Naročnina mesečno ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ C«k. račun: Ljub- ^^L ^ ^M ^^ ^m ^ MV m ^M ^^ ^ 10.349 za ce- ^^^^^^ ^^M ^^m ^^m m ^m ^^^^^^ ^^m ^^m ^^m ^^m m ■ m^^^^m ^^m inozemstvo 140 Din - ^^M ^^M ^^M V Uredništvo je v ^^^^^^^ ^^m^T Uprava: Kopitarjevi ul. 6/III ^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^ ^ jeva 6. telefon 2992 . . JS-o^fa^r^SS H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Miroljubne smernice zunanje politike Sovjetske unije Simpatije Unije do Nemčije — Unija odklanja Briandov načrt Evropske zveze — Unija želi miru z vsemi resirane na ovekovečenju krivic in posledic, vsebovanih v mirovnih pogodbah, obenem vodijo najbolj agresivno in sovražno politiko proti Sovietski uniji, zato je naravno nastala neka skupnost interesov med nami in državami, ki najbolj trpijo na posledicah vojne. Zato so na tej podlagi nastali med sovjetsko unijo in nekaterimi izmed teh držav popolnoma korektni in normalni, v nekaterih slučajih celo prijateljski odnošaji, katere tudi v bodoče želimo lojalno pospeševati in krepiti.« »Kljub temu pa«, nadaljuje Litvinov, »se mi nikakor nočemo postaviti na stran ene izmed teh grup, ampak bomo stremeli za tem, da bomo imeli enake odnošaje napram vsaki državi, katera to želi. Ne tajimo, da bi radi razširili svoje gospodarske odnošaje tudi z onimi državami, katere še niso vzpostavile z nami zvez, zato ker to rabimo za spopolnitev naraščajoče zgradbe našega gospodarstva. Rabimo inozemskih tehnikov, delavcev in produkcije ter celo nekaterih sirovin. Pa tudi tukaj zadevamo na nekatere kapitalistične skupine, ki vodijo kampanjo, da bi se gospodarske zveze s Sovjetsko unijo razdrle.« Litvinov je nato obširno govoril o prizadevanju gotovih konkurentov Rusije, ki hočejo s carinsko politiko in drugimi odredbami omejiti in onemogočiti izvoz Rusije, in dejal, da bi to ne bilo samo v škodo Rusije, ampak ludi evropskih in ameriških držav, ker bi dovedlo k temu, da bi tudi Rusija iz ostalega sveta nič več ne naročala ali pa vsaj svoj uvoz iz tujine morala znatno omejiti. »Mi bomo«, izvaja dalje Litvinov, »radi sodelovali in podpirali vsak predlog, ki ima za namen, da sc onemogoči vojna in zasigura splošni t 'mir. Bomo pa brezobzirno razkrinkali vsak poskus, ki pod licemersko masko pacifistične frazeologijt prikriva interese in pohlepe, ki z resničnim mirom narodov nimajo nobenega opravka. Ako nam dejanski cilji raznih mednarodnih gest in predlogov ne bodo jasni, se bomo omejevali na to, da bomo položaj samo skrbno opazovali. Absolntno bomo sovražni napram vsaki internacionalni akciji, ki bi vedla le k podjarmljenju enega naroda po drugem in bi samo pripravljala nove vojne.« Na koncu se je Litvinov obrnil proti nekaterim sosednim državam (to je pač v prvi vrati proti Finski), »v katerih se v zadnjem čaaa opazuje veliko naraščanje agresivnih šovinističnih po-kretov, ki težko ogrožajo mir, ker v smisla naflh večkratnih ponudb in moskovskega protokola (sklenjenega svojčas med Moskvo in Poljsko ter nekaterimi baltiškimi državami) slejkoprej stremimo za pospešitvijo in okrepitvijo mirnih in priffr-teljskih odnošajev s temi državamL« Predvsem se v tej izjavi opaža ostra odklonitev Briandovega predloga Pancvrope in sovražen ton napram Franciji sploh. Besede o prijateljskih odnošajih z državami, prizadetimi po vojnih bremenih, pomenijo seveda Nemčijo in razodevajo gorečo željo Sovjetov, da bi se Nemčiji v svoje politične namene čim bolj približali. Kakor sc vidi, skrbi sovjetsko Rusijo tudi zelo obrambna akcija Evrope proti ruskemu uvozu in besede Litvinova v tem ozira niso naperjene samo proti »gotovim kapitalističnim skupinam velikih držav, ampak tudi proti snujočemu sc agrarnemu bloku balkanskih in podonavskih držav. Zelja sovjetske Rusije po miru se pa smatra Iu kot popolnoma odkritosrčna in je lo najbolj dragocen del Litvinovega ekspozeja. Nj. V. kralj v Bosni Važen političen moment Jako bogata in trdna liberalna stranka, ki je tako dolgo vladala na Romunskem, je po vojni izgubila vsako priljubljenost med ljudstvom. To je posledica njene nezmožnosti vpoštevati nove okoliščine. Uvidevnejši in širokogrudnejši liberalni politiki z Duko na čelu imajo premalo vpliva na veleposestnike in industrijce, ki pri stranki odločajo. Na svojo nesrečo se liberalci ne morejo otresti dednega vodstva Bratianove rodbine. Po smrti Jana Bratiana, ki je, kakor tudi njegov oče, kazal izredne državne zmožnosti, vodi liberalce Janov brat Vintila, manj zmožen, a jako častihlepen mož, ki je dosedaj prepričan o slučajnosti svojega v resnici neizogibnega padca. Še vedno zastopa iste smernice kakor v nekdanji predvojni kraljevini in med drugim je zelo obsovražen pri narodnih manjšinah. Če bo Vintila Bratianu zopet prišel na krmilo — prepričan je namreč, da se to prav kmalu zgodi — potem bi samo razveljavil upravno ter vse druge Maniujeve reforme ter preklical z inozemskim kapitalom sklenjene, po njegovem mnenju »suženjske« pogodbe. Kakor rečeno, nima ta s sovraštvom prepojena povsem negativna politika nobenih izgledov na uspeh. Kmečka (nacionalno-zaranistovska) stranka, katero vodi Maniu, je sedaj brez dvoma najbolj močna pa priljubljena; sicer ne bi mogla streti liberalcev. Njena iskrena domoljubna politika zasluži vse priznanje. Če bi bile zdaj razpisane nove volitve, bi nedvomno zaranisti zopet dosegli zmago nad vsemi nasprotniki, ker so ljudstvu dokazali svojo idealno požrtvovalnost. A po dveh letih Maniujeve vlade je vendar treba priznati, da stranka ni mogla izpolniti vseh visoko-letečih nad, ki jih je stavila na stranko izmučena dežela. Upravna reforma je obtičala na polovici, ker jc srečala velike zapreke. Izdatna inozemska posojila so izostala. Seveda ni mogel Maniu storiti čudežev. Potreboval bi novo nepodkupljivo uradništvo, zdrave finance in bi moral pred vsem omiliti hudo poljedelsko krizo. Kmečka vlada je morala po dvoletnem napornem delu priznati, da je za težko nalogo prešibka. Ljudstvo, ki je zaman čakalo obljubljene rešitve, je postalo razočarano. Liberalci seveda netijo to nezadovoljstvo, ki lahko utegne vplivati na dogodke. > . Z Maniujevo pomočjo ali vsaj pristankom izvršen prevrat je pomenil nov porazen udarec za libefalce. Vintila Bratianu je moral novega kralja prositi za sprejem, da si ne bi za vselej zaprl poti do stola ministr skega predsednika Karel II je pokazal izreden takt: pristal je na sprejem, dasi so ga liberalci toliko časa izredno surovo in nepošteno napadali. Bratianu je ostal zvest svoji zadirčni kratkovidnosti. Izročil je kralju ostro spisano spomenico, ki zopet in zopet ponavlja, da liberalci nikoli ne bodo priznali po obsovraženem Maniju izvršenih političnih in finančnih odredb. Ta vsem ustavnim načelom nasprotujoči napad jc ponovno onemogočil katerokoli sodelovanje obeh najmočnejših rumunskih strank. Ostale politične skupine sploh ne prihajajo v poštev. Averescova demokratična in Lupujeva kmečka stranka obstojita zgolj v Bukarešti, kjer delujeta njuna osrednja odbora. Tretja stranka, ki jo vodi znani historik prof. Jorga, ima več ugleda (med njenimi člani so vodilni izobraženci), a prav tako malo taktičnega vpliva. Svoječasno je ponudil prof. Jorga še regentu, princu Nikolaju, sestavo koalicijske vlade in zastopnikov vseh strank. Predlog je propadel vsled liberalno-zaranističnega sovraštva. Zdaj seveda bi bil sploh nemogoč. Zato ie sedaj enako vznemirila oba nasprotna tabora, liberalce in nacionalne zara-niste, nova nevarnost. Govori se namreč, da se misli mladi kralj odločiti za izvenparla-tnentarno vlado ter sam imenovati za ministre ugledne državnike in strokovnjake s sedanjim londonskim poslanikom, nadarjenim diplomatom Titulescom kot ministrskim predsednikom na čelu. Nova vlada bi^ morala izvršiti nujne reforme, najeti posojilo, urediti finance in se predvsem lotiti pereče agrarne krize. Za sedaj seveda 5e ni mogoče vnaprej napovedati taktičnega poteka dogodkov, katerih razvoj bo odvisen od uspeha ali neuspeha trenutne, brez dvoma jako zmožne romunske vlade. Omeniti moramo samo, da je obrat v diktaturo aH napoldiktaluro popolnoma mogoč, ker uživa mladi kralj veliko priljubljenost pri ljudstvu in se lahko zanese na popolnoma vdano vojsko. Vendar pa, kakor rečeno, bi se bilo lahko izogniti takemu izrednemu koraku, ako bi sc sedanji vladi nosrečilo korenito Dremagati sedanji kritični London, 28. jul. ff. Tukajšnji Foreign Office se bavi sedaj s proučevanjem besedila izjave novega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, ki so vsekakor, posebno z ozirom na sedanji politični in gospodarski položaj v Evropi, velike važnosti Litvinov je, ako izpustimo ona mesta, ki pomenijo bolj za strankarske tovariše namenjeno razlago sovjetske ideologije, dejal, da vidi sovjetska diplomacija poleg obrambe proti zunanjim vplivom in vmešavanjem v potek boljševiške revolucije, svojo najvažnejšo nalogo v tem, da zasigura zunanji mir, zato da bi sc mogla socialistična država nemoteno zgraditi in dopolniti. »Čim bolj so naši gradbeni načrti velikopotezni in čim hitrejši je njihov tempo, tem večji je naš interes na vzdr-žanju miru. Vsa naša prizadevanja so do sedaj imela namen in ga bodo imela tudi v bodoče. Mi smo primorani graditi socializem v deželi, ki je obdana od samih kapitalističnih držav. Tega dejstva ne moremo ignorirati. Zato skušamo realizirati možnost mirnega sodelovanja obeh teh socialnih sistemov. Stane nas največjih naporov, da se borimo zoper tendence onih kapitalističnih grup, ki delajo na tem, da bi med obema sistemoma razvnemali stalna trenja in spore. Zato se pa tudi z vso močjo prizadevamo, da bi se mir med narodi utrdil in ohranil ter bomo na to morali delati tudi v bodoče.« »Tako zvane mirovne pogodbe«, je nadaljeval Litvinov, »so poglobile nasprotja s tem, da so potegnile ostro mejo med tako zvanimi državami zmagovalkami in premaganimi. Ker naravno simpatiziramo z državami, ki trpijo pod naloženimi jim bremeni, in ker one države, ki so inte- Belgrad, 28. jul. m. Današnja >Pravda« poroča iz Sarajeva: >Dancs ob pol 11 je Nj. V. kralj z avtomobilom iz Hampijeska preko Romanje Planine prispel v Sarajevo. Nj. V. kralj se ni mudil v mestu, marveč se je odpeljal v Ilidže, kamor jc dospel ob 11. Takoj se je napotil v dvorec, ki sc nahaja v parku. Pred dvorcem so kralja pozdravili vojni minister general Hadiič, pravosodni minister dr. Srskič in poveljnik druge armad no oblasti general Kalafa-tovid in drugi. Nj. V. kralj se je z vsemi nekaj časa razgovarjal. V razgovoru z upraviteljem kopališča se je zanimal za razmere v kopališču in koliko je tujcev. Nato se je napotil v dvor. Takoj po kraljevem prihodu se je na Ilidžu pred dvorcem zbrala velika množica kopaliških gostov in kmetov iz okolice. Ko je kralj po 15 min. odšel iz dvora, so ga vsi prisrčno pozdravili. Pred Belgrad, 28. julija, m. Danes je bil pogreb pokojnega Marka Trifkoviča, bivšega predsednika vlade in Narodne skupščine. Po pokojnikovi želji se je pogreb imel izvršiti brez posebnih ceremonij in nagovorov. Kljub temu pa je bil pogreb lepa manifestacija simpatij, ki jih je pokojnik užival. Od hiše žalosti do Voznesenske cerkve, kjer se je vršila žalna služba božja, se je razvrstil impozanten sprevod. Na čelu so bili kraljevi zastopnik, general Savič, zastopniki vlade, popredsednik Uzunovič, minister Maksimovič, Švegelj ter minister dvora Jeftič. V sprevodu smo dalje opazili bivše radikalne voditelje Aco Stanoje-viča, Mišo Trifunoviča, Andro Staniča, Krsto Miletiča, dr. Momčilo Ninčiča, Stojadinoviča, dr. Ivaniča, dr. Ljubo Živkoviča ter prijatelje iz ostalih bivših strank, na čelu z Ljubo Dnvi-dovičem, Grolom, dr. Kostičem in drugimi. položaj dežele. Vsekakor je sedanja vlada v okviru male antante utrla edino pravilno pot za ozdravljenje gospodarskih razmer Romunije. Tudi Francija, ki je vendar toliko storila za povzdigo domačega poljedelstva in vinogradov, je zdaj zašla v slično krizo: povišana agrarna produkcija je povzročila padec cen za kmečke pridelke. Na Francoskem, kakor tudi v Romuniji ali pri nas v Jugoslaviji, je dobro znano, da je sedanji zastoj posledica slabe mednarodne organizacije. Posamezne dežele skušajo agrarno krizo zaman premagati z umnim obdelovanjem zemlje, kakor je pravilno poudaril dr. Voja Ma-rinkovid. Rešitev je samo v skupnem složnem nastopu zoper prekomorski uvoz. Kljub temu, da trpiio posamezne agrarne dežele dvorcem jc Nj. V. kralja pozdravila dvorna dama ga. Srskičcva. V spremstvu vojnega ministra generala Hadži-ča in pravosodnega ministra dr. Srskiča se jo Nj. V. kralja sprcjla upravitelj OUZD Sreten Jakši6 ial:ra 0 Icu. Tam je eden od najmodernejših delavskih sanatorijev v naši državi. Sezidal ga jc Okrožni urad za zavarovanje dclavcev. Tu sta Nj. V. kralja sprejela upravitelj OUZD Sreten Jakšia in dr. Gjuro Ostojič. Kralj je pregledal sanatorij in vse paviljone, v katerih ležijo delavci, ki so bolni na tuberkulozi. Razgovarjal se je z večjim številom dclavcev in se zanimal za njihovo zdravje. Nato je pregledal ambulanto. Iz Kasindola sc jc Nj. V. kralj vrnil v Ilidže v dvorec, kjer je obedoval. Na kosilu sta bila ministra Srskič in Hadžif. Zvečer sc je Nj. V. kralj vrnil v Hanpijcsak. Njim je sledila številna masa sveta iz vseli slojev. V Voznesenski cerkvi so se izvršile žalne svečanosti. Svečenik Vasic je imel krajši govor, v katerem je naglasil, kako priljubljen je bil pokojnik, kako velik državnik, kako dober Srb in kako dober kristjan jc bil. Z njim izgubimo enega izmed ustvarjajočih ljudi, ki so vse svoje življenje žrtvovali za dobro državi in naroda. Bil je kljub najrazličnejšim javnim in visokim funkcijam, vedno priprost, in kar je glavno, tudi pošten. Po svečanosti so krsto s pokojnikovim truplom pokojnikovi prijatelji iz bivše radikalne stranke z Aco Stanojevičem na čelu, prenesli iz cerkve. Razvil se je veličasten sprevod. Večina je spremila pokojnika do groba, sicer pa ni bilo nobenega govora. radi nadprodukcije, uvozi letno Evropa (razen Rusije) do 150 milijonov hektolitrov amc-rikanskega in drugega žita, za katero letno plača nad 50 milijard dinarjev gotovine! Sodelovanje Romunije z Jugoslavijo in Češkoslovaško je prvi korak na poti k splošno-evropskemu agrarnemu edinstvu, ki ga tako potrebuje tudi Francoska. V to gospodarsko zvezo včlanjene države bodo morale določiti enotno uvozno carino na tuje poljske pridelke in na prost promet za evropsko žito na področju vse naše celine. Sedanja romunska vlada bo s sanacijo agrarne krize, če sc ji po omenjeni poti posreči, utrdila ludi sebe, če n* — niso izključena nova presenečenja. Vojne žrtve proti novi vojni Pariz, 28. julija, as. VI. kongres mednarodne delovno skupnosti Zveze vojnih žrtev se je zaključil s tem, da so bile sprejete tri resolucije. V prvi resoluciji sc zahteva gotovo smotreno sodelovanje vojnih žrtev in vojnih udeležencev pri moralični razorožitvi. OdboT kongresa se pozivi je, da nastopi proti vojnemu hujskanju in da pripravi manifestacije, v katerih izjavljajo vojne žrtve in vojni udeleženci trdno voljo, da bodo preprečili vsako povrnitev vojne. Zadnja resolucija govori o položaju vojnih pohabljencev v Romuniji, češkoslovaški in Avstriji in o novi preceni poškodb v svrho zboljšanja invalidnine. Francozi se boje nove trozveze Pariz, 28. jul. as. Ob 16 letnici smrti Jaure-sa je imel socialist Paul Boncour v Carmauxn govor, v katerem je navajal, da jc zelo vznemirjen radi političnega položaja. Izpraznitvi Porenja je sledila v Nemčiji prava eksplozija nacionalizma. Italijanski fašizem povzroča vedno nove provokaeije. Odgovori na Briandov memorandum, ki so večinoma zelo mlačni, kažejo, kako strašne so težkoče za dosego trajnega miru. Tudi Herriot jc izjavil v Villefrancc, da ga skrbi položaj v Nemčiji. Zastavil jc vprašanje, ali ne bo rezultat volitev v nemški državni zbor morda zopet poživil staro alianco med Rimom, Dunajem in Berlinom in s tem zvezo, ki bi lahko dovedla do vojne. Nemčija se oborožil je Praga, '28. jul. AA. jLidovi listič prlnaSaJo poročilo o oboroževanju Nemčije, ki bi po mirovni pogodbi smela imeti le 100.000 mož vojske, 84.000 pušk in 80.000 karabink.Toda v resnici »na nemška vojska že 300.000 pušk, 20.000 mitraliez, 19.000 trdnjavskih lopov in 2000 poljskih topov. Razen tega ima^o Nemci namesto dovoljenih 450.000 nabojev že 2 in pol milijona, ki so jih dobili iz Rusije. Fabrikacija ne ponehava. Vojno zračno brodovje se lahko lakoj sestavi iz modernih zrakoplovov. Prav lako je vse skrbno pripravljeno za plinsko vojno. Nemčija tajno izdeluje velike topove in tanke. Reichsvvehr ima posebne oddelke, ki so v stalni zvezi z neko moskovsko tvornico. Ta je dobila za vojni materijal, ki ga ;e izdelala in dobavila v letih 1923 do 1926 70 milijonov mark. Ruska tvornica je pod nadzorstvom nemških oficirjev. Na francoski meji se grade prometna zveze samo s strateaičneaa vidika. Belgrad. 28. julija. AA. Minister financ je sklenil, d« da I. avgusta v promet preko drž. blagajn vso zaloec kovinskega denarja po 25 Dar. Pogreb Marka Trifkoviča »Velik državnik, dober Srb in dober kristjan" Pred agrarno konferenco v Sinaji Neosnovane govorice o »razpadu44 tnale antante Belgrad, 28. jul. m. Z ozirom na znano spomenico zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča o pomenu zbliževanja držav male antante, predvsem pa Romunije in Jugoslavije, in z ozirom na dogovor med njima, kako bi se ublažila huda poljedelska kriza, se jo končnovel javno določil dan konference delegatov obeh držav iz Jugoslavije in Romunije, ki ji bodo prisostvovali tudi zastopniki Češkoslovaške. Konferenca se bo pričela v Sinaji pojulrianjem dne 30. julija. V naši delegaciji bodo kmetijski minister dr. Šibenik, trgovinski minister Demetrovič ter minislra brez portfelja gg. dr. Kumanudi in dr. Frangeš. Glavni tajnik delegacija odpotuje nocoj iz Relgrada z ladjo do Or-stva. Delegaciji so prideljeni razni strokovnjaki. Delegacija odputuje nocoj iz Belgrada z ladjo do Or-Sove, kjer jih bo sprejel zastopnik zunanjega ministrstva, ki jih bo spremil do Bukarešte, od tam pa v Sinajo. CM strani romunske vlade so določeni delegati finančni minister Popovici, trgovinski minister Madgearu ter kmetijski minister Mihalake. Tej konferenci, ki bo vsekakor trajala del j časa, se pripisuje zelo važen pomen. V vseh gospodarskih kro- gih se njeni rezultati pričakujejo z velikim zanimanjem. Svoječasno so časopisi prinesli vest, da je zunanji minister dr. Voja Marinkovič z ozirom na lo konferenco in ustvaritev tega sporazuma izjavil, da bo radi napredka kmetijstva treba žrtvovati interese industrije. Danes objavlja »Avala< tole rektifikacijo: >Te dni je tajnik centrale industrijskih korpo-racij dr. Cvetko Gregorič bil sprejet od zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, ki inu je izjavil, da gornja vest ni resnična. Zunanji minister je mnenja, da moramo sporedno s poljedelstvom gledati na to, da napreduje ludi industrija, da bodo v državi sami s povečanim šievilom industrijskega delavstva nastali čim močnejši konzu-menti naših kmetijskih pridelkov, katerih izvozu se delajo vedno večje ovire.« Belgrad, 28. jul. tn. Danes odpotuje v Bukarešto naša delegacija za pogajanja o gospodarskem sodelovanju med našo državo in Romunijo. Z ozirom na nedavno konferenco v Bukarešti, na kateri so sodelovali inadjarski, romunski in naši strokovnjaki in razpravljali o raznih perečih vprašanjih, ki se tičejo agrarne krize, se je v gotovem tujem časopisju pojavilo ponovno pisanje o nekakem »razpadanju male antante«. To časopisje je na podlagi dejstva, da sta bili na tej konferenci samo dve državi male antante, to je Romunija in Jugoslavija ter tretja država izven sklopa male antente, to je Mad-jarska, sklepalo, da je v Mali antanti prišlo do razkola in do nesporazuma med Romunijo in Jugoslavijo ter Češkoslovaško na drugi strani. Vse te vesti so brez vsake podlage, kakor to najbolje dokazuje dejstvo, da se bo sedanja konferenca v Sinaji vršila na podlagi predloga dr. Marinkoviča. Že iz sedanjih izjav zunanjega ministra pa je razvidno, da ta konferenca ni naperjena proti interesom male antante, marveč ravno nasprotno je predlog ta, da se bo ravno v mali antanti storil prvi poizkus ozkega gospodarskega sodelovanja na podlagi reciprocitcte. Češkoslovaška, kot industrijska država, bo vsekakor za malo antanto igrala važno vlogo, kot zveza med malo antanto z ostalimi državami. Vesti o »razkolu« so zgoli produkt pobožne želje naših nasprotnikov. Katrastrolalen potres ob Kaspiihem morju Moskva, 28. jul. p. Na obali KaspiSkega morja je bil včeraj katastrofalen potres. Mesti Gurjer in Aleksandrovsk sta skoraj popolnoma uničeni. Gur-jev ima 9000 prebivalcev in leži na ustju Urala ob Kaspiškein morju. Angora, 28. jul. p. Nocoj je razsajal silen vihar. V mnogih mestih je porušil več minaretov in poškodoval mnogo stavb. Telefonsko žice 30 potrgane. Nato je padala toča, ki je napravila ogromno škodo. Odrin, 28. jul. p. Včeraj je bil strašen vihar, ki je porušil par minaretov. lliše so zelo poškodovane, telefonske zveze so porušene. Odkrita španska zarota Pariz. 28. jul. us. Pariška politična policija je včeraj zajela 65 špauskih auarhistov pri pikniku v gozdu Vigneuxu, kjer so imeli volitve in pripravljali celo vrsto atentatov na španskem. Pri tem jc policija zalotila uiuogo dolgo iskanih španskih in francoskih anarhistov, ki so povečini imeli ponarejene potne ldste. Policija je zaplenila tudi mnogo propagandnega materijnla. Pariz, 28. julija. AA. Nocoj aretirani španski >anarhisti< so pripadali zarotniški družbi, ki je imela namen, da zbere v južni Franciji raztresene sorojakc in (la jih posamič pošilja preko meje, da bi zanetili v Španiji vstajo. Veliko razdejanje in reševalna ahctja v juznt Iiah$t Dozdaj 2142 mrtvih, ševilko pa utegne narasti na 4000 - Villanuova je do tal porušena - Prehrana prebivalstva sn postgvljanje šotorov -Kralj v potresnem ozemlju - Povsod vlad red in mir in oblasti energično vodijo reševalna in vpostavitvena dela Ariano, 28. jul. ff. Posebni dopisnik »Ber-Ufeer Tageblata«, Herbert Klube, ki je bil poslan v potresno ozemlje, poroča, da so posledice, ki jrih je prizadejal potres, veliko večje in katastrofalnejše, nego se je na prvi pogled moglo presoditi. Minister za javna dela Crol-Inlanza navaja v svojem zadnjem oficielnem komunikeju število mrtvih dne 26. julija s 3142, ranjenih pa 4151, dostavlja pa sam, da te številke niso definitivne in se bodo bržčas zvišale, ker se nekateri kraji še niso mogli preiskati in se pogrešu veliko obitelji, ki bi mogle dati podatke, ker so se ali oddaljile ali pa se v celoti nahajajo pod ruševinami. Dopisnik »Tageblattac je posnel iz razgovorov z župani in duhovniki prizadetih občin, da sc sme ceniti število mrtv;ii najmanj na 4000 do 4500. Med ljudstvom je sicer razširjeno mneuje, da je poginilo okoli 10.000 ljudi, vendar je ta številka odločno pretirana, tudi zaradi tega, ker od gotove strani obstoja tendenca, da bi se nesreča naslikala v še bolj temnih barvah, nego ' fe v resnici. Na vsak način bo pretekel še en "teden, ako ne celo dva, preden bo število mrtvih popolnoma točno ugotovljeno. Vsega skupaj , je bodisi v celoti bodisi deloma porušenih okoli 40 občin in mest. Kakor je rečeno, sta mesti Aquitonia in Villanuova porušeni do tal. Hude so tudi poškodbe v Lacedoniji, ki šteje 5500 duš. Crollalanza pravi v svojem poročilu na Mussolinija sam, da je vtis razdejanj jako velik. Dne 26. t. m. so kakor minister sam navaja, v nekem kraju izkopali izpod ruševin ženo in otroka, ki sta bila zakopana več kot 50 ur. Oba sta bila brez zavesti, pa so ju kmalu osvestili. Poročilo ministra poudarja, da so rešilna In obnovitvena dela v polnem teku, dasi je pomoč zaradi obširnosti prizadetega ozemlja težka. Tudi problem preskrbe živeža je jako težak, toda ga civilne in vojaške oblasta z vso požrtvovalnostjo zmagujejo. Predvsem se postavljajo nove peči za kruh. Na potresnem ozemlju so se seveda pojavili oderuhi, špekulanti in verižniki, radi česar so začele oblasti izdajati karte na živila. Ranjenci so vsi prepeljani v mesta in se samo še ena stotina naha ja v San Angelo dei Lombardi, kjer se nahaja centrala za nujno odpomoč v prizadetem ozemlju. Zelo težko je delo najdbe otrok in sirot, katere se oddajajo v zavode. Treba je tudi preskrbeti pitne vode in vpostaviti poštne an brzojavne zveze kakor tudi električno razsvetljavo. Kralj potuje zdaj po potresnem ozemlju In mu je prebivalstvo povsod kljub svojemu težkemu položaju prirejalo prisrčne ovacije. Posebno svečano je bil sprejet v Melfiju. Kralj je posebno pozornost obračal na rešene otroke. V Villanuovi so, ko se je skozi ozemlje peljal kralj, osvobodili izpod ruševin otroka, starega štiri leta, ki je bil popolnomu nepoškodovan. Ko je kralj v Melfiju, je neka žena, ki se je sama rešila iz hiše, v kateri je poginil njen mož in vsi otroci, rodila novo dote, kateremu se bo dalo ime Vittorio in mu bo kralj sam za klima. Krnlj, ki j>ovsod tolaži prizadeto prebivalstvo, je prispeval s svoje strani kot prvo pomoč znesek 100.000 lir. Žalostno je zlasti delo vojakov in milice, ki iz ruševin vlečejo mrliče in jih pokopujejo. Oblasti se trudijo, da zberejo ljudi, ki so sc rnzkropili na vse vetrove. Pomoč pu priteka z vseh strani bodisi v denarju bodisi v blagu. Ponekod prebivalci bivajo v šotorih in jim seveda v prvi vrsti primanjkuje živil. Tudi vojaki taborijo po celem ozemlju, pripravljeni na pomoč, kjer je treba. Potreba pa je razen živil posebno lekarniškega materijala, ki ga dobavlja predvsem vojaški Rdeči križ. Tehnične čete morajo seveda v prvi vrsti podirali razpadle in ruzpadajoče hiše. V prvi vrsti se sedaj postavljajo šotori, treba pu bo začeti z barakami, pripravnimi za prezimovanje, ker bo seveda popolna vpostavitev nekaterih krajev gotovo zahtevula leto dni pridnega dela. Italijanski Avto-klub je tudi mobiliziral vse razpoložljive avtomobile in kamijone za pre;; voz živil in drugega materijala. Kar se tiče denarne pomoči, je ministrstvo zu korporacije votiralo 1 milijon lir, finančni minister pa namerava začasno ukiniti davke v prizadetem ozemlju, kakor je to tudi čisto naravno. Rim, 28. julija. AA. Italijanski presbiro poroča: Poročilo, ki ga je minister javnih del Crollnlunza davi ob 4 in pol poslal predsedniku vlude g. Mussoliuiju, jjoudarja, da število mrtvih in ranjenih v poslednjih 24 urah ni doživelo znatnih sprememb. Izpraznjevunje ogroženih mest se nadaljuje. Vse prebivalstvo je že nastanjeno po šotorih. Življenskih potrebščin je dovolj in redno prihajajo. Pekarne so začele delati. Prve dui tega tedna prispe že prvi del gradbenega materijala in začno graditi hiše, ki bodo varne pred potresom, v krajih, ki jih je potres prizadel. Minister jc prepotoval zlasti kraj Ariano — Vdlla Nuova ter je ugotovil, da je vso mesto porušeno in du ga bo treba vsega na novo zgraditi. Narod ne obupuje, ker vidi energično in naglo pomoč obla-stev. Povsod vlada red in mir. Delo oblasti je treba ceniti tembolj, ker je treba spraviti pod streho nad 65.000 ljudi, ki trpijo tudi pod vročino 40° v senci in rabijo tudi ogromno vode. Rim, 28. jul. as. Potem, ko se je italijanski kralj vrnil iz potresnega ozemlja, je vojašlvo ukinilo kordon. Doznava se, da v večini slučajev ne bodo zopet zgradili poruaenih krajev, temveč se bodo zgradile nove naselbine v takih krajih, ki so varni pred potresnimi poškodbami. Treba je sedaj odpraviti ogromne kupe razvalin, posebno večjih hiš, kalere bo treba najbrže razstreliti. Mrliče pokopavajo v skupnih grobovih. Brzojavni in telefonski promet je vsaj za silo vpo-stavljen. Voditelj polreaega Zavoda v Neaplju smatra, da vzroka potresa ni iskali v delovanju Monte Vultura, temveč je mnenja, da je morala nastali v južnih Apeninih silna razpoka. Heimtvehr se zopet pripravlja na ofenzivo Monakovo, 28. jul. »Bayerischer Kurier«, organ bavarske ljudske stranke, otvarja kampanjo proti avstrijskemu zveznemu kanclerju Schoberju, čemur se tu zato posveča pozornost, ker ima ta list tesne zveze z desuim krilom krščauskosocialne stranke, stoječim pod vodstvom dr. Seipla. List izvaja, da je Seipl svojčas dobil inozemsko posojilo pod ugodnejšimi pogoji, nego ga je zdaj dobil Schober. Schober ne uživa zaupanja gospodarskih krogov. Bilo bi nevarno, če bi Schober še dlje ostal na čelu javnih zadev. Nadalje prorokuje »Kuriert skorajšnji konec Velenemcev in svari Landbund, naj izkroa Schumy-ja, s katerim krščanski socialci prihodnjo spomlad ne mislijo iti skupno v volivno borbo. Ni razumljivo, zakaj bi krščanski socialci ne mogli zopet dati vladi šefa. Schober se ne more zanašati na pomoč lleim-wehra; ta stoji danes združeno za Seiplom. V Astriji vlada zdaj samo mir pred' viharjem. Velenemci na to odgovarjajo, da je Seipel zopet lia delu, da bi strmoglavil vlado. Res, da bo jeseni postalo politično življenje v Avstriji zopet zelo živahno. To je napovedal zadnjič ua Dunaju Velika stavka v Franciji Lille, (28. jul. AA. Daues je stopijo v stavko 2500 tekstilnih delavcev. Število stavku,jočih je s tem naraslo na 15.000. Vseh tekstilnih delavcev je 20.000. Skrajna borba med Fuadom in nacionatci Kairo, 28. jul. Bivši parlamentarci so se zbrali v klubu egiptovske nacionalne stranke in otvorili >sejo parlamenta?. Predsedoval je bivši predsednik parlamenta. Sklenil se je samo oster protest zoper kralja Fuada in vlado. Nahas paša je nato naznanil pasivno rezistenco (non cooperation) in agitacijo za neplačevanje davkov. Seja se je vršila o polneči. Vlada je koncentrirala v Kairu toliko vojaštvo, da izgleda mesto kakor trdnjava. Vlada ne misli odnehati in pravi, da bo boj zoper vafdisle, ki da so zbrali okoli sebe sodrgo, peljala do konca. Policija je napravila hišne preiskave v klubu egiplske nacijonalne stranke, kjer je bila tajna parlamentarna seja v petek zvečer. Policiia je izvršila preiskavo zalo, da dobi proklamacije egiplske nacijonalne stranke, ki pozivajo narod na neplačevanje davkov. Kakor je znano, je bila objava te proklamacije v listih prepovedana. London, 28. jul. AA. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha«, se poteguje bivši egiptski kedive Ahbas Hilmi, ki je bil 1.1914 odstavljen zaradi neprikritega sovraštva proti Angliji, za egiplski prestol. Komunistično roiarstvo Uničevalno delo ciklona v dolini Fiave Trcvlso. 28. jul. ff. Ciklon, ki je v teh krajih divjal pretekle dni, je napravil jako veliko škode V Nervcsi je ciklon uničil 50 lesenih hiš, radi česar c 100 ljudi brez strehe. Ljudje, ki so revni, nimajo ludi no obleke iu posteljnine, ker je vse odnesel vihar. Kraj Sohilda v bližini Nervese je skoraj popolnoma razi ran i zemlje in je to sploh okraj, ki je bil po ciklonu najbolj prizadet. Vihar je uničil ludi parne in električne žage ter mline. V Volpngo, drugem centru trevisciiske province jo vihar pnnnlnn-ma razrušil 50 hiš, istotako tudi v Susegani. V Selvi sc je porušila lepa in velika cerkev. Najstrašnejše pa je divjal ciklon med žitom, koruzo in drugimi poljskimi sadeži. Ubito je pa tudi brpz števila živine. Iz raznih krajev so tovorni avtomobili prenesli v Treviso veliko število ubite živine. Kakor v južni Italiji so tudi tukaj vojaki in miličniki pridno na delu, da preskrbijo prebivalstvu živeža, pospravijo ruševine in postavijo šolore ter barake. Ciklon je v par minutah zopet uničil vse, kar so je v dolini Plave v dvanajstletnem delu iz ruševin svetovne vojne nanovo z ogromnim trudom vpostnvilo. Vihar se je začel z oblakom, rumenim ko žveplo, ki eo ga prešvigovali nešteti bliski. Nato je izbruhnil 6 silo, kakršno je opazovati samo v tropičnili krajih. Vihar je dreve#ii, telegrafske drogove, strehe nosil ko listje visoko po zraku in odnašal na kilometre daleč. Dolžina opustošenega ozemlja znaša 40 km. Praga, 28. julija. AA. ČTK poroča, da je češkoslovaška vlada prepovedala manifestacije, ki so jih pripravljali komunisti v lieknte-fdi češkoslovaških mestih 1. avgusta, . Peking, 23. julija. AA. Po uradnih vesteh inozemskega vira postaja komunistična nevarnost vse resnejša Dobro oborožene rdeče čete so baje zavzele Nančang v provinci Kiangsi, 10.000 mož pa je napadlo Čangšo v provinci Hunan, potem ko so dvakrat porazili vladne čete. Britske in ameriške topničarke so vse inozemce odpeljale iz čangše. Sneg v Avstraliji London, 28. julija. AA. Poročajo iz Welling-tona v Avstraliji, da je lam zavladala strašna zima na dveh otokih in da je ponekod snežilo, česar ne pomnijo že 30 let. Napad na fašističnega Bunkcionarja Rim, 28. julija. AA. V okolici Cascina Claret-ta jc bil zahrbtno napaden in ubit poveljnik fašistične miličnc čete Orazio. Njegovo truplo so prepeljali v Milan, kjer je bilo izpostavljeno v prostorih tamošnje fašistične organizacije. Oblastvo še ni izsledilo napadalcev. Skoro gotovo je, da jc atentat političnega značaja. j ^j; , V Afganistanu zopet revolucija. Kalmi. 28. jul. A A. llavas poroča da je v Afganistanu izbruhnila nova vstaja. Zarotniki ko skušali ujeti kralja v njegovi prestolnici. Poskus se je ponesrečil. Zarotniki se nahajajo sedaj v oddaljenosti 20 km od prestolnic®, tudi major Fey, ki je dejal, da se Heimvvehr jesem pripravlja na »generalno bitko*. Dr. Schobcr ostaja napram vsem tem intrigam in napovedim notranje vojske popolnoma hladen. On ve, da sc Hcimvehr rad širokousti in da ima on zadosti sredstev, da prepreči ekscese fašistov. Sicer pa stoje na straži tudi socialisti. Enako sodi »Prager Presset, ki prinaša članek z Dunaja, v katerem pisec trdi, da pripravlja Heimwehr za mcsec avgust in september glavno ofenzivo in da bodo v istem času na Dunaju manifestacije, ki bodo razčistile stališče nasproti vladi. Vrhu tega bo jeseni pohod lleinuvehra. Navzlic vsemu temu dopisnik sodi, da napetost v Avstriji popušča. Stranke se pripravljajo za jesensko zasedanje, na katerem pride do odločitve glede dneva volitev. Agrarci in industrijci zbirajo svoje sile za borbo proti gospodarski krizi. Kaže, da jc politični radikalizem premagan, vendar bi ga ekstremne tendence mogle prenesti na gospodarsko polje. Heimwchrovske intrige so seveda brezdvomno delo intrig ekscesarice Zitc in sploh vse habsbur-govske klike. Žetev v Jugoslaviji Belgrad, 28. jul. m. Po podatkih kmetijskega ministrstva se računa na ta-le rezultat letošnje žetve (v meterskih stotih): pšenice 24,223.371, ječmena 4,187.009, rži 2,428.958, ovsa 3,414,978. Z ozirom na lansko žetev, je letošnja kvantitativno veliko manjša. Lan ije bila nastopna: pšenice 25,854.647, ječmena 3,507.679, rži 2,120.180, ovsa 3,507.679 Razlika sicer ni velika, zato pa je kvaliteta letošnje žetve izredno dobra in daleko prekaša lanskoletno. Premestitve v poštni upravi Belgrad 28. jul. AA. Z odlokom minislra za gradnje so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: g. Franc Lcben in Alojzij Jurgele, rač. uradnika dravske direkcije p. t. v Ljubljani k direkciji p. t. v Skoplju; k pošti Ljubljana II. Ervin Vilnar, p. t., pripravnik pošte Ljubljana ; k pošti Murska Sobota Marija Redjič, p. t. uradnice pošte Prilep; k pošti Celje Srečko Stave, p. t. uradnik pošte Maribor II., ter Ervin Jež, p. t. uradnik g. tel. v Sarajevu; k pošti Črnomelj Marija Prese, p. t. uradnica pošte Zagreb II., k pošti Zagreb II. Janko Engelman, poštni pripravnik v čakovcu. * Belgrad, 18. jul. m. Snoči je prispel v Belgrad velik prijatelj našega naroda preds. Fidaka g. Abod NNa kolodvoru so ga sprejeli zastopniki uaruženja rezervnih častnikov in bojevnikov s predsednikom Radosavljevičem na čelu. Z zastopniki naših bojevnikov se bo g. Abot posvetoval o raznih vprašanjih, ki enako zanimajo bivše bojevnike iz vseh zavezniških držav. Belgrad, 28. jul. z. Finančno ministrstvo ie izdalo vsem finančnim direkcijam nalog, da so 'očil-nina za drugo poletjo 1930 pobere najkasneje do 1. avgusta. Pozneje se bo pobirala eksakuiivno In se bodo odvzemala točilna dovoljenja. Požar v Bitnji vasi Trebclno, 28. Jul. Daues je ob pol dveh zjutraj izbruhnil požar v Bitnji vasi v skednju Franca Stariča. Razširil se je tudi na sosednja poslopja, ki so last Jožefa Dragana, ki je že dalj časa v Ameriki. Zgorela so skupaj 4 poslopja: eno Staričevo in tri Draganova. Čas in kraj izbruha požara kažeta, da je zažgala zlobna roka. Nadčloveškim naporom domačinov, dvema požarnima hrambama (Irebelski in štatenberški) in mirnemu vremenu se jo zahvaliti, da ni pogorela cela vas, ki šteje 14 številk in ima razen treh samo slamnate strehe, a poslopja so eno tik drugega. Pri gašenju požara so se 4 ponesrečili, sicer ne težko, n vendar občutno; vsi vaščani pa so zelo prestrašeni, ker jih je iz najtrdnejšega spanja vrgla ognjena svetloba in do konca požara ni bila vas izven nevarnosti: jz vseh hiš so nosili opravo. Ljudstvo je radi neprestanih požarov zelo vznemirjeno. Ta požar ie letos ic 7. v naši okolici. NESREČEN BANKET Lvon, "28. jul. p. Ob priliki banketa radikalne socialistične stranke v Lyonu se je dogodila težka nesreča. V dvorani se je nenadoma porušil strop. Večina aoslov je bilo ranjenih, med njimi narodni poslanik Humberl. Navzoči poslanik Herriot ic ostal nepoškodovan. Zlatomašniški jubilej vtadike dr. Kartina Maribor, 28, julija. Na manifestanten ter impozanten način je včeraj obhajal Maribor zlatomašniški jubilej kne-zoškofa dr. Karlina. Raz vseh poslopij na Slomškovem trgu so vihrale državne zastave. Na prostranem trgu in pred cerkvijo so se že pred 10 jele zgrinjati velike množice ljudstva, da pozdravijo svojega ljubljenega nadpastirja. V sijajnem spremstvu ter skozi špalir vernega občinstva je imel škof dr. Karlin ob 10 dopoldne svečan vhod v stolnico ter zavzel svoj prostor pred glavnim oltarjem. Med klopmi v prezbi-teriju so zavzeli svoje sedeže zagrebški nadškof dr. Bauer, častitljivi ljubljanski vladika nadškof dr Jeglič, škofje dr. Srebrnič, dr. Rožman in dr. Tomažič ter drugi infulirani cerkveni dostojanstveniki, in sicer opat rajhenburški Dom Placid Epalle, ptujski prošt dr. Žagar, konjiški arhidijakon Tovornik in celjski opat Jurak. Poseben prostor pred Slomškovim spomenikom je bil določen za bana dravske banovine inž. Dušana Serneca; v klopeh v prezbiteriju pa zastopniki oblastev z generalom Ž. Stanisavljevičem, okrožnim inšpektorjem dr. Schaubachom in mestnim županom dr. Ju-vanom, nadalje predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec ter drugi odlični cerkveni (kanoniki, dekani itd.) in svetni dostojanstveniki. Na obeh straneh pregraje med prezbiterijem in ladjo pa so bila razvrščena katoliška društva z zastavami; ostali del cerkve so verniki čisto napolnili, tako da so mnogi, zlasti pri glavnem vhodu morali stati zunaj cerkve. Pomen slavja je oznanjal z leče z zanosno in vzvišeno besedo stolni kanonik dr. Vraber, ki je uvodoma prečital čestitke papeža Pija XI. lavan-tinskemu škofu-jubilarju dr. A. Karlinu. Nato je priklical prevzvišenemu slavljencu in navzočim vernikom v spomin vse številne zasluge, ki jih ima zlatomašnik in vladika dr. Karlin za krščansko vzgojo mladine ter versko obnovo in prosvetni napredek v tržaško-koperski in lavantinski vla-dikovini, na kar je slavnostni pridigar izhajajoč iz Kristusovega večnega velikega duhovenstva orisal duhovno oblast, ki jo je prevzvišeni zlatomašnik kot tržaško-koperski ter lavantinski škof vršil vsikdar s spodbudno gorečnostjo, ljubeznijo in pravo apostolsko vnemo. Ob zaključku svoje toplo občutene in slavnostne propovedi je pozval navzočo duhovščino in vernike, da se ob prazniku zlatomašništva s šc večjo ljubeznijo in udanostjo oklenejo svojega nadpastirja. Z mladostno čilostjo in svežino je nato škof-jubilar ob veliki asistenci pel svojo zlato mašo ter podelil po zlati maši v imenu sv. Očeta navzočim vernikom sveti blagoslov, združen s popolnim odpustkom. Pri sv. maši je pel pod vodstvom kapelnika Janeza Ev. Gašpariča pomnožen cerkveni zbor s sodelovanjem orkestra in solisti-nje gdč. Clarici ter solistov gg. Živka in Neraliča Schubertovo mašo v g-duru. Po izvršenem cerkvenem obredu so se v sprejemnici v škofovi rezidenci najprej poklonili prevzv. knezoškofu dr. Karlinu ban ing. Sernec, mestni poveljnik, ge&eralštabni general Živko Sta- Po II. kongresu slov. iv, kat akad, mladine Na Bledu. Krasen dan je izpolnil željo vseh kongresistov, da si ogledajo našo gorenjsko stran in predvsem Bled. Tudi ta zadnji dan ni hotel poka-ziti nad vse zadovoljivih vtisov kongresa, ampak je te zaokrožil v nepozaben lik lepih spominov. Udeleženci kongresa — šestdeset po številu — so se odpeljali v nedeljo s turistovskim jutranjim vlakom in izstopili na postaji Dobrava. Od tu so krenili skozi Vintgar na Bled. Krasotam našega penečega se Vintgarja se niso mogli nadiviti. Na Bledu so se nastanili v Zdraviliškem domu ob jezeru in parku. Po zajtrku so se prepeljali na otok v 6V. maši, ki jo je daroval g. prof. dr. Janez Fabijan ob 11. Po kosilu so si udeleženci prosto razgledovali Bled in njega krasote, se vozili in se kopali v jezeru. — Bled, ki je ob slabem vremenu brez pravega leska, je imel baš v nedeljo izredno veliko število drugih tujih posetnikov, ki so se pridno posluževali — že dopoldne — tople jezerske vode in se do 6. pop. naslajali ob zvokih orkestra v parku. — Po večerji ob 7. Lesce in odtod v Ljubljano. Vtisi z Bleda bodo ostali v njih spominu nezabrisani. Slovo od dragih slovanskih bratov. Bratje Slovaki, Poljaki in Ukrajinci so odšli iz Ljubljane še tisto noč z brzovlakom, ki odhaja ob 12.10 minut. Ginljivo je bilo ob slovesu, ko smo vsi čutili, kako zelo smo že v teh par dneh njih bivanja v naši sredi, zrastli v eno družino, ki jo prepaja ljubezen do bratskega, tako sorodnega jezika, do njih kulture in njih zemlje. Na kolodvoru so se poslovili od njih: preds stareš. g. Narte V e 1 i-konja, novoizvoljeni predsednik Sekretarijata g. Niko Kuret, predsednik Slovenske dijaške zveze g. Etbin Boje in gospodar kongresa g. Tone Krošl. Naši gostje niso našli dovolj besed, da bi ee prirediteljem kongresa mogli dovolj zahvaliti za ves red in solidnost, ki so jo občudovali na organizaciji kongresa, za vse medsebojno spoznanje in predvsem še za lepe vtise iz naše bele Ljubljane in gorenjske zemlje. Kakor so bili od napora še iz prejšnjih dni in posebej še od tega celodnevnega zleta na Bled izmučeni, so Slovaki za Slovo v vagonu še zapeli ob odprtih oknih eno svojih narodnih. Mahajoč z robci skozi okna že premikajočega se brzca so klicali: Na svidenje v Bratislavi prihodnje leto! * Zbogom, dragi slovanski bratje! Kakor simbol ste nam bili zastopniki raznih slovanskih narodov, Vaše zemlje in Vaše kulture. Vsi smo začutili, da v sebi potrebo pogostejšega medsebojnega shajanja In stika. Hočemo, da se skupno bogatimo v našem duhovnem, kulturnem prizadevanju, da se tako izpopolnjujemo in kolikor mogoče zbližujemo. Tako medsebojno spoznanje bo ojačilo našo moč, nam vlilo optimizma in poguma, usmerilo enotno nase delo. Naj bi bodočnost pripomogla k temu, da bi se začutili vsi slovanski narodi kot ena družina s tisto toplo vezjo medsebojne ljubezni. Ona stara pri-•lovica o slovanski nesložnosti naj bi izginila za vedno. Potem bomo res lahko peli — kakor smo že sedaj ob kongresu z Vami, slovanski gostje! — prav vs! brez nepotrebnega pesimizma ono našo skupno himno: Hej Slovani, naša reč slovanska živo klijet Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO riORlANCK LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 nisavljevič, okrož. inšpektor dr. Schaubach, mestni župan dr. Juvan ter polic, nadsvetnik Kerše-van. Nato se je vršila poklonitev lavantinske duhovščine s kanoniki, dekani, novoodlikovanci ter pomožnim škofom dr. I. Tomažičem na čelu. Topla ljubezen ter čuvstvo hvaležnosti ter udanosti do prevzvišenega nadpastirja je žarela iz voščil in čestitk, ki jih je nanj s prisrčnostjo naslovil v imenu lavantinske duhovščine škof dr. Ivan Tomažič. Zahvalil se je vladika dr. Karlin z vso njemu lastno ljubeznivostjo 'in toplino, ob čemer so prišle do izraza tesne in neporušne vezi, ki vežejo lavan-tinskega vladiko z njegovo duhovščino: vezi ljubezni in zvestobe. Ob 13 se je vršil v dvorani škofijskega doma slavnostni obed, ki so se ga udeležili številni odlični gostje z banom inž. Sernecem ter nadškofoma dr. Bauerjem in dr. Jegličem na čelu. Ob tej priliki so se izrekle v proslavo in označbo jubilejnega praznika pomembne napitnice. Uvodoma je prevzvišeni jubilar dr. Karlin pozdravil vse navzoče goste ter se v svojih pozdravnih izvajanjih spomnil tudi sv. Očeta papeža Pija XI. in Nj. V. kralja Aleksandra. Nato je spregovoril prisrčne čestitke in voščila visokemu slavljencu zagrebški nadškof dr. Bauer; ban inž. Sernec je v prisrčni napitnici segel nazaj v tisto dobo, ko se je s prevzvišenim vladiko lavantinskim prvikrat seznanil; mestni župan dr. Juvan je zlasti toplo pozdravljal prizadevanja prevzvišenega vladike, ki gredo za tem, da se v prestolici lavantinske vladikovine zgradi veliko ter moderno urejeno bogoslovje in pa da se poveča dijaško semenišče: nadškof dr. Jeglič je v svoji topli napitnici nazdravil Nj. V. kralju Aleksandru; škof dr. Tomažič je pokazival v svojih izvajanjih na tesne vezi, ki družijo pri vzvišenih prizadevanjih za duhovno obnovo v lavantinski škofiji prevzvišenega jubilarja s kapitljem: ravnatelj dr. Tominšek pa je poveličeval osebne vrline lavantinskega vladike-zlatomašnika. Mestni poveljnik general Živko Stanisavljevič ie ob splošnem odobravanju in živahnem pritrjevanju proslavljal prevzvišenega vladiko kot zavestnega in navdušenega Jugoslovana. Popoldne pa se je vršila ob 17 v stolnici ob veliki udeležbi vernikov molitvena ura pred Najsvetejšim za prevzvišenega nadpastirja-ziatomaš-nika in njegove namene. Proti večeru so posamezni odlični gostje svečane proslave odpotovali iz Maribora; zagrebški nadškof dr. Bauer se je s svojim tajnikom dr. Sla-mičem odpeljal v Rogaško Slatino; ban ing. Sernec, nadškof dr. Jeglič in škof dr. Rožman pa so z vlakom ob 17.25 odpotovali v Ljubljano. Slovesne in svečano se je obhajal praznik zlatomašništva častitljivega lavantinskega vladike v Mariboru in širom prostrane lavantinske vladikovine. Veliko, veliko spoštovanja in ljubezni čutijo lavantinski verniki do svojega nadpastirja; ob včerajšnjih slovesnostih se je to v prav posebni meri izpričalo in posvedočilo. Vladika-zlatomašnik dr. Karlin naj še dolgo, dolgo vrsto let z uspehom in ljubeznijo vodi lavantinske vernike v duhovno prerojenje in vstajenje. Slovenske naselbine v srednji Franciji Slovenske kolonije v srednji Franciji so redkejše in manj številne kakor one na severu ali vzhodu, in druga od druge zelo oddaljene. Najpomembnejša je pač La Machine v de-partementu Mievre, ki šteje 36 slovenskih družin in kakih 80 samskih delavcev. Podporno društvo jugoslovanskih delavcev, ki ga je kolonija pred kratkim osnovala in katerega predsednik je hrastniški rojak g. Weber, si je osnovalo skromno knjižnico, v nedeljo 27. julija pa j« priredilo pevski koncert, ki ga jc izvajal 20 članski moški pevski zbor Slovenskega delavskega društva v Audan le Ticlie, 400 km od-dalj eni naši koloniji, dočim jc bila priredila v nedeljo 14. julija kolonija v La Machini samo posrečen izlet na lepo misijonsko razstavo v Ne ve rs, na kateri je bilo razstavilo 60 misijonarjev in misijonark iz vseh delov sveta, ki so bili tudi sami navzoči in tvorili seveda svoje vrste atrakcijo. V veliki Schneiderjevi tovarni za orožje v Le Creusot je najti med 14.000 delavci komaj 37 naših. Nekaj več jih je v Mont-ceau les Mineš, par postaj od slovečega Parav-le-Moniala, kjer se odlikuje z. Jernej Svetek iz Bohinjske Srednje vasi, ki dela tam že polnih 14 let in je dolgo časa edini zastopal Slovence. V Franciji sami živi 16 let, je že cel Francoz in tudi poročen s Francozinjo. Otroci ne znajo slovenski, vendar neizrečeno hrepene po Sloveniji in so bili z materjo vred brezmejno veseli že reklamne brošurice La Slovenie. Tudi v bližnjem Montchaninu sta se naselila dva naša državljana, Srba, že pred 16 leti. Eden od njih poseduje ugledno trgovino motornih koles in bicikljev. Najljubcznivejša pa je menda skromna slovenska kolonija v Dijonu, ki se je bila zbrala pretekli torek skoraj polnoštevilno v Cafe de rUniversite, ki jo vodi in ima v lasti naš rojak prikupni Dalmatinec Ivan in kjer smo preživeli pod predsedstvom velikega Napoleona prelep večer. Za Napoleona je imenovalo francosko sodišče mogočnega našega rojaka, doma iz Velik požar v Podpeči male tudi hiše, ki stoje onstran ceste pod hribom; trudapolnemu prizadevanju gasilskih moštev pa je uspelo, da so hiše obvarovali požara. Vendar pa so lastniki v strahu že vse znesli i/ hiš zadaj v breg in na polja. Najbolj so prizadeti sledeči |K>sestniki: Mravlje, Žnidarček, Kuniš, Jurca in Župec. Pri Žnidarčku jc zgorelo tudi par prešičkov. dva sta bila pa toliko opečena, tla so ju morali takoj zaklati, dočim sta bila opečena še druga dva, vendar pa ne toliko, da bi ju bili morali zaklati. Sicer so rešili pri nekaterih še nekaj pšenice in drugih malenkosti: radi silne vročine, ki jo jc povzročala goreča zmes. slame in sena ter suhih drv, ni bilo niti mogoče reševati kaj izpod ognjenih zubljev, ker se jim nihče ni mogel toliko približati, da bi bilo reševanje omogočeno. Še sreča, da je vlekel ugoden veter v smeri proti Jezeru, torej od vasi proč, sice. bi gotovo pogorela tudi vas, ki jc od gospodarskih poslopij ločena samo s par metrov široko okrajno cesto. • Uničenih je docela sedem kozolccv, štirje Preserjc, 28. julija. Malo vasico Podpeč, ki leži ob robu ljubljanskega barja pod Žalostno goro ob okrajni cesti Borovnica—Preserje—Jezero—Tomišelj— Ig, je nocoj sredi noči zadela huda nesreča: petim gospodarjem je zgorelo šest gospodarskih poslopij z vsem žitom, slamo, senom, vozovi, poljedelskim orodjem vred. Škoda gre v stoti-soee, zavarovani pa so bili prizadeti zelo malo. Večinoma so bila zavarovana le zgolj gola poslopja ter nekaj orodja in voz, pa še to le za male vsote, dočim komaj spravljeni poljski pridelki, kot žito in seno ter slama sploh niso bili zavarovani. Goreti je začelo snoči nekoliko pred polnočjo; najprej je bil v plamenih Kumšov skedenj. Ogenj se je v hitrici širil in objel še ostale |Kxle in skednje v bližini, ki so večinoma biti kriti s slamo, sicer pu lesenega ogrodja. Nad barjem se je pojavila krvava zarja, dim se je pehal v nebo, silni ognjeni žar je objel i sv. Jožefa i sv. Ano — dvoje cerkvic na gori — ljudje so vstajali iz postelj, hiteli na pomoč, gasili, Pogled na pogorišče v Podpeči. obupno vpili ter begali kot zmešani sem in tja. Iz bližnje okolice so prihitela gasilska društva, pet motornih brizgalen in vrsta drugih se je hipoma pojavilo na pogorišču: iz Jezera, domača podpeška, iz bližnjega Kamnika, iz Prescrja, Bresta, Brega, iz Borovnicc, Verda, .iz Notranjtn goric in drugod. Vsa gospodarska poslopja, ki so uničena, so stala pod cesto, pb potočku, ki priteče izpod Kamnika iu sc skozi barje pod vasmi izteka v Ljubljanico Ta potoček je bil vasi v rešitev, ker jc vsem gasilskim brizgalnam nudil dovolj vode za gašenje. Od silne vročine so se že vne- podi, en hlev s šesterimi prašiči, dalje osam voz, ki so bili večinoma naloženi z žitoin, tri slamoreznice in en žitni čistilec. Dalje pa je pogorelo vse seno in vse žito. škodo so po približni cenitvi izračunali na okrog 340.000 Din, dočim znaša vsota, za katero so bili pogorclci zavarovani, le okrog 80.000 Din. Kaj da je vzrok požara, je docela nedo-gnano. Nekateri slutijo zločinsko roko, drugi zopet pripisujejo krivdo neprevidnosti s cigareto; tem bi sc pridružili tudi mi. ker nedelja je nedelja in pijača je napravila že marsikakc veliko zlo. Društvo Zoo Prijatelji domače favne v Ljubljani so sc strnili in z združenimi močmi že od leta 1927 dalje zidali in ustvarjali dan za dnem z velikim veseljem in z neverjetnim navdušenjem živalski vrt. Posrečilo se jim je zbrati veliko množino živali in krasen inventar. Že je izgledalo, da Ljubljana dobi v doglednem času primeren zoološki vrt, ki ne bi v ničemer zaostajal za drugimi vrtovi v velikih mestih. V Zagrebu na pr. je dobro razvit zoološki ribniške okolice. Ko so se bili začeli namreč enkrat v gostilni neki Francozi nekaj onegaviti — kar sc malokrat zgodi in ga je zato tem bolj razburilo — je napravil kratek proces in jih je drugega za drugim zmetal pod kap, preden je mogel posredovati od pravice postavljeni čuvaj. Tudi nekaj steklenic, stolov in druge take ropotije je zletelo z njimi. Ker sta se s kavarnar-jem radi škode pobotala, ni moglo sodišče — kamor je tiral zadevo užaljeni policaj — drugega, kakor da ga je oprostilo in hkrati imenovalo za Napoleona, velikega činitelja miru, reda in rada. Napoleon je močan tudi v besedi in je na svoj naziv zelo ponosen. Bog ga živi in z njim vse naše rojake, posebno našo ljubeznivo kolonijo v Dijonu. vrt, ki ga obiskovalci dnevno v trumah |>ose-čajo. Za ta vrt skrbi mesto; a kljub temu obstoja še društvo prijateljev zoološkega vrta, ki mu je naloga zastaviti vse sile za povzdigo tega vrta. — VSplitu imajo zoološki vrt, pri katerem je včlanjenih tri četrtine splitskega prebivalstva. Zato tudi mi Slovenci nc bi smeli zaostajati za Hrvati in drugimi narodi, ki imajo vse-polno dobro razvitih zooloških vrtov ob periferiji in tudi v sredini mesta. Ljubljana, sedež bana, univerze itd. ki bo v kratkem veliko mesto z okrog 100.000 prebivalci, se je pokazala za ustanovitev definitiv-nega zoološkega vrsta čisto desinteresirana, ker bi sicer zahtevam društva Zoo lahko ugodila. Društvo Zoo potrebuje prostor, s katerim lahko razpolaga, dn ga adaptira posameznim živalim primerno. Živali se morajo počutiti udobno v prostoru, ki je dovolj ve lik in se lahko snaži. Na pogorišču v Podpeči. Društvo Zoo je začasno — sicer zelo stisnjeno na tivolskem bajerju. Rado bi se razmahnilo, preuredilo in napravilo živalim udobna bivališča; a nc sme se niti ganiti. Zato prosi vse »prijatelje« Zoa, naj oni s svojo kunštnost-jo napravijo živalim snažna in udobna bivališča; a ne smejo ničesar — niti začasno spreminjati. ker tega magistrat nc dovoli. Društvo že tri leta deluje in jc skrajni čas. da se ustvari nekaj definitivnega — provizorij mora nehati. Zato I ki v sredo, dne 30. julija oh osmih zvečer izredni občni zbor v hotelu »Slon«, kjer bodo društveni funkcionarji položili svoj račun in predlagali razpust društva. Vabljeni so vsi člani, da sc tega občnega zbora gotovo udeleže. - PEOE - odstrani lakot In brez Hledu »Creme Orlasol" "obiva so v lekarnah, drogerijali In parfumerijah. Zalo a i- •Cosinochemin. 'nirreb StniiMklasov.. Telefon 4")-9: DIŠAVE SLON Autotaksi M HoCevar Novo mesto- Kandlla Tc|c{on ^ ^ 8 efe čeljša in cenejša je PALMA zdravilna grenka v-eda,. DOBIVA SE POVSOD/ JCI-OTONSC«, dno 20, luliia 1930. 8tev. 171. Ljubljana Razkrinkana vlomilska družina na Bledu Stran 4 Koledar Torek, 29. julija: Marta, devica; Beatrika, mu- čenica. Osebne vesti — Poročil so jo včeraj dr. Jakob Mlinar, pristav pri upravnem sodišču v Celju, z gospo Anioo Fuks; v činu roz. peli. podporučnika prejšnja rep. je bila na Brezjah. Bilo srečno! — Poročil se je v nedeljo v Bohinju g. Marjan Medvešček, prometni uradnik, z gdčno Dragico Po to kar, privatno uradnico iz Ljubljane. Čestitamo! = Iipit so napravili za rez. sodnega podporočnika kaplari-dijaki Milan Šijanec, Milan Palma, Franjo Krulc in Josip Rozenbefg in za l-cz. nižjega vojnega uradnika IV. razr. sodne stroke Božidar Vodušek in Miroslav Fatur. = »lužhc rezervnega častnika je razrešen poročnik fregate Ernest Krička. = V našo vojsko so sprejeti iz bivše avstro-ogrske armade v čin rez. peh poročnika Valentin Sevšek, roj. Skrbeč, posestnico v Mariboru. Poroka peh. praporščaka Karol Pahor in Evgen Pisker in v činu rez. konjeniškega poročnika Ignac Olševski. Novi grobovi -j- V Nevljah pri Kamniku je umrl v četrtek 24. julija po težki in mučni bolezni, katero si je nakopal v vojni in v ujetništvu, g. Anton Novak posestnik in lesni trgovec. Bil je tudi občinski odbornik občine Nevlje, blagajnik gasilskega društva in jako navdušen lovec. Kako •priljubljen je bil, je pokazal njegov veličastni pogreb. Na j počiva v miru — preostalim naše iskreno sožalje! Mala hroniha * Prestop učencev meščanskih šol na gimnazije. Minister prosvete je z odlokom S. n. br. 22.948 z dne 23. julija 1030 izjemoma odobril predlog, da morejo učenci meščanskih šol biti sprejeti v gimnazije v šol. letu 1930 31, in sicer: v II. gimn. razred brez vsakršnega izpita vsi oni, ki so končali z dobrim uspehom 1. razred meščanskih šol, v III. iu IV. razred oni učenci, ki so dovršili II., oziroma IU. razred meščanskih šol, če napravijo z dobrim uspehom dopolnilni izpit v septembru t. 1. V V. razred pa oni, ki napravijo z dobrim uspehom dopolnilni izpit čez III. in IV. razred ter nižji tečajni izpit. Za vse pa velja naredba o starostni ineji. Kdor torej želi prestopiti na gimnazijo, naj takoj vloži prošnjo na pristojno šolsko oblast in se zglasi za podrobna navodila, če jih potrebuje, pri gimnazijskem ravnateljstvu. Opozarjamo na ta odlok zlasti one učence, ki so jih ravnateljstva dosedaj odklonila. ir Vpis v 1. razred srednjih šol. Minister prosvete je z odlokom S. n. br. 22.946 z dne 23. julija izjemoma odredil, da se smejo vpisati letos v L razred srednjih šol vsi učenci, rojeni v letih 1917, 1918, 1919 in 1920, da velja torej za vpis solarno leto, ne pa datum vpisa, kakor pravi § 53 3.odstavek zakona o srednjih šolali. To sporočamo vsem onim, ki so prizadeti, ?. namenom, da jim prihranimo nepotrebne prošnje in nepotreben strah. Kongres slov. kat. akad. mladine. Kakor nas informira predsedstvo 2. kongresa slovanskih katoliških akademikov so se predsednik in dva podpredsednika tretji dan kongresa poklonili g. banu ing. Dušanu Sernecu in se mu zahvalili za vso pomoč, ki jo je naklonil kongresu. •k 30 letnica mature. Učitelji, ki so maturi-•%li leta 1900 nn ljubl janskem učiteljišču, bodo ■praznovali 30 letnico učiteljevanja dne 4. avgusta v Ljubljani. Zbirališče od 8 do 9 v kavami »Union«. it Gasilska župa Kranj poroča vsem v njej včlanjenim društvom (tudi tržiškim), da so dospele legitimacije za polovično vožnjo in kongresni znaki. Dobe se pri župnem načelniku tov. Janko Sajovicu v Kran ju. Telovadci za proste viije morajo biti v soboto 2. avgusta do 14 v Ljubljani na telovadišču Ilirije (poleg pivovarne Union). V nedeljo 3. avgusta točno ob 7 zjutraj pa mora biti zbrano vse članstvo, ono, ki pride s posebnim jutranjim vlakom, in ono, ki se pripelje z vozili, pred glavnim kolodvorom v Ljubljani, da lahko odkorakamo že formirani na zbirališče. V ostalem čita jte dnevnike. — Načelstvo župe Kranj. •jc Poslovanje bančnih zavodov v avgustu. Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali z enotno frekvenco t. j. od 8. do 14. ure. Potemtakem odpade v avgustu popoldansko poslovanje. Za stranke se bo poslovalo od 8. do 12.30. P. n. stranke prosimo, da svoje bančne posle, osobito blagajniške posle opravijo v avgustu v zgoraj označenem času. ir Prepovedan inozemski (isk. Z odlokom ministrstva za notranje posle-je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej nemški dnevnik »ReichposU, ki izhaja na Dunaju. ■jAt Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani se z dnem 1. avgusta preseli v novo palačo »Vzajemne zavarovalnice« na Miklošičevi cesti, s čemur njeno ravnateljstvo tem potom vljudno obvešča cenj. vlagatelje, občine ustanoviteljice, čast. župne urade in ostalo p. n. občinstvo. •k Pevski tečaj za naše učiteljstvo. Od 1. do 10. avgusta se vrši v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice ljubljanske teoretično^ praktični pevski tečaj, ki ga bo vodila in priredila gdčna Angela Trostova. učiteljica solopetja na rlržavnem konservntoriju v Ljubljani. Tečaj se bo vršil dnevno od 8 do ti in od 14 do 18. Vsi. ki so se priglasili, na j pridejo t. avgusta o'> 8 zjutraj v Vegovo ulico št. 7, II. nadstropje. Za stanovanje in hrano zunanjih udeležencev je preskrbljeno. •k Požar. V petek 25. julija ob 1 popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje pri po-scstnici Alojziji Palir na Spodnjem vrhu pri Grobelnem, ko so ravno mlatili pšenico. Radi močnega vetra in pomanjkanja vode se je hipom« vnel tudi blizu stoječi kozolec. Obe poslopji sta docela zgoreli, poleg tega tudi več gospodarskih strojev, vsa krma in mnogo žita. Skoda je veliko. Vzrok požara še ni znan. •k Nova U je pobožen in vdan veri vse svoje življenje. V tem duhu je vzgojil ludi svojo družino. V poseben ponos mu je bilo, da je bil dolga leta svetilec pri procesijah z Najsvetejšim. Še zadnjo soboto je prišel, kljub svoji visoki starosti in bolezni. v cerkev sv. Jakoba. Vsakdo, kdor ga je poznal, bo žaloval za njim. Naj mu sveti večna luč! * 0 Pozor gostilničarji in trgovci. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse trgovce z živili, gostilničarje, hotelirje kavarnarje itd., da v dneh gasilskega kongresa, ko se bo v Ljubljani zbralo innogo ljudi, te prilike ne smejo izrabljati za kakršnokoli izkoriščanje in da nudijo v vsakem oziru neoporečno jed in pijačo ter pazijo na izvrševanje vseh higienskih predpisov. Cene se ne sinejo zvišati, porciie pa ne zmanjšati. Opozarjajo se na tozadevni predpis, glasom katerega morajo biti vse cene na vidnih mestih občinstvu na vpogled, na kar se bo v dnevih kongresa še posebej pazilo. Mestni fi-zikat bo skupno s tržnim nadzorstvom vršil poostreno revizijo vseh trgovin s hranili, gostiln in javnih lokalov. Občinstvo se naproša, da vsako pretiravanje takoj javi mestnemu načelstvu, oziroma reklamacijski pisarni Gasilske zveze. Mestno načelstvo je uverjeno, da bodo ljubljanski trgovci in gostilničarji pokazali svojo priznano solidnost tudi v dneh gasilskega kongresa in da bo vsaka uradna intervencija odveč. Solidnost bo ugled mesta Ljubljane tudi v tem oziru povzdignila. ") Veličasten ognjemet, kakor ga Ljubljančani še niso videli, priredi v času Vseslovanskega gasilskega kongresa kongresni odbor prihodnjo soboto, dne 2. avgusta, na športnem prostoru SK Ilirije pri gorenjskem kolodvoru točno ob 9 zvečer Ta gnje-met bo po svoji privlačnosti ena najboljših točk kongresnih dni in je že sedaj veliko povpraševanje po vstopnicah. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, zarečih solne, Niagara slapa, rimskih sveč, palm, bengaličnih luči itd. bo vzbujala posebno pozornost velika žareča slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, pokrovitelja kongresa, ter sliki gasilskega patrona svetega Florjana in gasilca v polni opremi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Praprotnik, Prešernova ulica; Sever. Šelenburgovn ulica; Pogačnik, Dunajska cesta in trgovinah »Sana«, Šelenburgova ulica; Ivan Bonač, šelenburgova ulica; I. Goreč. Dunajska cesta; Slavko Rus. Dunajska cesta; A. Rasberger, Miklošičeva cesta; Ivanka Šmalc, Marijin trg; Bogomir Motoh. Vodnikov trg. Cene so za stojišča 10 Din, za sedeže pa 20 do 30 Din. 0 Kolonisti mestne občine v Kraljeviči sc vrnejo v sredo, dne 30. julija ob 21 v Ljublju- □ Krški škof dr. Josjp Srebrnič je včeraj s popoldanskim brzovlakom odpotoval iz Maribora ter se odpeljal v Celje obiskat svoje tamkajšnje sorodnike. □ Plovba na Dravi. Promet z molornim čolnom se je moral zadnje dni zaradi nekaterih nujnih popravil pri motorju ustaviti. Toliko na posamezna vprašanja, ki smo jih prejeli. □ Kipar-umetnik I. Sojč je pri restavracijskih delih v vilanjski župni cerkvi odkril nekaj lepih gotskih slik, iti so velike važnosti za spoznavanje naše cerkvene slikarske umetnosti. □ Grobovi. V tukajšnji bolnišnici so umrli: Ivan Krajnc, 06 let star, zasebnik. Pogreb danes ob pol 17 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Matilda Vrtovec, soproga policijskega uslužbenca, stara 47 let. Blaga pokojnica je bila doma iz Vipave ter je uživala zaradi svojega dobrotlji-vega značaja zlasti v tukjšnjih primorskih krogih obče spoštovanje. Pogreb jutri ob 10 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Neža Zi-darič, posestnikova hčerka, stara 18 let. Pokopali so jo včeraj popoldne na magdalenskem pokopališču. □ Dekl. fer. kolonija 1». R. K. v Mariboru, ki se nahaja na letovanju v Balcarcu pri Sušaku. se vrne po štiritedenskem bivanju ob sinji Adriji v četrtek, dne 31. t. m. zopet nazaj v Maribor. Starši, pričakujte svoje ljubljenčke omenjenega dne ob četrt na 11 z.večer na kolodvoru. □ Pod oboki drž. mosta - 17 družin. Kakor je že včeraj poročal »Slovenski list«, je število stanovalcev pod oboki drž. inosla narastlo za dvoje družin, in sicer sta se znova naselila s svojima rodbinama pod mostom delavca Franc Fires in Franc Dimec. □ Pri nedeljskem naqradnem sireljanju, ki se ga je udeležilo 75 kmečkih fantov iz Hotinje vasi, Skok, Dobrovcev, Prepolja, Št. Janža in Šmar-je!e, so bili dosoženi sledeči rezultati: Iz vseli položajev: 1. Filip Prinieo iz Hotinje vasi (06 točk); 2. Ludovik Ploniberger iz Skok (59); 3. Srečko Primer. iz Hotinje vasi (32). — Iz stoječega položaja: j. Ervin Tušek iz. Dobrovcev (32); 2. Stanko Sven-šek iz Dobrovcev (17); 3. Ludovik Stanec iz Prepolja (13). — Na malokaliberski tarči; iz vseh položajev: 1. prof. P. Česnik (144); 2. polkovnik B. Putnikovič (136); 3. Josip Moravec (131). Nagradno streljanje, ki se je vršilo ob veliki udeležbi mariborskih strelcev in lovcev na radvanjskem strelišču. je trajalo do pol 19. □ Gledaliških večerov, ki se od sobote naprej vrSijo vsak večer ob develih na vrtu Astorije, se udeležujejo Mariborčani z redkim zanimanjem in s takšnim odzivom, da je vrt vsakokrat čisto napolnjen. Uprizarjajo se predvsem šaloigre-enode-janke z zabavnim smislom; na sporedu so tudi * Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef« grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef« - voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. »Franz-Josef« - grenčica se dobiva v lekarnah, drocerijah in v specerilskih treovlnali. no. Dolžnost staršev je, da pridejo ponje na glavni kolodvor. © Kolonija »Kola jugoslovanskih sester« se vrne iz Kraljeviče v sredo 30. julija ob 9 zvečer z dolenjskim vlakom v Ljubljano. Starši, pričakujte svojo deco nu glavnem kolodvoru! © Angleški pevci prvič v Ljubljani. Dne 20. avgusta obišče 50 uugleških pevcev prvič naše mesto in se bo vršil isti večer ob pol 21 koncert mešanega zbora iz Londona v dvorani Filharinonične družbe. Podrobnosti javimo pravočasno. © Trgovska akademija v Ljubljani. Kakor je že včeraj poročal »Slovenski list«, je v soboto poslala Zbornica za TOI trgovinskemu ministru v odobrenje načrte za zgradbo šolske palače Trgovske akademije. Nova palača bo stala na Bleivveisovi cesti, fik novega Trgovskega doma in stanovanjske hiše Zbornice za TOI. Vsa tri poslopja bodo tvorila torej nekako »trgovsko« četrt v mestu. Dela za Trgovsko akademijo bodo kmalu razpisana in računajo, da bo stavba še letošnjo jesen pod streho. Z novim poslopjem bo znatno razbremenjena Srednja tehnična šola, v katere poslopju se je sedaj vršil pouk trgovskih akademikov. Prav tako bodo raz-iireinenjena tudi razna osnovnošolska poslopja, zakaj v novo poslopje se bodo prenesli tudi mnogi tečaji in druge manjše šole. © Nesreča fantka na počitnicah. 13-letni Milan Sevšek je Slovenec, živi pa navadno v Belgradu, kjer je njegov oče tapetniški mojster. Deček je prišel v Ljubljano na počitnice k svojemu staremu očetu v Janševi ulici št. 18. Deček se je hodil kopal na Savo. Tudi včera jse je šel in sicer v Štirnovo kopališče na Savi. Tam ga je nekdo menda tako neprevidno sunil, da je deček padel v vodo, pri padcu pa se je z roko nekam zadel in si zlomil levo roko v podlehtnici. Prelom je precej kompliciran. Reševalni avto ie dečfc." nrpnelial v bolnišnico. 0 Brezvestnost do živali. Vsakdo, ki je šel kdaj mimo poslopia II. državne gimnazije, se je veselil lepih srnic, ki se paseta na vrtu. Ubogi, krotki srniaček pa je posta! te dni žrtev brezvestnosti. Neki paglavec je vlekel srnjaka za nogo skozi ograjo. Srnjaček je sunil in si pri tem na ograji zlomil nogo, tako da revček sedaj šepa in zelo trpi. Grdega dejanja imajo na sumu nekega znanega paglavca, samo dokazati bo to težko. 0 Zaklepajte stanovanja! Že večkrat smo svarili ljudi pred osebami, ki na videz beračijo, v resnici pa samo prežijo, kje bodo mogli kaj ukrasti. V stanovanje trgovskega zastopnika Slavka Trebarja na Miklošičevi cesti št. 15 je prišel tak potepuh. V veži stanovanja ni bilo nobenega, zato pa se je potepuh oblekel lepo v gospodarjevo suknjo in pokril s klobukom, ki sta visela v veži. Nato je izginil, kot edini spomin pa je pustil svoj stari oguljeni klobuk. © Številne, aretacije. Včerajšnji policijski ra-port navaja enajst aretacij. Toliko ljudi se je znašlo v policijskih zaporih. Aretirani so bili trije potepuhi zaradi splošnega suma, eden pa zaradi prepovedanega povratka, dva tatvine sumljiva človeka, dve vlačugi in pa trije prevneti ljubitelji jeruša, ki so razsaiali po cestah. 0 Zobozdravnik specialist dr. Lojze Brenčič se je vrnil s svojega študijskega potovanja in ordinira zopet redno: Marijin trg 3, II. nadstropje. Telefon 27-82. 8406 O Otvoritev nove tapetniške delavnice. Na Dunajski cesti št. 25 je otvoril tapetniško delavnico g. Avgust Kobilica in se cenj. občinstvu zu naročila najvljudneje priporoča. > 0 Vedno gorkn jedila se dobijo pri »Maja-rončku«. 0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 0 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bled, 28. jul. 2e zadnjič s.*.io poročali o velikem uspehu železniške policije, ki je razkrinkala celo vlomilsko družino na Bledu in s tem pojasnila mnogo vlomov, ki so se zadnje čase tam dogajali. V noči od 16. do 17. t. m. je bilo namreč vlomljeno v garderobo postaje Bled-jezcro. Izginila sta dva kovčka, vredna 25.000 Din, last Georgeberta Hanke iz Dresdua in Alfreda Spiegla z Dunaja. O tem je bila obveščena železnišku policija v Ljubljani, ki se ji je knialu posrečilo razkrinkati pravega vlomilca. Sled je vodila v hišo posestnika Cun-driča na Rečici. V tej hiši je železniška policija izvršila preiskavo in uspeh je bil popoln. V sobi sina Jožeta Cundriča je našla še del blaga iz obeh kovčkov, Hankov kovčeg pa prazen v podstrešju med senom. Policija je našla tudi eno zaveso, ki je bila ukradena iz železniškega kupeja I. razreda. lože Cundrič je kmalu priznal, da je bil on tisti, ki je vlomil v garderobo. O vlomu so vedeli tudi vsi domačini, ki so blago skrili. Pri preiskavi je železniška policija našla tudi več blaga, ki ie izviralo iz drugih vlomov na Bledu. Tako je bilo pojasnjenih še osem vlomov, izvršenih deloma lani, deloma letos in sicer v Triglavski dom, v stanovanje lesnega trgovca Krkoša, posestnika švezla, stavbenika Slavca, trgovke Burje, posestnika SokTiča in v hotel Toplice. Pri Cundričevih so našli nad 100 ključev in vetrihov, več vlomilskega orodja, dele koles, ki so bila gotovo kje ukradena, nekaj ključavničarskega orodja, 70 eksplozivnih nabojev, nabito vojaško puško in samokres. Aretirani so bili: oče Andrej Cundrič, njegova žena Terezija in sinova Andrej in Jože. Priznava vlome pa samo zadnji. Skupna škoda, ki jo je povzročila ta vlomilska družina na Bledu, se ceni nad 50.000 Din. Zanimivo je, da je železniška policija našla nekaj pokradenega blaga celo v drvarnici, v zaboju, ki je bil zakopan pol metra globoko. Kakor že rečeno, predstavlja razkritje te vlomilske družine velik uspeh železniške policije in pa tudi blejskega orožništva, ki je vneto pomagalo pri iskanju. Vrhnika Pretep z nožem. Posurovelost mladine, katera nima nikakega razumevanja za pametno vedenje in je tuja vsakemu idealizmu, nam vedno pogosteje kaže svoje posledice. Še ni dolgo in nismo pozabili dogodkov ob zadnjem vpoklicu rekrutov, kjer smo videli višek po-surovelosti in zraven še zasmehovanje duhovnika in cerkvenih obredov, smo obogateli preteklo soboto t. j. 26. t. m. za nov slučaj. 19letni Košič Franc, rojen v Mirim pri Gorici, se je podal v spremstvu tovarišev v Sinjo gorioo. Komaj je prišel v vas, je že junuško nastopal in vpil na »Auf-biks«. Posledica je bila kmalu pretep in Kosič je zabodel z nožem v lopatico na hrbtu Podobnika Franceta iz Sinje gorice. Podobniku je nudil prvo pomoč z Vrhnike poklicani zdravnik g. dr. Fran Šabec. Fant je imel v lopatici zalomljen nož, katerega mu je odstranil zdravnik. Nož je bil dolg 9 cm. Kosič je po storjenem »delu« takoj zginil in so ga v nedeljo ujeli na italijanski meji- odkoder je bil poslan na Vrhniko, Po zaslišanju na žan-darmerijski postaji je bil prepeljau v zapore okrajnega sodišču. Vojni razpored. V nedeljo, 27. t. in., je bil na sejmišču razglašen vojni razpored. Navzoč je bil okrajni podnačelnik g. Brezigar. Gasilci se pripravljajo za nastop v Ljubljani. Preteklo so imeli iz cele vrhniške župe skupno vajo v redovnih iu prostih vajah. Maribor razne pevske točke, ki jih izvajajo predvsem Cvet-I kovič, Dubajičeva in Paljelak. Zlasti ugaja Cvet-j kovič zaradi svojega polno zvenečega in odlično izšolanega glasu. Od igralcev uživa posebne simpatije občinstva A. Cilič, ki je zares sijajen lik v raznih komičnih oderskih interpretacijah. Slovita zagrebška gledališka skupina ostane v Mariboru še jutri in pojutrišnjem. □ V znamenju krvi in pobojev. 41 letnega viničarja iz Radvanja Mihaela Vrtiča je njegov sin pričakal zaradi nekega razpora v zasedi ter ga s pomočjo nekega drugega tovariša napadel. S topim predmetom mu je prizadejal ua glavi težke poškodbe. — Proti 30 letnemu hlapcu Ivanu Ledineku iz Brestrnice je v vrvežu ter med spopadom dveh skupin zamahnil posestnik J. L. ter mu prizadejal dvoje ran na levi roki in bradi. — Na 70letnega preužitkarja Ivana Krepeka iz Pobrežja je šel najemnik z železom ter ga poškodoval na glavi, da je bil ranjenec hipoma ves oblit od krvi. Vse tri napadence se prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Nekatere krivce so orožniki že prijeli; za ostalimi se vrše poizvedbe. □ Na delovnem treju. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 29 hlapcev, 10 vini-čarjev in majarjev, 6 pastirjev, 5 železostrugarjev, 1 monter, 1 tkalec, 1 pečar, 1 oskrbnik, 1 natakar, 1 usnjar, 1 slaščičar, 3 ključavničarji, 3 mehaniki za Francijo, 1 mlinar, 5 delavcev za Srbijo, več vajencev (mehanične, slikarske, usnjarske, čevljarske, krojaške, pekovske ter slaščičarske obrti in trgovske stroke), 10 kuharic, 16 služkinj, 5 kmečkih dekel, 4 sobarice, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 2 poslužnici, 2 gospodinji, 1 hotelska podkuhariea, 5 šivilj, 1 frizerka, 1 perica, 1 likarica, 5 mladih delavk za oblikovanje ovratnikov, 3 pomivalke in 2 šiviljski vajenki. □ Do večje nesreče bi bilo kmalu prišlo pri mostu na Mariborskem otoku. 62 letnemu hlapcu Erneslu Novaku so se splašili konji, ki so '/.dirjali na pešpot proti Dravi. Novak je ohranil navzlic I emu, da so ga konji ves čas vlekli po tleh, toliko prisotnosti duha, da je držal vajeti v rokah ter obvladal konja, da nista zdrvela v dravsko valovje. □ Slika brezposelnosti. Od 20. do 27. t. m. je iskalo zaposlitve pri tukajšnji Borzi dela 159 oseb, in sicer 91 moških in 68 ženskih; službenih mest je bilo prostih 114; delo je dobilo 66 moških in 52 ženskih, skupno torej 118 oseb. Odpadlo jih je 41, v evidenci jih je ostalo 545. □ Z zložljivim čolnom iz Maribora na ladransko morie. Pred 20 dnevi so odpotovali štirje realčanje Alfred Breznik, Albin Ordhaber, Karel Paher in Zdenko Poljanec na zložljivem čolnu po Dravi do Osjeka, od lam pa je šla njihova pot preko Sarajeva do Jablanice ter vzdolž Neretve do Melkoviča, nato po Jadranskem morju, mimo Dubrovnika proti Boki Kotorski, kamor so srečno dospeli. Sedaj se nahajajo na povratku nazaj v Maribor, □ Tako zelo so opikale čebele — bil jih jo cel roj — 45 letnega slugo pri tukajšnji nabav-ijalni zadrugi državnih nameščencev Franca Ulbla v Tomšičevem drevoredu, 110 glavi, rokah in vsem felesu. da so ga morali pripeljati v bolnišnico, Št Jernej »Pojd'mo, pojd'mo na Gorjance, bomo jedli pečene junce«, tako so imeli navado reči naši dedje in pradedje vselej, kadar so šli k Sv. Miklavžu na žegnanje. In kako rudi so hodili k Sv. Miklavžu, priča prijazna cerkvica, katero so sezidali z velikimi žrtvami skoraj na vrhu Gorjancev, 969111 visoko. Tudi zadnja leta prihajajo tja gori veliko bolj pogosto ne saino domačini, temveč tudi od drugod iz Doleujske in celo iz Ljubljane. Prihodnjo sredo, dne 30. julija pridejo srednješolci iz Novega mesta, okrog 40 po številu. Ostali bodo gori kake štiri dni. Z njimi pridejo tudi nekateri profesorji. V ponedeljek 4. avgusta pa gre na izlet k Sv. Miklavžu mladeiiiška Marijina družba iz št. Jerneja in Katoliško prosvetno društvo. Tudi g. 1. Kušljan iz Št. Jerneju, vnet starinoslovec, gre z natni in nam bo povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine naših Gorjancev. V nedeljo 10. avgusta ob 10 bo pa žegnanje. Evhurističnegn kongresa v Zagrebu v dneh od 14. do 17. avgusta se udeležimo tudi mi. Dosedaj je priglašenih kakih sto udeležencev, pa sc bo število najbrž še precej povečalo, ker nekateri fantje jo bodo mahnili kar - kolesom. Prav je tako: čini več, tem bolje. Jetika jc zopet zahtevala žrtev: pokosil . je Nežo Žibert, urarievo ženo iz Št. Jerneja. Zapušča tri nepreskrbljene otročiče. Belokrajinski količek Strašen vihar. Iz Vinice poročajo: V četrtek 24. julija smo imeli uajlepše jutro. Bilo je jasno iu vedro. Okrog osmih se je začelo oblačiti, ob pol devetih je mirno, brez bliska in groma pričel padati dež. Okrog devetih pa se naenkrat dvigne silen tajfun, drevesa so padala kot slamnate bilke. Strehe so poškodovane, premetavalo je ljudi, vozove, sploh vse, kar je bilo ua prostem. Na žežlju je daleč naokrog poznana romarska cerkev Matere božje. Od Kočevja pa tja doli do Sušaka prihajajo ob žegua-11 jih pobožni romarji. Tajfun, tako pravijo očividci, je streho zvoniku dobesedno dvignil v zrak, jo zavrtel in nato z vso silo treščil na streho cerkve. Streha cerkve se je seveda ulo-milu. Udrt je tudi strop, omet pa je poškodo-\al opremo cerkve, škoda je ogromna, ki se danes niti ne da še preceniti, kajti morda jc strop v cerkvi dobil tolikšne poškodbe, du bo treba vsega prenoviti. Ljudstvo, ki je silno ljubilo žeželjsko M. B., je do kraja potrto. Povsod vidiš solzne oči, ki se ozirajo nu žeželj. Katastrofa je zato tem večja, ker imamo še na restavraciji župne cerkve silen dolg — še en dolg neporavnan, smo zapadli v drugega. Obračamo se na usmiljena srca, ki so nam dosedaj rade-volje pomagala in upnmo, da nas v tej težavi ne bodo zapustila. — -jj Naročajte .Slovenca* I Domžale Smrtna kosa. Pretekli teden smo pokopali v našem trgu obče spoštovana obrtniku. V sredo »mo položili k večnemu počitku krojaškega mojstra Janeza Aličina, o katerem je naš list že poročal, v soboto pa mizarskega mojstra in lastnika pogrebnega zavoda Alojzija Urbanijo, katerega je spremila na njegovi zadnji poti dolga vrsta pogrebcev, med njimi je bilo opaziti mnogo obrtnikov. Naj jima bo lahka domača gruda 1 Letina kaže letos še precej dobro. Žito je poželo in spravljeno. Mlačev se je že pričela in čuje se že monotono udarjanje cepcev s podov. Žetev pšenice je nekoliko slabše izpadla, ker jo je oviralo zadnje deževje. Sadja bo letos še precej, posebno jabolk in hrušk, dočim bo sliv jako malo. Odšel je iz Domžal in preselil v Ljubljano pretekli teden šolski upravitelj Josip Odlasek, ki je zaprosil upokojenje radi bolehnosti. V našem kraju je podučeval 19 let. Želimo mu, naj prav dolgo uživa svoj zasluženi pokoj. Kostanjevica Lice Kostunjevice stalno olepšujemo. C. Cvelburjevu zidu novo hišo, v kateri bo nastanjena Pavlenfieva trafika. Tudi hiša s. I. Kun-tariča je dobilu okusno ospredje z lepim napisom »Gostilna pri pošti«. G. Avguštin Kržič-nik pu jc opremil svojo hišo s pločnikom iz cementu. Katoliško izobraževalno društvo reno-vira svoj dom prosvete na zunuj in znotraj. Delo v župni cerkvti sv. Jakobu ugodno napre-duje. Tudi zvonik in strelm nud zakristijo Matere božje dobrega sveta sc popravljata. Tnko smo v Kostanjevici pruv živahni; nuši rokodelci in obrtniki imajo obilo posla. Čitalnica. Društvo zu tujski promet je sklenilo ustanoviti čitalnico. Nastanjena bo v prostorih gostilne pri pošti. G. Kunturič je društvu brezplačno odstopil sobo v društvene svrhe. Letoviščnrji. Vsak dan moremo pozdraviti kakšnega novega gostu, ki se prav kmulu udomači v našeiu lepem beneškem mestecu. Osebne, vesti. Radostno smo sprejeli novo vest, da je imenovan zu našo župnijo kol kaplan g. Janez Hafner iz Stare Loke, ki nam bo iskreno dobrodošel! G. dr. Ivaniševiču, našega okrajnega zdravnika, ki je odšel na oddih, nadomestuje g. dr. Severjeva iz Brežic. Cušperk Nekaj odgovora. Na članek v »Slovencu« št. 1(34 pod >Račna«, pač moramo odgovoriti, da je neobjektiven. • Po ^Zakonu o imenih krajev in ulic in ozna-menovanju hiš s številkami« se morajo vsi kraji, torej ludi v občini Ručna, oznamenovati hiše s številkami pa zapovrslnem redu, odgovarjajoč naj-Icruj&emu in iiajnaravnejšemu prehodu od hiše do hiše. Cesar pa pri nas dosedaj ni. Saj so hišne številke, katerih naslednje so 1 km oddaljene, preskočijo mnogo hiš, se vrsini red zopet povrne itd., prava zmešnjava. Vas Cušperk ne predstavlja absolutno nobene geografske celote z Malo Račno, ta v dolini, ona pa na za 80 do 100 m višji planoti, oddaljeni za cel kilometer. Ime Cušperk rabi domače ljudstvo izključno že cele rodove, uiimo lahko trdimo, da tudi dopisnik du dane« v razgovoru se ni niti enkrat izgovoril, da gre v »Dou«, ampak vedno, da gre'v Cušperk. Clankar najbrž zamenjava »Dou< z ono, oddaljeuo kotanjo (usedlino) pod vzhodnim vznožjem Ojslrega vrha, označena -v zemljiški mapi kot »I)ule< (ne »Dou«). Ta kotanja Dule pa ne sega v okoliš CuSperka, niti so tam ne nahaja nobena naselbina. Vas Cušperk se nahaja pa na hribu, ne pa v eni kotanji! Ne bomo pobirali novoizkovanega imena, katerega nihče ne pozna, ampak ona imena, katera domače ljudstvo rabi in pozna stoletja! Kako slabo so se obnesla namišljena imena krajev, vidimo na pr. v slučajih »Velike yplje« (Grosuplje), »Marprelu (Marenberg) in dr., katerim so dali prvotna ljudska imena nazaj. Isto glede postajnega imena >Račna«. Tako si je pustil spisati eden tukajšnjih občanov v letu 1928 vlogo za preimenovanje postaje »Cušperk« na »Račno«, katero je župnn v imenu občine priporočil brez vednosti obč. odbora, nakar je bila odposlana železniški upravi. V dobri veri je žel. uprava prešnji ugodila. Tedaj pa se je enodušno dvignilo ljudstvo in občinski odbor, zahtevalo od župana dejansko poročilo in tako je moral župan svojo lastno priporočilo preklicali in podpisati protivlogo, nakar je bilo uvedeno zopet staro ime. Domače ljudstvo iiaj ima besedo pri imenih, ne pa kovači umetnih imen. Končno nekaj pripomb. Trgovci in posestniki v Cušperku plačajo več davkov, kakor vsi v Mali Račni, torej je razumljivo, da sinejo bili deležni ne samo dolžnosti, ampak tudi vseh pravic državljanov. Pribijemo pa, da ima stremljenje za ustanovitev vasi Cušperk. za kar se je pismeno izjavila dve treljinska večina obč. odbora, izključno le praktičen in gospodarski pomen, da omogoča enostavnejši korespondenčni in transportni promet v tukajšnji lesni trgovini in apnenl^ Industriji. — S tem je za nas javna debata končana. Cerknica Sejem. V soboto se jc vršil tuk Jamarski in živinski sejem, ki je vsako > o izmed vseh največji. Tudi letos je bilo postavljenih okrog štirideset sštantov«, živine — povečini volov, nekaj krav, konj in nekaj prašičev — je bilo prignane par sto repov. Še najboljši izkupiček so naredili čevljarji, za temi prodajalci blaga za obleke, iz česar se vidi, du se ljudje že »oborožiljejo« za jesen ln zimo. Živinska kupčiju ni bila tako živahna kot druga leta. Prihodnji sejem se bo vršil v Ccrknici dne 2. novembra. Pilštanj Prostovoljno gnsilno društvo PiEtunj-Lc-tično je blagoslovilo novo motorno brizgalno. Akoravno je to najmlajše društvo v kozjun-skem okraju — ustanovilo se je septembra 1929 — jc vendar prvo, ki sc ponaša z motorno brizgulno. Že na predvečer se je vršila bnklja-da pri kateri jc igrala domača godb« nu pihala. Godba je zaigrula podoknico kiiniici go-spej Št. Regvatovi. V nedeljo ob 9 so se zbirali domači in sosednji gasilci prod slavolokom v St iromtrgu, kjer jih je pozdravil tov. Zagraj-Sok. Nato je. krenil sprevod proti farni cerkvi: lepa vrsta' uniformiranih gasilcev z godbo ua čelu, za njimi pu je na okrašenem vozu peljul podnačelnik Ikolur brizgalno. Po sv. masi je g. dekan K robne ob asistenci domače m sosednje duhovščine blagoslovil brizgalno. Ob tej priliki je imel lep, jedrnat govor o delu m negi motorne brizgalne, katera naj bi sc malokrat rabila bližnjim v pomoč, puč pu mnogokrat pn vajah. Nnto )c. govoril načelnik g. Prislan, pozdravil ie vse navzoče: v prvi vrsti sc je za- hvalil duhovščini, kumicam in občinstvu ter sc priporočul, naj bodo vsi kot doseduj tudi v bodoče druStvu vedno naklonjeni. Sledila sta še govora g. Piška v imenu žulske župe in g. Pod-linška v imenu kozjanske župe. Po govorih je bil« defilaciju pred kumicami. Popoldne se je vršila vaja z novo brizgalno. Le žal, du je vreme motilo iu se je vaj« morala prekiniti. Nato se je vršil« zabavu. Prinesla je lepih dohodkov, kateri se bodo porabili za kritje stroškov za novo brizgalno. Vsa okoticu, v kateri deluje gasilno društvo Pilštunj-Lesično, i/roka hvalo g-načelniku Pristanu, ki se je za nabavo brizgalne naibolj trudil. Popravljanje šole. Te dni so začeli s po-pruvilom 11. razreda tukajšnje šole. Prenovljen bo ves razred. Hvalevredno je omeniti, d« so začeli z delom že tako zgodaj, da bo do pričetka pouka že vse gotovo, da ne bo treba še čakati. — Kaj pa s 5. razredom in učiteljskimi stanovanji? Nekaj se je govorilo, d« misli občina kupiti hišo g. nadzornika Grmovška v ta riumen — a zdaj je vse utihnilo. Vre me. Med soboto in nedeljo je prišla nu-enkrat nevihta s točo in je po nekaterih krajih — posebno v vinogradih in koruzi — napravila precej škode. Trbovlje Proslava zlaloniašniškega jubileja škofa dr. Karlina. Največji industrijski kraj v državi — Trbovlje — so dostojno proslavile zlatomašniški jubilej svojega škofa. Kratko oznanilo v cerkvi, da ca popoldne proslavimo v Društvenem domu v veliki dvorani, in že so se verniki odzvali in prihiteli, da počastijo svojega nadpastirja, ki jim gre vedno nn roko, kadar pridejo k njemu s kakšno prošnjo. — Neutrudljivi gosp. Gorogranc je prvi nastopil s svojim mladinskim zborom. Nalašč za jubilej zlatomaš-nišlva našega prevzvišenega je zložil gosp. Bošlele pesem in jo vglasbil gosp. Mav. Pesem je veličasino odmeval po dvorani in je slavnost še poživila. Nadalje je mladinski zbor še zapel -Starček roma na goro« in ,Povsod Boga . Dva šolarja sta deklamirala primerne pesmi, nakar je nastopil slavnostni govornik katehet gosp. Ralej in obrazložil v več kol polurnem govoru srečo novomašnika, čustva, ki je prevevalo 28-Ietnega mladeniča pred 50 leti, ko je prejel od škofa Pogačarja mašniško posvečenje. Njegovo vsestransko delovanje kot kaplan, veroučitelj, vzgojitelj, preteki, ravnatelj AlojzijeviŠča itd., udejstvo-vanje na narodnem, socijalnem, slovstvenem, glasbenem in splošno kulturnem torišču. Nadalje njegovo trpljenje kol navdušenega Slovenca, očetovsko skrb za izročeno mu čredo, junaško vztrajanje v smrtni nevarnosti, njegovo 7-letno delovanje v naši škofiji. — Vsa slovesnost je prav lepo potekla. Laški ohraj Sv. Ruperl nad Laškim. Pretekli teden sta se tukaj potikala dva neznana fanta, ki slu takoj vzbudila sum, da sla uzmoviča. Kmalu se je lo tudi ILJUhllOIlfl. Dunajsko c. C«lje, Aleksandrova la. Petoviu l*l«rf?10r. Gosposka ulica PlUf. Slovenski trg 1'etovia pokazalo. Pri belem dnevu sla ukradla iz Navrel-čeve hiše v Rezgovnicah nekaj denarja; kmalu nato sta se pojavila pri posestniku Bezgovšeku pod Svetini Petrom, kjer sta ukradla denar in precej -zlatnine. Kmalu sta prišla pravici v roke; sedaj čakata v zaporih v Laškem na obsodbo. Svetina pri Celju. Lepa ali ožbaldska nedelja se obhaja na Svetini v nedeljo, dne 10. avgusta, in ne 3. avgusta! To v vednost mnogoštevilnim romarjem in turistom, ki ta dan radi pohitijo v ori-jazno Svetino pri Celju. Murska Sobota Prof. Plečnik v Murski Soboti. Pretekli petek se je mudil v Slovenski krajini g. prof. Plečnik iz Ljubljane. Ogledu I si je cerkev v Bogo-jini, ki se gradi po njegovem načrtu, bil je tudi v Dobrovniku in Martjancih in končno se je ustavil v Murski Soboti. Ogledu! si je cerkev, zlasti lestenec, ki je nekaj posebnega in po svoji originalnosti nima )Kira duleč naokrog. Silili nalivi. Po hudi suši nas je naposled obiskal dež. Imeli smo naliv, kakršen nas malokdaj obišče. Najprej je divjal silen vihar, ki je lomil veje, podiral drevesa, trgal strehe in prevračal kozolce. Potem se je vlilo kakor i/, škafa. Voda se je v trenutku razlila po cestah. S hribov je drla tuko divje, du je trgala zemljo in jo je odnašala v obcestne jurke. Svetovna produkcija in trgovina Tajništvo Društva narodov je izdalo spomenico o produkciji in trgovini 1923 do 1928-29. To je že četrta izdaja te spomenice, ki vsebuje podatke o svetovni proizvodnji hranil in sirovin, o gibanju prebivalstva v svetovni trgovini in o gibanju cen. Na podlagi objavljenih podatkov prihaja spomenica do sledečih zaključkov: V letu 1928 se je v primeri z 1913 povečalo svetovno prebivalstvo za 10% svetovna produkcija hranil in sirovin za 25% in svetovna trgovina za 24%. Od 1926 do 1923 so bila povečanja, 2.8 oz. 11%. Po dosedanjih podatkih se |e tako produkcija kakor svetovna trgovina v letu 1929 še v dalje zelo povečala. V dveh letih od 1926 do 1928 se ie prebivalstvo svela povečalo za 35 milj., torej letno za 1%. Najbolj se je povečalo prebivalstvo v Južni Ameriki. V teku zadnjih let je svetovna produkcija hranil počasneje naraščala, kakor produkcija sirovin. V letu 1928 je bil prirastek radi dobre letine izenačen. Po statističnih podatkih je industrija v teku zadnjih let hitreje napredovala, kakor pa produkcija sirovin, potrebnih za industrijo. Leto za letom se namreč izvršujejo ekonomizacije v produkcijskih procesih in iz izvestne količine sirovin se sedaj dobi več industrijskih izdelkov. Železarska, strojna in električna industrija so povečale svojo produkcijo od 1925 do 1929 za 25 in več %. V tekstilni skupini je bil razvoj bombažne industrije sla-bejši, ter ie deloma izravnan s povečanjem produkcije naravne in umetne svile. Produkcija električne energije se je v pravkar omenjenem razdobju povečala za tretjino. Svetovna trgovina je bila v letih 1927- in 1928 pospeševana po velikih gibanjih kapitala, ki ga ie rabila Evropa za reorganizacijo, pa tudi druge dr- Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljubij. žel. ravn. sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 230 komadov signalnih rogov za vlakovodje in kretnike. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 6. avg'. ponudbe glede dobave 10.000 kg riža. — Ravn. drž. rudnika Serijski Rudnik sprejema do 5. avg. ponudbe glede dobave kadi, štedilnikov, kotlov. — Ravn. Velike Medrese Kralja Aleksandra I. v Skoplju sprejema do 10. avg. ponudbe glede dobave I štedilnika. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 12. avg. ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 5000 kg riža; do 13. avg. glede dobave 1000 kg cilinderskega olja. 100 litrov špirita, 3000 kg bencina, 1000 kg petroleja, 2000 kg kompresorskega olja, 1000 kg belih krp za čiščenje. 1PC0 kg bombaža za čiščenje, 21.000 komadov opeke, 50^000 komadov strojne opeke, 30110 kg strojnega olja in glede dobave 1 blagajneAVertheini. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 15. avg. ponudbe glede dobave lopat, svedrov, žag. užigalnikov za karbidne sve-liljke in igel za čiščenje istih. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 9. avg. pri subot. žel. ravn. glede dobave 6000 kg jekla; do 13. avg. glede dobave stenja, gorilcev, pločevinastih škatljic, usnjatih torbic (futrolov) za signalne zastavice itd.; do 14. avp. glede dobave 480.000 komadov razne opeke; do 16. avg. pa glede dobave 20.000 komadov kockastega kamenja. — Dne 0. avg. pri zadr. žel. ravn. slede dobave 49.000 komadov železnih nosilcev in 5000 komadov matic; dne 16 avg. pa plede dobave 8000 kg pločevine. — Dne 14. avg. pri Upravi drž. mon. ek. oddelek v Belgradu glede dobave 2.600.000 komadov vreč. — Dne 14. avg. pri subot. žel. ravn. glede dobave bombaža za čiščenje in za ležaje. Prodaja starega papirja. Dne 16. avg. se bo vršila pri osr. skladišču materijala v Subotici ofer-talna licitacija glede prodaje 55.000 do GO.OCO kg starega papirja ...... , Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor« v Ljubljani sc bo vršila potom licitacije dne 15. avg. pri ljubij. žel. ravn. žave za industrijski napredek. V letu 1929 je zabeleženo novo povečanje vrednosti svetovne trgovine, čeprav so cene padle. Od leta 1926 dalje Evropa rapidno napreduje. Povečanje produkcije hranil v Evropi brez Rusije v letih 1926 do 1928 je bilo najznatnejše na celem svetu, vendar manjše, kakor v Južni Ameriki. Tudi razvoj trgovine je bil znaten. Le Afrika*in Južna Amerika beležita večji narastek. Toda vzhodno- iu srednje evropska trgovina se je razvijala v največji meri na celem svetu. Severna Amerika beleži v lelu 1928 najvišjo produkcijo in trgovino, vendar jc razvoj od leta 1926 dalje počasnejši, kakor v Evropi. Indeksi produkcije beležijo stalen napredek v lelu 1928 in deloma 1929, toda proti koncu 1929 se opaža stagnacija. Produkcija hranil v Južni Ameriki je najbolj napredovala na celem svetu. Tudi v Afriki produkcija stalno, toda počasi napreduje. Trgovina pa izredno hitro narašča. Produkcija v Aziji napreduje, toda zunanja trgovina postaja znatno manjša. Avstralija in Occanija sta zaznamenovali počasnejši napredek, kaor v drugih državah. V primeri z letom 1913 so cene industrijskih izdelkov ostale v letih 1028 in 1929 na znatno višjem nivoju, kakor sirovine in hranila, posebno v Evropi. Cene agrarnih izdelkov, kakor tudi proizvodi rudarstva so v letih 1926—1928 so bile najvišje, toda v letu 1929 so cene žita in tekstilij izredno padle. Zanimiva je ugotovitev poročila, da je težko podati popolno statistično sliko sirovin. Absolutnih statističnih podatkov se da dobiti za nekatere industrijske panoge, za presojo industrijalnega razvoja pa služijo indeksi zaposlenosti industrije, naj važnejših industrijskih držav. Borza DENAR Dne 23. julija. Devizni promet je bil danes znaten, posebno v devizi Curih, katere je bilo zaključene cirka 1.1 milj. Din, nadalje še v devizi Dunaj. Tečaji so bili v primeri s koncem pret. tedna nekoliko čvrslejši. Narodna banka je kakor običajno intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2270.— bi., Berlin 1347.50 bi., Bruselj 789.15 bi., Budimpešta 987.16 -990.16 (988.66), Curih 1094.40—1097.40 (1.095'Kl), Dunaj 795.33—789.33 (796.83), London 274.54 bi., Nevvyork 50.19—56.39 (56.29), Pariz 221.92 bi., Praga 166.84-167.61 067.24), Trst 295.48 bi. Zagreb. Amsterdam 2267—2273, Berlin 1340 1349, Bruselj 789.15 bi., Budimpešta 987.16 - 990.16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.33—798.33, London 274.14—274.94, Newyork, ček 56.19—56.39, kabel 56.30—56.50, Pariz 220.92 -222.92, Praga 166.84 — 167.64, Trst 294.381—296381. - Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.0 milj. Din. I Belgrad. Amsterdam 2267-2273, Berlin 1346-! 1349, Budimpešta 987.16-990.16, Curih 10<»4 40 do 1097.40, Dunaj 795.33—798.33, London 274.14 do 274.94, Nevvvork 56.19—56.39, Pariz 220.92—222.92, Praga 166.84—167.64, Milan 294.35—296.35. Curih. Belgrad 9.125. Amsterdam 207.10, Atene 6.675, Berlin 122.95, Bruselj 72.—, Budimpešta '>0.225, Bukarešta 3.06, Cariprad 2.44, Dunaj 72.745, London 25.0575, Madrid 58.25, Nevvvork 514.675, Pariz 20.25, Praga 15/26, Sofija 1.735, Trst 26.07, Varšava 57.75, Kopcnhagen 137.90, Slockholm 138.40, Oslo 137.90, I lelsingfors 12.96. VREDNOSTNI PAPIRJI Med državnimi papirji se je danes učvrstilo v Zagrebu 7% inv. pos. Prav izredno je popustila vojna škoda, ki se proitiplna ni trgovala, pač pa v decemberski termin, kjer je tečaj v teku sestanka popustil od 440 na 438. V dolarskih papirjih ni bilo prometa, tečaji pa so popustili. V bančnih papirjih je bil znatnejši promet po nekoliko nižjih tečajih za Union, Jugo banko in Srbsko, nadalje je bila zaključena Praštediona in Etno. Med industrijskimi papirji je bila zaključena le Osiješka šečerana. Drugi industrijski pairji so ostali neizpremenjeni. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 b!., 7% Bler. pos. 68 blago, Celjska pos. 160 den., Ljubij. 122 den., Praštediona 905 den,, Kred. zavod 170 den., Vevče 125 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 280 do 300. Zagreb. Drž. papirji: Tob. sr. 42.50 b, Pos. m. Zagreba 60—75, 7% inv. pos. 88- 88.50 (88), agrari 54.75-55.50, vojna škoda ar. 437.50-438. kasa 437-438, 8. 437.-439, 9. 437—439, 12. 437.75 do 438.50 (440, 439, 438.50, 438), 8% Bler. pos. 97.50 do 98.25, 7% Bler. pos. 86.75-8775, 7% pos. Drž. hip. banke 85 -86.50, 6% begi. obv. 75 d. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d., Katolička 38 bi., Po-ljo 36.50—57.—, Kreditna 96 d., Union 190.50—191 (190.50), Jugo 77.25—77.75 (77.50, 77.25), Lj. kred. 122 d., Atedjunarodna 62.50 d.. Narodna 8.250 do 8.500, Obrtna 16 d„ Praštediona 905—910 (905). 12. 930—9*10, Etno 150-151 (150), Srbska 185—186 (185), Zcmaljska 134 d. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 150—163, Slaveks 65 bi., Slavonija 200 d., Danica 107 d., Drava 230—250, Šečc-rana Osijek 316—320 (315), Nar. ml. 20 d., Osj. ljev. 175 d., Brod. vag. 105 d., Union 115, Vevče 125 d-Isis 33 d., Ragusea 360- 380, Oceania 210—225, Jadr. plov. 500 d., Trboveljska 404-407. Belgrad. Narodna banka 8.250, 7% inv. pos. 91.50, agrari 56-57, vojna škoda 453 -455, 8. 454.50. 12. 462, S% Bler. pos. 100—100.75, 7% Bler. pos. 90, 7% pos. Drž. hip. banke 88—88.75. Dunaj. Don. sav. jadr. 91.65, VCiener Bank-verein 18.—, Creditanstalt 47.40, Escompteges 15930, Živno 92.60, Aussiger Chemische 175.75, Mundur 160.—. Alpine 24.20, Trboveljska 50.—, Kranj. ind. 37.25, Prager Eisen 326.50, Rima Murany 85.—. Žilni trg Preko nedelje je oslal položaj na našem domačem žitnem tržišču v splošnem čvrst, za koruzo pa še čvrstejši, nego ie bil. Vzrok temu ni le neprestano dviganje ameriških tečajev — saj notira v Cikagi n. pr. koruza čez 37 točk — marveč v glavnem v čezdalje slabših izgledih za novo žetev ter v leni, da so količine starega blaga mnogo manjše, nego se je govorilo. — Danes velja koruza 135.— bačka nakladalna postaja. — Pšenica se trguje v precejšnjem obsegu, dasi še vedno ni veliko ponudb. Velja 190.— gornjebaeka postaja. — V ostalih predmetih ni izprememb. Ljubljana (Vse samo ponudbe, slovenska postaja, plačljiv o30 dni, dobava promptna. — Pšenica bč. 80—81 kg 1 % 240—242.50, 79—80 kg 2% 235— 237.50, 78 -79 kg, 2% 230-232.50, Koruza bč. 177.50-130, ječmen bč. spoml. 69-70 kg 167.50—170. oz. 66—67 kg 157.50—160, oves bar. 210—215, rž. bč. 72 kg 2% 170—172.50, moka Og bč. iz stare • j pšenice 405—410, iz nove 395—400. Novi Sad. Ječmen: bč., sr. 63 64 kg 115—120; j koruza: bč„ sr. 125—130; bč., sr. 125—130, bč., sr. i ladja Dunav 125—130; bc„ sr. avgust 130-132.50; ban. 122.50—125; ban. ladja Dunav, Bega 125—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 30 vagonov, oves 4 vagone, ječmen 1 vagon, koruza 28 in pol vagona, moka 4 vagone, otrobi 27 vagonov. Tendenca: stalna. Budimpešta. Tendenca: negotova. Promet: srednji. Pšenica: okl. 19.66- 19.95, zaklj. 19.71 do 19.72; marc: 21.31—21.68, zaklj. 21.37—21.38; maj: 22.—. — Rž: okl.: 13.09—13.35, zaklj. 13.13—13.14; marc 14.39—11.66, zaklj. 1-1.38—14.-10. — Koruza: avgust: 16.70-17.10, zaklj. 16.70-16.72; sept. 17.20; transit avg.: 13.95—14.32; zaklj. 13.95-14.-. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 va-| gon bukovih drv, 1 vagon mecesnovih plohov in 1 vagon smrekovih plohov. Tendenca mlačna. Povpraševanje je: za 14 kotil. rez. tramov iz sir. bul;. 20 X 30 cm, 6 m, 200 kub. m kratke robe smreka-jelka 18 mm 8-9—15-16 med. 12—13 cm, 10 • vag. svežih bukovih hlodov od 30 cm dalje 2—4 m, 1.220 kom. smrekovih hlodov, I vag. bukovih me-i tlišč 20-20 mm 1.05, 1.40, 1.45 m, 1 vagon jelovih ! letvic 20;(60 in 25V1C0 mm, >odmernc deske 20 in 25 mm, kratice 2'J 25 mm. Ju jen Produkcija je jako popustila. Prodaja je dobra in povpraševanje po blagu živahno. Cene sc dvigajo m je danut-ina nakupna cena Diu 0.00 za komad. - št. Jurij ob juž. žel., dne 26. jul. 1030. Živino Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv Saborakv & Co., Dunaj.) Prignanih jc bilo 2237 goved. Razen lega je bilo na konlr,mučnem trgu 56 glav živine. Cenr: za vole najboljše 175 L 1.55—1.70, II. I 10—1.50. III. 1.30 1.35. /4 krave 1. 1.35—1.50, II. 1.15—1.30, za bike 1.3!) 150, za klavno živino 0.70—1.—. Tendenca: Cene so tc dobro držale. Narastlc so v splošnem za 5 grožov. ; Samo za bike io bile za 5 erošev ccnejŠc kukor prejšnji teden. rt i/l ^J Q t/5 — > j ; SO »eoO S S S s ■ce > ii £3 D c N , ~ gusam • • 31 i11 is-i 4 Q S 2 M co 0) «• . «x I >i > J D J i |uJ?aS5g o-J j — Z „. So * a» PJ 5 —T «1 Isisi? (Sodobna zgodba.) ■Trdnjava?« vpraša Mihael. »A te luči ležijo nekje nizko doli! Predstavljal sem si trdnjavo na visokem, na rtičulc Da. A te luči gorijo v kočah na bregu jezera, oh južni strani rtiča. Gotovo so zasidrani tamkaj manjši brodovi.« »Ali bova morala mimo teh luči?« »Ne. Previden maček si ne osmodi brk. Šla bova naokoli in luči obšla ter se približala rtiču od severne strani, ki je v temi.« Obrnil se je na desno ter vodil v napovedani smeri, a stopala sta hitreje. Nista pa mogla drugače, kakor da sta šla med jezerom in neko veliko stavbo, v kateri je bilo več luči. Lo Fing je pojasnil, da je ta stavba bila nekoč last in dom premožnega kmeta, gusarji pa so mu jo zasegli. Šla sta mimo hiše, pa vendar tako, da ju svetlobni trakovi niso dosegli, in ugledala na gričku trdnjavo, ki se je vzpenjala petdeset do šestdeset čevljev nad jezersko gladino. Mihaela je prešinila nekakšna čudna groza, ko je zagledal dva vitka stebra, radijska drogova, ki sta se dvigala nad črno gmoto roparskega gnezda. Ako je beli ujetnik v trdnjavi res Lovro, potem sta stebra drogova oddajne postaje! Kakor je kmet že naprej povedal, res ni bilo luči na severni strani rtiča, vendar pa je Mihael vedel, da najopasnejša naloga njunega ogleda šele pride. V trdnjavi morda že spijo; kraj je bil pač dosti daleč od obale, strah pred gusarji po vsej pokrajini pa tudi tako velik, da se jim morda ni zdelo vredno postavljati straže. Vendar pa Mihaelu nihče ni mogel jamčiti, da so res tako zelo brezskrbni, zato je bil tudi brez Lo Fingovega priporočila jako oprezen. Zdelo se je, da je edini dohod do trdnjave od jezerske strani most, ki se je spenjal preko dosti širokega trdnjavskega jarka. Ker pa so mesečno luč kalili oblaki, sta ga komaj videla; kaj je onstran njega, je bilo pa nemogoče razločiti. Lo Fing tudi še ni nikoli stopil v trdnjavo, zato je Mihael spoznal, da se mora odslej zanašati na lastne moči in lastno razsodnost. »Tega pač ne smem tvegati, da bi šel čez most,« si je mislil Mihael. »Morda bi se pa dalo na kak način pogledati v trdnjavo od zadnje strani rtiča. Ali greva tja?« je zašepetal spremljevalcu. Kmet je prikimal. Šla sta proti jezeru. Bila sta že skoraj vštric mostu, ko se je naenkrat oglasil lcrik in vik kakor kadar se odpro velika vežna vrata. Mihael je hitro pogledal nazaj in videl, kako se je nekaj ljudi s svetilkami usulo iz kmetske hiše in hitelo proti jarku, naravnost za njima in Lo Fingom. /Nazaj morava!« je nejevoljno zagodel kmet. »Čakajte še malol« je dejal Mihael. »Videti morava, kam so namenjeni.« »Zagledali naju bodo!« Lo Fing je bil ves nestrpen. »Ne. Njihove svetilke so prešibke. Počakajte I« Nekaj trenutkov nato pa so se prikazale druge svetilke, in sicer na mostu, ki je vodil preko jarka! Videti je bilo, da prihaja skupina ljudi iz trdnjave. Obe družbi pa sta si šli naproti! Zdaj je pa tudi Mihaela nekoliko zaskrbelo. Ker sta prišla med dva ognja, ju lahko še ujamejo. Še bi lahko ušla, ako bi nemudoma pokazala pete ter se izmuznila v temi, a Mihaelu se je zdelo škoda, da ne bi ničesar izvedel. Ozrl se je naokoli, da si vsaj za nekaj časa dobi kako skrivališče. Nekaj metrov vstran na desni je zagledal črn predmet, ki je bil podoben velikemu, prevrnjenemu čolnu. Pomignil je Lo Fingu, naj mu sledi, splazil se k čolnu in upanje ga ni varalo: lahko sta zlezla podenj. Bil pa je očividno že dolgo opuščen; kajti les se je že kar drobil. Ko sta tako težko sopeča zlezla na sredo skrivališča, sta gledala skozi razpoke v preperelih stenah. Videla sta, kako sta se obe skupini s svetilkami srečali nekaj metrov proč od čolna. Dve postavi pa sta se od ostalih odločili ter se malo proč od svojega spremstva zaupno pogovarjali. Čez nekaj minut pa sta se začeli z vsemi mogočimi ceremonijami poslavljati. Njunih obrazov doslej prežalca pod čolnom nista še videla. Zdaj pa ju je naenkrat obsvetila svetilka iz spremstva in v tej hipni osvetljavi sta obraza obeh mož ostro odrazila. »Budžak in pa človek, ki sem ga videl v steni pagode!« je šepnil Mihael. »Ta možak,« je odgovoril kmet, »je roparski glavar M ing Vang Tang.« 23. V trdnjavo. Budžak in ropar sta dovršila svoje slovesno pc-slavljanje ter odšla: Tatar s svojo družbo proti vasi; Kitajec pa je na čelu svetilcev prekoračil jarek in stopil v trdnjavo. Škripaje so se vrata zaprla za njim. Ko je potihnil topot njihovih nog, mu je izza zidov sledilo manj slišno, zmešano žlobudranje; videti jc bilo, da se gusarjem kljub pozni noči še kar nič ne mudi v postelja Od Pompejev do Aveltma Južnoitalska tla niso samo vroča, marveč tudi nemirna. Podzemeljske sile tam redkokdaj mirujejo; ognjeniki se vzpenjajo v nebo in v mirnih časih dvigajo svoje dimaste prapore v zrak. Toda pod zemljo tiho snujejo neizmerne sile, ki se od časa do časa mogočno zganejo; tedaj se sesujejo človeška domovanja na površini zemlje kakor hišice iz kart, cvetoči vrtovi, bogati vinogradi in polja se izpremene v pustinjo, na tisoče človeških življenj se v trenotku konča, kakor bi kdo poteptal mravljišče. Od Pompejev in Hcrkulana — I. 79. p. Kr. — dalje se vleče v Italiji veriga groznih vulkanskih in potresnih katastrof. Posebno neapoljski zaliv, ki mu gospoduje mogočni ognjenik Vezuv, je bil že mnogokrat prizorišče silnih naravnih dogodkov. Eden zadnjih velikih potresov je zadel !. 1883 — bilo je dne 23. julija, torej skoraj natančno pred 47 leti, otok Iscliia v Nea-noljskem zalivu. Bil je mil. prekrasen večer in živahno italijansko nočno življenje sc je pravkar razvilo. Gledališče v Casamiccioli je bilo nabito polno, ko se je nenadoma, brez vseh predhodnih sva-rečih znamenj, nenadoma začela tresti zemlja. Potres je trajal petnajst sekund in izpremenil vse kraje na otoku v razvaline. V mestu Casamiccioli ni ostala cela niti ena hiša. Odigravali so se strašni prizori- Neki očividec, ki je bil tisti večer v gledali-f|ču, je opisal dogodke naslednje: »Zastor se je dvignil ob pol desetih; toda komaj smo slišali prve besede komedije, smo začutili strašen sunek. Vrglo me je več čevljev daleč in sem priletel po dolgem na tla. Slišalo se je strašno podzemeljsko grmenje, kakor če težak vlak drvi čez železniški most. Med sunkom so se tla vzboči-la, nato pa takoj zopet padla, kakor valovi na viharnem morju. Spominjam se samo, da smo bili čreda skupaj zgnetenih ljudi, da so s stropa popadale petrolejke, povzročile požar in da smo se, potem ko smo bili zaman poskušali pogasiti genj, zgrnili v temno noč kakor povo-denj...« V nekem hotelu v Casamiccioli je ta večer neki Anglež igral v salonu na glasovirju Chopinov »marche funebre«. Neki Italijan je nenadoma vstal in šel ven, češ. da ne more poslušati slabe Angleževe igre. Komaj je bil zunaj, se je hotel zrušil in pokopal pod seboj Angleža in poslušalce. Kasneje so našli Angleževo truplo. Sedel je pri klavirju, roke je imel na tipkah, tako da so mogli natančno ugotoviti, pri katerem mestu skladbe ga je dohitela tako nenadna smrt. Razbita glava mu jc ležala na odprtih notah. Ob potresu na otoku Ischiji je bilo vsega 2443 človeških žrtev. Največja južnoitalska potresna katastrofa pa je bila v Messini 1. 1908. Dne 28- decembra zarana, ko so bili ljudje v najslajšem spanju, je potres razsul gosto obljudeni mesti Messino in Reggio in mnogo manjših krajev. Skoraj 80.000 ljudi je našlo smrt pod razvalinami! Cestni tlak v Messini je bil podoben valoviti morski površini, nastale so razpoke. Samo kdor jc na lastne oči videl tedanje razdejanje, si more predstavljati, kako strašna je moč podzemeljskih sil. V Južni Italiji in na Siciliji se zemeljska skorja še ni popolnoma umirila, odtod pogosti potresi v teh krajih. Tyrhensko morje, na čegar obalah se vedno znova dogajajo potresi, je nastalo na ta način, da se je udrla kotlina in se vdrtina vedno veča. Celo to ozemlje je podobno skledi, ki postaja globlja in globlja in pri kateri potekajo razpoke kakor žarki proti sredi. (Li-parski otoki!) Rob kotline je vulkanske narave, ki se pa čedalje bolj umirja, kar pričajo ninoga ugasla žrela s svojimi jezeri, kakor n. pr. Nemi-ško jezero. Dijašivo v borbi za kruh Včasih je bil študent tisti, po čegar grlu je steklo največ vinske in druge alkoholne »kapljice«. Danes se mora dijaštvo večinoma bridko boriti za skromen vsakdanji' kruhek. Značilno sliko o tem nam podajajo pravkar objavljene številke nemške akademske delovne borze. Na vseh nemških univerzah je sedaj vpisanih okroglo' 120.000 dijakov; od tega se jih mora 40.000 popolnoma samostojno preživljati, ker ne dobe od svojcev niti vinarja. Nadaljnih 40 tisoč dobiva od doma majhno podporo, ki pa nikakor ne zadostuje za preživljanje. Vsega skupaj je torej odvisno od javnih podpor in lastnega zaslužka 80.000 vseučiliške mladine. Da bi se dijaštvu boj za kruh olajšal, so ustanovili akademsko borzo dela. Spričo velike splošne brezposelnosti pa posredovanje seveda ne prinaša posebnih uspehov. Tako je v obeh minulih semestrih na borzi dobilo delo 2563 dijakov, ki so vsi skupaj zaslužili 184.387 mark, tako da na vsakega niti sto mark ni odpadlo. Kar se tiče vrste posredovanega dela, so na prvem mestu instrukcije, potem kmetsko delo, prodaja prestic, statiranje pri filmu ali v tovarni. Na vsako po-nudeno mesto prihaja po 15 prosilcev. Delo je večinoma le kratko; izjemo je napravila samo neka dijakinja, ki je kot natakarica zaslužila par sto mark, a je morala znati zato gladko govoriti italijanski. Reševalna dela v Melfiju: vojaštvo odnaša izpod razvalin rešene otročiče; mnogi so ostali sirote. V Melfiju je bilo o potresu ubitih 3000 ljudi. Mesto Melti, severnovzhodno od Vezuva, v razvalinah — učinek zadnjega katastrofalnega jx>tresa. Kakoršna zvezda tak človek i Astrologija od davnih časov deli ljudi v 12 skupin po 12 ozvezdjih, skozi katera vodi ekliptika — letna pot solnca. Vsak človek je rojen začasa enega teh ozvezdij in ga ima kot »ascendent« v svojem horoskopu. Ta »ascen-dent« označuje človeka, kakršen mora biti pod i vplivom ozvezdja, v katerega znamenju je prišel na svet. Po »ascendentu« so ljudje, ki so se rodili v znamenju Ovna, ljudje močne volje, n. pr. Trocki; v znamenju Bika rojeni so ljudje slepe sile, n. pr. strašni morilec Haar-man; pod Dvojčki rojeni ljudje so čutni, n. pr. Rihard Wagner; Rak poraja dobrosrčne ljudi, n. pr. nemški pisatelj Hans Thomas; pod Levom se rode močni celi ljudje, n. pr. Bismarck; Devica obuja ljudi dela, kakor je bil pokojni j nemški zunanji minister Stresemann; Tehtni- i ca oblagodarja s čuvstvenostjo, n. pr. \Valter Rathenau in dr. Eckener; v znamenju Škorpi- j jona rojeni so ljudje dejanj, n. pr. Mussolini; [ Strelec deli svojim otrokom globoko spozna- • nje, n. pr. Gandhi; Kozorog poraja v dolžno- ■ ptih zveste ljudi, n. pr. HLndenburg; otroci ! Povodnega moža so duhovno ustrojeni, n. pr. Krišnamurti, otroci Rib so pa ljudje razpoloženja, n. pr. Werner Kraus. (Te primere navaja dr. W. Moufang.) Seveda pa se vpliv ozvezdij ne pojavlja v vseh ljudeh enako močno in izrazito in so možne velike razlike. Zanimiva pa je okol-nost, da so si posebno izraziti tipi posameznih ozvezdij tudi zunanje nekako podobni. Tako n. pr. si sličita obraza Goetheja in Štefana George-a, Spenglerja in Mussolinija ter obrazi Walterja Rathenaua, Hugona Eckenerja in Evgena Diederichsa. Spengler pravi, da se pri ustvarjanju človeka poleg krvi, ki vedno znova ustvarja taiste telesne poteze, in zemlje (podnebja) udeležuje še zagonetna kozmič-na sila, ki po svoje oblikuje svoje tipe. Diplomati na trgu »Times« poroča iz Moskve; Ce se pelje diplomatski kurir kateregakoli poslaništva s pošto iz Moskve v Varšavo ali Rigo, pravijo diplomati: »Naša kuharica je šla na trg naku-povat.« Pomanjkanje živil je stalno bolj ostro, in zdaj ne pomagajo več priporočila iu nakazila, ki jih deli kamisarijat za zun. zadeve. Kurirji se vozijo v enem ali dveh kupejih prvega razreda ter pripeljajo v velikanskih, s po-slaniškimi pečati zaprtih skrinjicah namesto • Krakatau, največji ognjenik Nizozemske Indije, je začel silovito delovati. V enem dnevu so našteli 880 izbruhov lave in pepela, ki so deloma dosegali višino 1000 metrov. Zadnji veliki izbruh Krakataua je bil leta 1883. listin ali vsaj denarja zgoščeno mleko, suho sadje in zelenjavo, moko, suho meso, milo i. dr. Brez tega nakupovanja bi morali vsi diplomati ostati lačni. Vsako poslaništvo v Moskvi je postalo zdaj idealna komuna, kakor jih niso v stanju ustvariti niti rdeči komisarji. Po .10 do 20 družin skupaj kosi, shaja z eno in isto kopalnico, pralnico in kuhinjo. Prehrano vodi navadno katerakoli dama, in sicer ne pride nikoli do navadnega krega med kuharicami. Pretežna večina tujih zastopnikov pušča družine v domovini in v Moskvi živi samsko življenje. »Oh,« je dejala Mirica in srečna objela Petra, »sedaj se bova pa lahko kmalu poročila. Mama je čisto na najini strani.« »Kako'pa to veš?« »Ej, slišala sem, kako je prigovarjala očetu, da naj te ne sodi po tvoji zunanjosti.« Razgovor z g• Cirilom Debevcem Pevski tečaj Letos ste imeli s kritiko prccej posla. Kaj pravite pa zdaj, ko je konec sezone? Predvsem je treba pravično ugotoviti, da se je naša kritika letos mnogo bolj potrudila nego predlansko sezono. Revije in dnevniki so začeli posvečati gledališkemu delu precej stopnjevano pozornost. To je brez dvoma razveseljiv napredek. IJverjen sem, da bo sčasoma še bolje. Če pa se sem in Ija s kritiko mulo sporečemo, pa to nič ne de. Glavno je, da gledališču ne škodi. Za letos, menim, ni škodovalo. — Kako pa kaj i našo publiko. Ali ste i njo zadovoljni? — Ce slišim besedo »publika«, potem mislim tu predvsem na naše stalno občinstvo, to se pravi na abonente. To publiko smatram za temelj in za najdragocenejši sestavni del našega gledališkega občinstva. Povprečni tip našega aboaenta je resen, izobražen, občutljiv, kritičen in hvaležen. Kdor se pritožuje, nad tem občinstvom, ta nima prav. Mene dozdevna »temperamentnosk drugega ali drugo-rodnega občinstva prav nič ne gane, ker smatram, da je tiho razumevanje vedno več vredno kakor pa hrupno odobravanje. Morda se motim, toda občutek imam, da za naše abonente (na splošno) naše najboljše predstave ne morejo biti nikoli predobre. Malo drugače je že seveda z obiskovalci iz-venabonentskih predstav. Tudi med temi je velik del zelo dobrega občinstva, znaten del pa je na žalost le takega značaja, ki gledališče s svojim okusom, zahtevanjem in odobravanjem žali in ponižuje. Temu občinstvu gre v gledališču samo za neumnost, za oddih in puhlo zabavo. Meni pa, kakor rečeno, noče in noče v glavo, da je gledališče prostor za oddih in zabavo. Dejstvo, da je po vsem svetu tako (sloviti »panem et circenses* I), mi mojega mnenja in nasprotnega prizadevanja na noben način ne more spremeniti. Malenkostne koncesije, k: pa so tudi bolj navidezne, so mi sicer razumljive, toda segati morajo samo do določene meje. Če pa rami taki obziri občinstvo te vrste sploh v gledališče privabljajo, bi se moralo goditi to samo zato, da ga polagoma navajajo na boljši in vrednejši repertoar, to se pravi, da tako občinstvo polagoma vzgajajo, kar se mi pri vsem frazerskem zlorabljanju te besede še vedno ne zdi neplodno ali pa naivno početje. — Pretekla sezona jc bila zelo pestra po gostovanjih. Kakšno mnenje pa imate o teh? __ — Gostovanja tujih igralskih skupin so v vsakem pogledu potrebna in jako koristna. Če so dobra, pridobimo mi, občinstvo in kritika na umetniškem užitku in kritičnosti; če so slaba, pa pridobimo spet vsi skupaj na samozavesti iu na ugledu. Na vsak način se mi zdi potrebno, da bi polagoma začela tudi naša drama misliti na oficiel-na gostovanja. Seveda so v naši državi zvezane s tem precejšnje težave. V Belgradu in Zagrebu nas, kakor kaže, prav nič ne marajo. Lansko leto, za časa igralskega kongresa v Belgradu, je bilo gledališče pri naši »Ukročeni trmoglavki« na tri četrtine prazno, pri »Krogu s kredo« ni bilo mnogo bolje, razentega so nastopile kljub pravočasnim obvestilom take »tehnične nerednosti. da sem predstavo rajši odpovedal. Predsednik Centralnega Odbora belgrajskega Udruženja mi je tačas pred pričami na častno besedo obljubil, da nas bodo na vsak način povabili s »Krogom« tekom letošnje visoke sezone, kar pa se seveda celo kljub urgencam našega Udruženja nikakor ni zgodilo. Ko sta prišla pred leti dva srbska igralca z Nicodemijevo veseloigro »Zora, dan in noč«, smo jima napolnili gledališče skoro do vrha. Z Zagrebom ni dosti bolje. Uradnega povabila naša drama ni dobila še nobenega in da je bila prejšnji mesec »Rošlinka« v Malem gledališču nesramno prazna, je znano iz časopisov. Dva dni po predstavi ljubljanske »Rošlin-ke* so gostovali Belgrajčani s Sherilfovo dramo »Konec potk. Sodbo o predstavi sami obdržim rajši zase (škoda, da jo niso videli naši kritiki 1), povem samo toliko, da je bilo veliko gledališče skoro nabito polno in da je bila vsa dnevniška kritika izredno pozorna, obširna in pohvalna. Tako je in prav nič drugače. Na vsak način bi bilo treba, da bi nekdo v te razmere enkrat pošteno posvetil. S sentimentalnimi članki ne bomo prišli tu nikamor. Nadalje mislim, da tudi nekoliko premalo storimo za našo deželo. V pretekli sezoni sem imel priliko gostovati z »Grobom neznanega vojaka« v Ptuju, Celju in Škof j i Loki. Reči moram, da sem celo pri tej težki drami naletel povsod na izredno razumno in hvaležno občinstvo, nad tankočutnim sočustvovanjem škofjeloške publike pa sem bil naravnost presenečen. To se pravi, da naša deželska publika marsikaj želi in zasluži, samo pošiljati in dajati jim je treba. Tudi s praškim gledališčem bi se mogli pogajati. Čehi so bili zdaj že s tremi igrami pri nas, mi sami se pa nikamor ne upamo. Mislim, da bi se naša drama z najboljšimi igrami iz našega repertoarja tudi v Pragi primerno predstavila. Saj so nain to češki gostje ponovno zatrjevali ob svojem obisku sami. Samo malo poguma in dobre volje je treba. Brez dvoma nas čaka na tem polju še mnogo hvaležnega posla. — Vojaščina Vam jc najbrž prekrižala mnogo načrtov? — Prvič ne moremo reči »načrtov«, kajti režiser ima samo želje in ne načrtov, drugič pa mi jih ni kdo ve kako prekrižala, ker sem vedel, da bom moral iti in sem bil na to že pripravljen. Želel sem si seveda kljub temu marsikaj: tako n. pr. Frankovo psihoanalitično dramo »Die Ursache« (ki sem jo tudi prevedel), Merežkovskega historično tragedijo »Carevič Aleksej., Hrecht-Weilovo »Beraško opero« in še druge lepe reči, ki pa se jim bom mora! za letos pač odpovedati. Mogoče pa bo le ena ali druga teh iger počakala name, kar bi me, odkrito rečeno, zelo'veselilo. — Kako dolgo pa boste odsoten? — Devet mesecev. Do 1. maja. Potem pa se bomo, če Bog da, zdravi vrnili in se znova lolili dela za prihodnjo sezono 1931/32. Ad intervju s Cirilom Debevcem. V prvem delu intervjuva z g. Cirilom Debevcem. se nam je vrinila nesmiselna pomota. Stavek: »Naš ansambel« je zmožen tekmovati s prvimi poklicnimi in ostalimi ansambli v Avstriji se glasi pravilno: ^ ... je zmožen tekmovati s prvimi poklicnimi in ostalimi ansambli v tu jini.-: Nedeljski spori Glavni dogodek nedelje so bile plavalne in skakalne tekme za prvenstvo Slovenije. V kopališču Ilirije je z zanimanjem boju prisostvovalo veliko število gledalcev, popoldne je bilo okrog 2000 navdušenih pristašev tega športa. Gotovo jim ni bilo žal, da so vzdržali do konca na vročem soln-cu in ob vodi, v katero niso smeli. Po vsaki končani točki, ko v bazenu ni bilo tekmovalcev, je kar mrgolelo kopalcev. Tekme same so pokazale ogromen napredek v plavanju. Seniorsko prvenstvo v ženski konkurenci ni bilo posebno zanimivo, ker so startale samo seniorke Primorja, V tej konkurenci ni bilo dobrih rezultatov, pač pa so agilne dame odločile s svojim nastopom prvenstvo v korist Primorja. Tu se je videlo, kaj zmore volja in ljubezen do kluba. Vse aktivne tekmovalke so startale, samo da so pridobile točke. V moških disciplinah je bila borba izenačena, v nekaterih točkah so zmagali Primorjaši, v drugih pa zopet lli-rijani. Tu je bila borba bolj ogorčena. Jenko, Turn-šek so naleteli na Turno, Gaberščka itd. Na krajših progah sta zmagala Jenko in Grilc, na daljši pa Tumšek, ki je sicer sprinter. Pozornost so pa vzbujale tako kot pri senior-kah tudi pri juniorkah dame. Juniorska moška konkuenca je bila precej izenačena, kajti fenome-nalni Wilfan je dosegel zmago za zmago, čim je startal. V Ljubljani in tudi v državi se bo težko našel plavalec, ki bi ga premagal. Številčno so sicer Ilirijani prevladovali, številni juniorji se bodo pa še razvili. Vse drugače je pri damah. Lampret, Dolenec, Jenko, Fetich in šele na zadnjem mestu Volfart, so moči, kakršnih ni v državi. Enakovred-pa jim je Prekuhova, in to v hrbtnem plavanju, kjfr sta Lampretova in Volfartova plavali v boljšem času kot je državni rekord 1:44.8, ki ga je postavila tudi Slovenka Treo Majda. Na tak ju-niorski naraščaj smo lahko ponosni in ni daleč čas, ko bomo v plavanju prednjačili v državi. Z vestnim in spretnim treningom pa v Ljubljani ne bomo postavljali samo nove državne rekorde, temveč bomo segli še malo dalje. Seveda ne še tako kmalu. Pri tej prireditvi se je prvič tekmovalo v mešanih štafetah. Skoki so bili in bodo še dolgo let ostali domena Ilirije. Tako juniorsko kakor seniorsko prvenstvo si je brez konkurence priborila Ilirija. Konkurenca pa nastaja med samimi skakalci Ilirije. Kordelič, ki je še lansko leto z lahkoto zmagoval, ima v Strnadu, Troštu, Čerčku in juniorju Ziherlu nevarne tckmece. Vršile so se tudi waterpolo tekme. Te tekme se pa niso končale tako kot bi se morale. Waterpolo, lepa uvodna igra, bi morala služiti v propagandne svrhe. Pred vsem se mora igrati fair; kako se to igra, so nam pokazali Madjari. Tudi v šc tako važni tekmi se ne sme pozabiti fairnesso. Sodnik mora pa igralce izključiti, čim igrajo ostro. Vseja tega pri tekmi Ilirija : Primorje nismo videli. Slab, nemogoč sodnik, ki je pokazal, da ne pozna osnovnih pravil te tekme, je vse pokvaril. Dovolil je preostro igro, ustavljal napade brez vzroka, na drugi strani pa delal napake, kot bi jih sodnik, ki pride kot zvezni delegat, ne smel. Dolžnost vsakega športnika je, da naloge, ki ji ni kos, ne sprejme. Ista slika kot pri prvih moštvih je bila tudi pri juniorjih. V tej tekmi pa stranski- sodnik ni bil na mestu. Kriv je deloma tudi sodnik ing. Kramaršič sam, ki se ne bi smel pustiti vplivati od stranskega sodnika. Slabi, nesposobni sodniki nam ne sinejo pokvariti tudi vvaterpolo tekem. Za enkrat naj to zadostuje. Kot zadnja točka se je včeraj vršilo plavanje na progi 1500 metrov seniorji, Startali so štirje, in sicer dva od Ilirije in dva od Primorja. Izven kon- kurence je plaval Turnšek, ki 1e prišel v izborni kondiciji v 27:06.6 na cilj. Prvi je prišel na cilj Otrupa (Ilirija) v 27:20, drugi Tuma (Primorje), tretji Gregorič (Ilirija); Erbežnik (Primorje) je izstopil pri 700 metrih. Letos se je prvič tekmovalo po novem razporedu, tako da si je Ilirija osvojila juniorsko prvenstvo s 311:201, skakalno prvenstvo, Primorje pa seniorsko s 271:22^ in v vvaterpolo, kjer je premagalo Ilirijo s 3:2, v juniorski pa z 2:1 podleglo. Poleg plavalnih tekem so se vršile tudi nogometne, in sicer samo pokalne. Razveseljiv napredek je zabeležiti v mladinskem tekmovanju. V prvem kolu je sodelovalo 12 moštev, od katerih bi omenili igro Ilirije I, Korotana in Hermesa II. Na igrišču se je zbralo lepo število mladine. V Mariboru je pa Primorje podleglo v borbi za zvezni pokal s 6:1. Precej visoka zmaga je presenetila, kajti moštvo Primorja zopet vestno trenira izborni trener dr. Buljevič. Drugi nasprotnik Maribora bo najbrže Ilirija. Tudi s tem nasprotnikom Maribor, ki je v sijajni formi, ne bo imel pretežkega dela. Sploh je pa rezultat 6:1 prišel v modo. Ilirija je izgubila s 6:1, tudi finalne tekme v Montevideu so končale z istimi rezultati. Ar-gentinija je favoriziran USA s 6:1 premagala, Uru-guaj pa Jugoslavijo. O tej zadnji tekmi bomo še prinesli obširnejše poročilo. • Domžale. Pretekla nedelja je bila v športnem oziru pestra, za kar smo odboru domačega SK Disk-a prav hvaležni. Ob 9.30 je startala klubova kolesarska sekcija k dirki Domžale-Kamnik-Dom-žale. Proga je bila dolga 22 km. Startali sta dve skupini v presledku. 3 minut. Pri dirki novincev je dosegel prvo mesto Fr. Močnik v času 39 min. 11.4 sekund, drugo mesto pa I. Koncilja v času 40:49.7. Pri glavni dirki je bil prvi Gregorič v času 36:10.5, drugi Redenšek L (36:11.5), tretji Sme J. (36:11.5). Skupno je startalo 9 dirkačev. Dramatičen je bil boj za prvo mesto med favoritom Redenškom iu Gre-goričem. ki je vsled boljšega končnega spurta vozil skozi cilj za dolžino kolesa pred Redenškom. Doseženi čas je zelo dober, saj je Gregorič vozil s povprečno hitrostjo 36.504 km na uro. Na cilju se je zbrala številna publika. Po pravici smemo pričakovati, da bo kolesarska sekcija častno zastopala svoj klub tudi v težjih preizkušnjah. Ob 14 se je vršila prijateljska tekma med S. K. Olimpijo iz Ljubljane in rezervo S. K. Diska kot predlekma tekmi za provincijalno prvenstvo med S. K. Diskom in S. K. Javornikom. Rezerva je zmagala z rezul-taom 4:3 (2:2) in pokazala mestoma prav lepo igro. V golmanu, na čigar račun gre sicer prvi gol, desnemu branilcu in obeh centrih ima najzanesljivejšo oporo. Ob 16 se je vršila glavna tekma, ki jo jc Disk izgubil z 2:3 (1:2). Gostje so bili fizično dokaj močnejši. Predvedli so lepo kombinacijsko igro in velik elan, v čemer pa domači niso zaostajali. Po-Poteku igre bi odgovarjal neodločen rezultat. Izid je odločila vsekakor preostro prisojena enajstmetrovka (radi poizkusa golmana foulati nasprotnega napadalca — vsekakor bi bila na mestu milejša kazen, ker se gohnan igralca sploh ni dotaknil). Na igrišču se je zbralo čez tisoč publike in obenem prisostvovalo promenadnemu koncertu godbe. Druga športna novost je pa ta, da se je v Domžalah ustanovil še en športni klub in sicer baje SK Domžale, ki bo gotovo pod vodstvom samih izkušenih in športno zelo zaslužnih moči kar najbolje uspeval. Želimo mu obilo sreče, uspehov in lenega igrišča v pričakovanju skorajšnje napete fekme med obema lokalnima rivaloma. Pevska zveza priredi skupno s Cec. društvom pevski t e č a j, ki se bo začel v ponedeljek, dne 35. avgusta ob 8. pop. in končal v četrtek, dne 28. avgusta opoldne. Tečaj je namenjen vsem pevovod-jem, vsem organistom in vsem onim ljubiteljem petja (tudi pevcem), ki se hočejo v vsej tvarini pevske umetnosti dodobra poglobiti. Predavanja bodo obsegala sledeče predmete: fiziologijo (pevski organ), (2 uri), slov. izrek (2 uri), o pevovodstvu (1 uro), o sestavi sporedov (1 uro), o cerkveni pev. literaturi (1 uro, o naši svetni pev. literaturi (1 uro), o novem slov. obredniku s praktičnimi vajami (2 uri), o ljudskem petju (1 uro), o naši pevski organizaciji (1 uro), o orglanju in orgelski literaturi (1 uro) in s praktičnimi vajami na orglah (3 ure). Vmes se bodo vršile pevske vaje zbora, ki bo sestavljen iz udeležencev in jih bodo vodili tudi udeleženci sami. Ob sklepu bo pa še občni zbor Pevske zveze. Predavali bodo sledeči gg.: Bajuk, Gašparič, dr. Kimovec, Premrl, Prsnožič in Tome. Istočasno bomo priredili razstavo vseh glasbenih del, ki so izšla po vojni na Slovenskem. Odbor bo storil vse, da omogoči vsakomur udeležbo. V ta namen bo preskrbel stanovanja zastonj vsem udeležencem, hrano pa vsem onim aktivnim organistom in pevovodjem, ki vodijo ali kakšen cerkveni ali društveni zbor, ki je včlanjen v Pevski zvezi. Zbori naših Prosvetnih društev so vsi člani Pev. zveze. Ti organisti in pevovodje naj prineso s seboj tudi tozadevno potrdilo. Priglase sprejemamo samo do 20. avgusta na naslov Pevska zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Pri prijavi naj vsakdo tudi naznani, ali želi prenočišče (postelj) in hrano ali ne. Za skupne pevske vaje bo moral imeti vsak udeležeuec pri roki zbirke za moš. zbor, ki jih bomo še naznanili, dobile se bodo pa tudi takrat pri tečaju po znižani ceni. Prosimo, da se blagovolijo čim prej priglasiti vsi oni, ki se nameravajo tečaja udeležiti, da nam bo delo olajšano. V Ljubljani, na dan sv. Ane 1980. Za Pevsko zvezo: Vinko Lavrič, Marko Bajuk. Za Cec. društvo: P. H. Sattner, ' St. Premrl. Prosvetna zveza opozarja vsa prosvetna društva na tečaj Pevske zveze in prosi, naj poskrbe, da se ga gotovo udeleže vsi pevovodje njihovih zborov, ker bo tečaj i v strokovnem i v organizatorič-nem oziru zelo velikega pomena za napredek naše pesmi. Odbor. Radto Programi Radio-Li