Popotno torbico mu napolni z jedili in po vrhu uiu Se priveže Skonrice in klobuk. V tem, da mati otidejo, ae o6e in sin pogo-varjata v sobi.)
Jurček. Rad vidirn, Ijubi oče, da me Bpreuiite do bližoje krčme iu to brez matere; mati so mebiega srca in ves pot bi se jokali. Po poti se lehko 5e to in 6no pogovoriva, kai mi je treba vedeti pri tujib ljudeb.
Matija. Piav govoriS, Ijubi moj Jurče. Ako boš vedno tako pre-brisaue glavice, kakor si bil donia,  ujiam,  da se ti bo dobro godilo.   Nu,
»37 bi bilo drugače,  kakor si mtslimo,  potem se lehko poprej dom<5v vrneS; sprejeti te borao vselej z uajvGČjim veseljem.
(Jnrček ee spravlja na pot, Matija se obleče v praznično suknjo, vzanie fajfo in tobak, klobuk in palico ter čaka mafcere. da prinese Jurčkove stvari.)
Marta (v hi§o'stopivši). Tukaj imaš vse, česar ti je treba na pot (polo-ži torbico na siol). Oh, že zdaj se me žalost polastuje! (K Jarčku:) Žal rai je, da nisem očeta pregovorila, naj te ne goni od biše. Pa — kar je, to je; božja volja naj se izide. Bog in sveti angel varuh naj te vodita po vseh tvojili potili, da se sredno zopet vrneš v narocje svoje matere, preljnbo moje dete! Ves 6as bom molila zate in te priporočerala v varstvo božje, da se ne izgubifi v tujih rokah. Bog te blagosiovi in spremljaj po vseh tvojih stopinjah.    (Joka se.)
Matija. Kaj bos to! Fant je dosti parneten in zna, kako se mu je v^sti pri tujih Ijudeh. Ako bi mu ne bilo dobro, pa se naj domov vrne, sprejela ga bova z odprtima rokama.
Marta. Da, da, Jureek! Ako bi se ti ne godilo dobro, pa se rrni prej ko mogofie; saj veS, da te bom težko pričakovala.
Matija. Posldvi se zdaj od matere in potem idiva, da ne bodmn po noči nazaj hodil.
(Jurčeli zadene torbo iez rami, poda materi roko iu se poslftvlja.)
Marta.   Z Bogom, JurČek, ter ne pozabi svoje matere!
Matija. Zvefier pridem dom6vt tergl^di, da veferjo pripraTiš. Z Bogom!
(Poda jfj roko ter otide i, Jurčkom.)
Marta (ta oeet«m). Pazi se» da se fantn niC Žalega ne prigodi! (Obro« se atrani ter joka.)
(Zagriiijalo pade.)
t>r\»go dej^nje-
(Vivs. Na Ipvcj strani krihna s kazalom nad Trati. Pr^d krčmn lipa. pod Hpo le-seua mitv. z dvema stoloma. Matija in Jariek prvdeta. Pozneje krčiiuirica Alagda. OtSe so že nokoliko tradni.   Jarček odloži popotno torbo aa mizo.   Oba se vsedeta.)
PRVI PRIZOR. Matija in Jurdek.
Matija. Ljnbi Jitrfiek! dalje ne morera s teboj. Tukaj se hoževa inalo odpo^iti in kozarec vina izpiti; potein pa te naj Bog dalje spremlja!
Jurček. Vidim, Ijubi oče, da ste se precej čvrsti iu krepki, ker ste fcako daleč hodili. Da bi le tudi domdv srečno doapeli. Tolažite mi Ijnbo mater: vein da s& airota joka po meni.
Matija. Nič se ne boj, to je moja skrb, da jo tolažim. — Saj bo tudi meni težk6 po tebi, ko pridem v delarnico in te up najdem tam, kjer so te rnoje ofii gledale vaak dan. (Briše si ofii). — Nu, ali ni nikogar pri hiši ?   (Vdari 8 palico ob miao).   Hej, krfimarioa, vina na mizo!
DEUGIPRIZOE. Magda.   Prejšnja.
Magda {?. balim zastoroiD prapAMiia). Tato5j pridem, tak(5j! Ne zamerite, da vaju pustim čakati; polne roke iuiain dela. — Kaj bi rada, da vatna prinesein ?
38
Matija. Prinesite nam liter dobrega vina, da se malo okrepčava; zeW sem se utrudil in to ni čudo, sfcar sem že, šest trižev mi je že ua hrbtu.
Magda.   Tak6j vama ustrežem.   (otide v Mšo).
Jurček. Bojim se oče, da mi bode dolg čas po d6inu. Tafco fiudno mi je že zdaj pri srei!
Matija. Kaj bi to! Zdaj šs ne smeš misliti aa dom; aaj si komaj iz d6ma.
Jurček.   Saj bi rad, ali inati, mati so mi veduo pred očmi.
Magda. (pride in postavi liter vina na mizo). Taiaj imate liter dobre kap-Ijice.   Ali želita kaj prigrizuiti?
M a, t ij a. Za zdaj potrpite Se raalo, da se oddahneva. Kos mesa in krnha nama ne otide, a tega imate vsak 6as pripravljenega.
Magda. Kakor se vama poljubi; kar nkažita iti dobiia boeta vsegft,, česar želita.                                                                                                h
Matija.   Koliko boda je od tnkaj do Mižnjega trga?                       '™
Magda. Ako se podvizata, v dobrih treh urah sta v trgu. — Mar mislita še danes do trga ?
Matija. Jaz ravno ne mialim tja, ali ta-le, moj fant, Damenjen je danes v trgu preuočiti.
Magda. (t Juram).   Kakor vidioi, mislite dalj časa v trga ostati.
Jnrček. V trgu ravao ne ostanem, le prenočiti mislim tam. Treba mi je dalje po svet« potovati. (Vzdihne.) Sani ne vem, kam bi se oltrnii! (Zase bolj   tiho.)   Najraje bi jo naravnost &om6v pobrisal.
Matija. Fant ae jp doma nožarskega dela izučil id zdaj naj še malo po sFetu poskusi; mi9lim da ae bode napačno.
Magda. Kaj pa da! človek se uikoli dosti ne izafi. Na tujsm si pridobi marsikaj koristnega.
JuriSek (zase). Jaz že ne! — (Glasno.) Pa mora tudi maraik&j greukega prebiti! (Zaae.) Doma mi pa tega treba ni.   0 da bi le že skoraj doma bil!
Matija. Treba bo Jureek, da se Io5iva. Pot je Se dolg do trga, ia jaz tndi komaj do zvečera domOv prilezem. Bog te živi! (Trfita.j — Mati! zdaj pa nama povejte racun.
Magda.   Vino je 48 krajcarjev.
(Matija aeže v žep ifl plača.)
Magda. (vzame ienar). Hvala vain lepa! Kadat vas pot tu mtmo na-nese, prosim, da se še k nieoi naTrnete.  (Otide v hišo.)
TBETJl PIUZOE. Matija in JurSek sama.
Matija. Veš kaj? zdaj je pa tudi meni nekako tesuo pri srci. Skoi"aj da bi dejal: \rni Be z meiioj dom6v k materi! Toda kaj taeega se možii ae spodobi. Srčnost rolja!
Jiirček (iase).  Oee je sami nimajo, kako naj bi jo imel jaz! Matija.   To ti priporočam,   bodi pridea,  posiužon in požteu pri tajih ljadeh! — Ponižnosfc je Dajlepša 6ednost mjatlih Jjndi, katere nikoii ne pOzabi PoštenoBt naj jej d&je rok6. S temi Cednostmi ptidobiš srce vsacega aoveka.
39
Boga imej vedno pred 6Smi in piSi kmalu,  kako se imaš pri tnjih ljudčh in Ce ti je kaj treba. (poda mu roki'}.)
Ju rček (iau seže v roko a z dmgo ga objenia). Z Bogom, ljubi ofie ; po-zdravite mi mater! <Zase). Ako Bog da, vidha se kmalu! (Otideta vsak svojim potem.)
(Zagrinjalo pade.)
Tretje <leja.oje.
PRVI PRIZOR Jurftek sam.
(Soba, kakor v prvem dejartji pri nožarji Matiji. Hišna vrata so zaprta. Na jednej straui je okno priprto. — Jtirček pri vratib stojtse, vleče na uho: ali je kdo doma. Ko čuti, da jo vse tiho. potrka rablo na vrata. Nobenega odgovora ni. Stopi k okou ter gleda v hišo.   Nikogar ni doina.)
Jur6ek (smijofi se iz Tsega grla>. Kdo bi si bil mialil, da se mi vae tako po sreči izide! Skoraj bi bil počil od smeha. To se mi je pa res možko obneslo. Boljšega nisem raogel zadeti, kakor to, da ni nobpnega domil. — Nu, ker so mi vrata zaprli, zlezem skozi okno v hišo ter se iznebim neprijet-nega tovftriša, ki mi ga so mati na hrbet naložili. (Vzame torbo s hrbta.) Hvala Bogd, da sem zopet domd! Pesetkrat lepša se mi zdi domača hiža nego tuji kraji, v katerih rae nihče ne pozni. In niati, mati! Oh kako bodo veaelii ko ugledajo zopet svojega Jurčka zdravega in veselega! (V tfni poiiue svojo torbe skozi okno v hišo.) Takd, ncioja ropotija je že v varnem kraji. Zdaj Še jaz! (Oare se, Če ga kdo vidi. potera se urno splaxi sbozi okno v \iižo.) Nu, dom«i SfflO! Zdaj se skrijem v kak kot in fiakatn o6eta in raatere, da vidiin, kaj poreč^ta. Ahž! ondu za peč se skrijem, ondu me nihfie ne bode ugledal! Pa bi Ie predolgo ne sedel za pe5j6! (Slišijo se stopinje.) Tiho! Dozdeva se mi, da oče gredi5.   Zdaj pa le hitro za peč! (Skrije se v zapeček.)
DRTJGI PKIZOR Matija, kraalu za njini Marta. Jurdek.
Matlja (stopi truden y hi5o; odloži palico in klobulc ter si briše pot s Čela. Za njiiu uastopi Marta.)
Marta (radovedno). Nu, kako sfca hodila? Dolgo te nibilo; žesemraCi! Ali je moj sin JurCek ge živ? Kako mu je? Ali mu je bilo kaj hudo po meni? Si mu stisnil še nekoliko desetic v roko? Oh preljubo moje dete, kje boš spalo noc6j! Govfiri Matija, govčri! Povždi mi vae, kako in k&j, da uii bode srce mirno! —
(Matija bi rad na vsa vprašanja najedenkrat odgovoril, ali Marta ga Se vedno izprašaje.)
Eaj misliš, kje je zdaj najin sin Jurfiek? To mu je dolg Čas! Kako mu je pri srci, ko je od vsega sveta zapuščen! Saj pravim, ali mu je bilo treba iz dtfma? Ti si kriv, da se fant klati po svetu!
Matija. 1 nikar se ne huduj, Ijuba žena! Bodi malo tiho, da pridem k besedi.    Dokler ti govoriš, jaz govoriti ne morem.
40
Marta. Da, da, kmalu bi pozabila, da mi imaS veliko, prav veliko povedati od mojega Jurčka. Komaj že čakara, da mi poveš vs«natanko, kako sta šla sknpaj in kaj je rekel moj Jtirček. Dan je bil l«p, prav lep. Zdi se mi, da je ljubi Bog prav zaradi mojcga Jurtka dal »olnra lako lepo sijati..
M a l i j a (nejevoljeu). Da bi žn jenjala govoriti.' Danes ti pa jezik lele, kakor bi bil namazan. PosIuSaj, da ti povem o Juriftu, kako j« ž njiin!
Marta. Da, da, povej mi, povej, ali je kaj mislil name, ali-------
Matija. Ali me nikakor ne pustiš i besedi? Ne vem, ali si obnorela, &li kaj ti je, da toliko blebotaš. — Jnrčka sem spromil do Magdine krčme, kjer sva vsak kozarec vina izpila, potlpj nm sem dal nekoliko lepih uankov, poslovila sva se, in vsak je šel svojim piStem. To se zna, da se je Se »etikrat ozrl po meni —
Marta. Po svojej niateri si hotcl reS —
Matija. Ali ai že zopet zaSela?
Marta. Nn, ni), že molfim, govčri dalje, dalje!
Matija. Potem je otiSei po velikej cesti mn-avnost proti trgu, kjcr bo prenoeil, a jaz sem se vrnil dom6v.
Marta. Ia mene se ni nio spomiujal pri odhodu?
Matija. Da, da! Vsaka dvuga boseda je liila: moja mati in moja mati! — Rekel m\i sem, da naj piše, kadar bo kaj potreboval.
Marta. 0 moj preljubi JmiSek, ko bi Tedal, kako mi je hndo po tebi! Kaj neki zdaj delaSV  Kako se imaS?  Ali se spominjaš svoje ljube niatere?
T,BETJI PKIZOB. PrejSnja. Jurfiek.
JurSek (se u i% pcčl oglasi). To s« ?,na, da se vas spominjam, preljaba mati, drngače lii ne bil tukaj za pe6j6.
Matija ia Marta (anct&J. Za božji dan! Ali si ti Jurček, ali j« troj duh?
Jnreek. Jaz, vajin sin Jurtek, in nihče dmgi (»koji ma (w!i).
Marta. Skoraj da ne verjamem svojim olim. — Saiu Bog je tiiko naklonil, da te zopet iinava! — I kako pa prideš za p?č?
Jurček. I, kako pridem za pe6!
Marta. I kdaj si pa priSel dom6T?
Jurfiek. I kdaj sem prišel dom6y!
Marta. Za hožjo voljo, kod si pa hodil?
Jurček. Za liožjo voljo, kod sera hodil!
Matija. Nu. oba sva mislila, jaz in tvoja mati, dajozdaj maliaš proti trgn, kjer boš prenočil. Kdo bi si bil mislil, da ai domi za pe^j^! — PoviSdi, kako si hodil, da si poprej doma, uego jaz?
Jurček. To je lahkii. Jaz sem jo mahnil po bližnici, a vi ste 91i po rfilikej cesti. Tako mi je bilo lehko, da sem bil cele pol ure poprej doma, nego vi.
Marta. Ali vidiš, kako prebrisane glavicc ja najin Jurčok. Kje najdeš taeega otroka, ki bi imel toliko Ijnbezni do stojih 3taršev, kakor najin Jurček! — Da, (la, najin JurOek dobro ve, da je on steber najine hiše, vso najino upanje, aajino vesaljc, podpora in palica na najiuu staro dui.
___41
Matija. Meni 9e pa še zmirotn dozdeva, kakorbi bilevse tolesanjel — Povčdi, Jurček, ali si res ti, ali je le tvoj dnli?
Jurček. To niso oobene sanje, resnica je, da sem jaz, vaš pravi in jedini sin Jurček, ki sem šel danes z vami iz d6m.i. Ločitev nii je bila težka, a 5e težje mi je bilo, ko scm se mislil pri tnjih Ijudeh; zatoivj sem jo rajSc domiiv popihal. Vrata so bila zaprta in pri oknu seni v hišo zlezel ter se skril za pei". Hotel vas seni nenadoma razveseliti in to mi je SIo srečno izpod rok!
Marta. Kaj pa, da t,i je Slo Breiino izpod rok. — In Teselje, ki si ga naina napravil, ne da se popisati.
Matija. Ali vidiS, Marta, kako modro jo je ukrenil najin sin Jnrtek? Ali ti nisem zmirom pripovBdoval, da je f&nt prebrisane glavice, in da se mu nič hudega ne bode zgodilo, ako gre malo po svetii. — Stopi hitro k sosedu po liter dobrega vina, da se skupaj veselimo srefiuega prihoda najinega siiiii Jurčka.
Marta. Da ljubi Bog Se dolgo ohraui najino veselje in podporo na stare dni.   (Otide).
(Zagrinjalo pado.)
Smrt zboruje.
Na bledem, kostenem hribou je sedela srart.
Okolu nje so stali ajeni slnžabniki, vsa druhal razli^uih bolezui v ne-prijetuih ostudnih podobah. Nekateri izmpd njih so bili krepki pa ucumoi, a drugi prilizljivi iu hinavski. Strahovita smrt jim napove o p61nnoči ve-liko občno zborovanje, da si izbere poinagaloa, a to tacega. ki jej pomaga človefiko življenje najhitreje pokončevati. Smrt se je namrefi zel6 bala, da bi jej kdo ne odnesel peta, ker se je svet v tako kratkem času z Ijudmi skoraj prenapolnil.
Prvo Sast in obilo plačilo obljubi tistemn, ki nima z ljudmi niti naj-manjšega usmiljenja, ter stare in mlade bU.ro pobira z tega sveta.
Ko so uži5 bili zbraui smrtni služabaiki na kostenem polji, začnč po-redonia vsak avojo delavnost in svoje zasluge razkladati.
Grozovito začn6 ropotati kostene roki! v mrtvaškej dolini okrog svoje vladariee ia klepetati z goliini zobmi.
Mrzlica, od žareSe vročine ysa v plamenu, a kmaln zopet od mraza se tresoča, postavi se pred smrt tpr reče: nHočem ti dokazati po letnih mrtvaških liatih. kateri najbolj svedočijo, da je moja skrb ? pokončevanji Ijudi hila nepresežna. Jaz nž6 človeka, ako se le črešenj nazobljo in vodo napije, tak6j za vrat zguabim iu ueusmiljeuo davim. VeCkiat pridem tudi tiho in pijem a njegovega trnpla kri, bolj nego pogoltna pijarka ali kaka divja zver."
Za mrilico se privleče k&kor mraraor bleda iu komaj dihajoča sušica ter pripoveduje svojo ddavnost: „ Jaz sicer le po dolgem potu spravljam ljndi pod zeinljo, a brez usmiljeDJa jih grizeiu in tlaeira, dokler jim zadnje niti iivljenja iie pregl6jem. Naražn mojega dela je gotov, da-si dolgo trajo, vendai mi nihue ue otide, bodi si star ali inlad.
48
Kakor bltsek prilomasti pomiSr (knga) ter s smijofim se obrazom už6 iz daleč kriei: nJaz aem tisti, ki veselje človeškega življenja naglo umori ter Se cel<5 Ijubezni drago podobo v morilca izpremeni. Ud za udom trgam iz inirne družioe ter v inaio urah poniorim ua tisoče Ijudi. Meni tedaj ide prva čast in plačilo!"
S suhimi nogami in potrtimi kostaai pristopi tudi protin pred svojo vladarico, ter se na vsa nsta hvali, rekoč: nKadar jaz oholega človeka v pest doljodem, hitro ga ponižam. Da-si je poprej bodil po veselicah, pleaih, in drugii zatavah, v inojih rokaji se ue gane; lepo mirno leži v postelji ter je noee in ne more zapustiti. Zlezem mu v kosti in ude, vijem ga ia suSem, da se mi skoraj smili nbogo Slcveče; a zdravuiku se v peat smejem!"
Tako so poredoma pristopili vsi služabniki k svojej vladarici smrti, in vsak jej je posamez razkJadal svoje moči ixi ravDaDJe v kraljestvu pogube filovežkega življenja. Ti grozoviti popisi trpljeuja in pogube še cel6 Densmi-Ijeno smrt predelajo tak6, da sn čudi taceina uetismiljeuemu ravnanju. Dolgo premišlja, kateri njeaih služabuikoT zaslnži prvo mesto in obljabljeno pla-čilo. Tihota nastane; niž drnzega se ne sliši, uego klepetanje mrzličiiih zob, in škripanje ttirtvoudnega protina.
A bilo jih je se premalo. Naposled priskafie neka predrzna in vesela oseba, ne vera, ali v francoskej ali turtkej obleki, ter zafcrifi: nJe-li me ne poznate, ker me tako Cudno gledate? Mar mislite, da ne spadam k vam? Brez mene bi nobeden eb znal gomil odpirati in kosti požirati. Jaz aedim zmirom t sredini najlepših in najprijetnejSih veselic; v sredi veselih godceT, pijancev, mladeniSev in deklet, katere morim, da, je veselje. Tako dolgo jih dražim, da jim denem uzdo ca glavo ia potem še le napadem lebkoživca, katerega sem s svojo binavščino zapeljala. Vam vsenj, kolikor vaa je tukaj, odpiram vrata in vam kažem pot k pokončevanju človeškega življenja. Seme vam trosim in kažem eele drahali ljudi, da jih seSete in spravljate s tega sveta. (jotovo tedaj zashižim prvo mesto, ker jaz sem jedina, ki lehkoživca pri pijaCi, mehkužnosti. podlosti, a nedolžao deklico pri plesu in —
,,Dosti, dosti!" zavpije smrt. ^Tebi, nezmernost, bodi čast in obilo plačilo! Ti zaslužiS, da si prra za menoj, kakor si prva v svojej dela?nosti pri mladenčih in dekletih, pri mladih in še celč prva pri starih onemoglih ljudčh. Tebi odsiej dajem v plačito vso Ameriko, Afriko, Azrjo, Evropo, iu vse kraje sveta, kder koli prebivajo Ijudje.                                           J. Ž.