Stev. 133. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-za pol leta pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'— 5--1-70 P za četrt leta „ za en mesec „ Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. _V LJubljani, p torek, dne 12. junija 1906, LetO XXXIV. fl^ w AA m w ^kV VH ssr^^ ^^^ H H H K ^tan H ^^HBBP ■■ V reklamnih noticah stane ^^^^ ^H ^^^H enostopna garmondvrsta ^^^ V večkratnem ob- IIU W m. a ■ ■ m a m. a I^^^^Hr HM HmK l^Bfaj^V izvzemši nedelje l^^^P V MA V^HB 'n poi uri Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez - dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod za več ko trikrat V reklamnih noticah stani enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — 11 Vsprejema naročnino, in sera te in reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. No Daljnem Vzhodu. Ko je bil sklenjen mir z Rusijo in Japonsko, je časopisje hipoma utihnilo o vojski. A z mirom se še dogodki niso ustavili, ampak v nekem oziu šele začeli. To, kar so Japonci počenjali že pred desetimi leti kot pripravo na vojsko, nadaljujejo zdaj v tem večji meri kot pripravo na bodoče boje, ki bodo razširili njihovo oblast po azijskem kontinentu. Po vseh važnejših mestih Mandžurije in Koreje nastavljajo svoja trgovska podjetja, železnica, ki veže Fuzan in Čemulpo, se kmalu pri Muk-denu združi z južno-mandžursko progo, in s tem se zelo pokrepi strateški položaj Japonske Koreja je neodvisna samo še na papirju, v resnici jo obvladajo Japonci prav despotično. Japonci pošiljajo tudi v važnejša ruska mesta, zlasti v Vladivostok, svoje trgovske agente in špione, v Mandžuriji pa organizirajo cele čete ogleduhov iz plačanih Hunhuzov. Da se Japonci resno pripravljajo na novo veliko vojsko, se vidi iz tega, da snujejo pet novih pehotnih divizij in več konjeniških polkov, dalje snujejo več novih baterij in leteči obležni park. Pehota dobi novo orožje večjegakalibra, v Franciji in v Ameriki so naročili mnogo oklepnih avtomobilov itd. Za obrambo tega gotovo ne delajo, ker se nimajo nikogar bati. Sai je ruska mandžur-ska armada čisto demobilizirana, prevozne priprave so razprodane, čete se vračajo, v Vladivostoku manjka ladij in mornarji so des-organizirani, notranji nemiri so pa Rusijo tako oslabili in raztrgali, da ji danes ni mogoče misliti sploh na nobeno vojsko. Namen Japonske more biti le ta, da se prilasti vsega ruskega primorja ob bregovih Tihega oceana. Ce vsa Rusija v dnevih svoje moči in slave ni obranila Port Arturja kako bi zdaj branila Vladivostok, ko bi se v sedanjem položaju niti ne dobila za vojsko večina v dumi ali bi vojaki celo morda niti več ne hoteli iti na mand-žursko bojišče žalostnega spomina. In tega trenutka, ko bi v Rusiji revolucija prišla tako daleč, da onemogoči oboroženo obrambo meje čakajo Japonci, da nadaljujejo svoje delo. Če pa je Rusija enkrat tako slaba, da se ne more braniti na eno stran, zakaj bi mirovali sovražniki od druge strani? Finska želi, da se pridruži Švedski, in Nemčija hrepeni po baltiških pokrajinah. Veliko odgovornost imajo torej zdaj oni, ki vodijo usodo Rusije. Na eni strani zahtevajo radikalne stranke nemogoče reforme, na drugi strani se upira stari odreveneli birokraški duh potrebnim premembam. Ce se ne posreči najti pot, ki bi zadovoljila večino ljudstva in privedla do mirne reforme vseh gospodarskih in političnih odnošajev Rusije, bo izbruhnil požar, in zlobni sosedje ne bodo pomagali gasiti, ampak bodo porabili priložnost, da v zmešnjavi pokradejo, kar jim pod roke pride. NAŠ CESAR — TRUDEN. Pri sprejemu avstrijske delegacije je cesar dejal napram delegatu Dober-n ig u , da mu skoro gotovo ne bo mogoče priti k otvoritvi karavanške železnice. On potrebuje nujno dopusta, ker je silno truden. zavlacenje volilne preosnove. Dunajska krščansko socialna poročila pri-občujejo iz popolnoma zanesljivih virov poročila, da nameravajo sredi julija odgoditi državni zbor, ker ne upajo na rešitev volilne preosnove pred poletnimi počitnicami. Mesca oktobra pa nameravajo zopet sklicati državni zbor, ki naj bi zboroval do novembra, da reši volilno preosnovo. stranke in volilna preosnova. »Nemško-narodna korespondenca« ostro graja način zavlačevanja volilne preosnove v odseku in priporoča pospešitev razprav. Včeraj je imelo »Poljsko kolo« zaupno sejo o volilni preosnovi. Popoldne se je pa posvetoval Beck z načelnikom »Poljskega kola« in z grofom Sturgkhom. VOLILNA REFORMA IN GENERALNA STAVKA NA DUNAJU. Dunajska »Arbeitcr Zeitung« priobčuje včeraj oklic, katerega so podpisali skupni izvrševalni odbor socialne demokracije, strokovni tajnik in načelnik kluba socialno demo-kraških državnih poslancev. V oklicu se opozarja na zavlačevanje volilne reforme v odseku. Soc. demokrati hočejo dati radi tega svarilno znamenje in bodo, ako bo delo odseku za volilno reformo tako počasi napredovalo, povzročili, da bo v najbližnjih tednih delo na Dunaju tri dni počivalo. Cas te splošne stavke na Dunaju in druge podrobnosti bodo naznanjene pozneje. ZBOROVANJE AVSTRIJSKIH TRGOVSKIH ZBORNIC. V Libercah se je pričelo včeraj 7. zborovanje avstrijskih trgovskih zbornic, ki bo trajalo do 13. t. m. Pečali se bodo o vladnem zakonskem načrtu glede delavsk. zavarovanja, kar smo žc poročali. V včerajšnji seji je vložil predsednik dunajske zbornice nujni predlog, ki pravi, da je kršila Ogrska reciprociteto, ker je predložila samostojni carinski tarif v ogrskem državnem zboru. Predlaga, naj se na zborovanju prične razprava o nagodbenih zadevah. OGRSKA DELEGACIJA. Neki ogrski delegat je zahteval, naj bi nagovoril predsednik vladarja z »apostoljsko veličanstvo« in ne s »c. kr. apostoljsko veličanstvo, kakor je bil doslej običaj. Po daljši razpravi je pa umaknil svoj predlog. Včeraj je zboroval odsek za zunanje zadeve. Po ekspo-zeju je zahteval Rakoszy, naj predložč vse spise glede spora s Srbijo in Bolgarijo, kakor naj bi sc zopet jela izdajati »rdeča knjiga«, ki jo je opustil Andrassy. Nagy je želel, naj predlože tudi spise o demonstraciji brodovij in pa o maroški konferenci. Golueho\vski je izjavil, da nima nič proti »rdeči knjigi«, ki pa ne more še iziti v tem zasedanju. Uradnih spisov o še ne končanih pogajanjih pa ne more predložiti. Rakoszy je po Wekerlovem pojasnilu umaknil svoj predlog. Odsek za armado ima sejo na petek, 15. t. m. ob 10. uri dopoldne. Posvetovali se bodo o armadnem proračunu. Ogrski ministri in delegati so odpotovali včeraj z Dunaja. V petek se povrnejo nazaj. cetrtstoletja načelnik avstrijskega generalnega štaba. V glavnem mestu Bosne Sarajevu je praznoval včeraj načelnik avstrijskega generalnega štaba fcm. Beck srebrno obletnico, petindvajset let, kar je postal načelnik najvišjega vojaškega poveljništva v Avstriji. Slavljenec se je odtegnil slavnostim v dunajski prvosto-lici, ki bi mu jih bili gotovo priredili in se je rajši odtegnil v Sarajevo, kjer poveljuje po slovesu najučenejši in najspretnejši avstrijski general, tudi nam Ljubljančanom dobro znani fcm. Albori. In v Sarajevo je odpotovalo mnogo avstrijskih generalov, da čestitajo 76-fetnemu slavljencu. Beck je bil rojen 21. marca 1830 v Friburgu na Badenskem in je vstopil kot pionirski kadet I. 1846 v armado, v kateri torej služi že 60. leto. Z osemnajstimi leti je bil že poročnik in kot tak se je udeležil vojske na Ogrskem, v Italiji ter kot nadporočnik tudi obleganja Benetk. Generalnemu štabu je bil prideljen 16. julija 1849. Po vojski je obiskaval vojno šolo feldmaršala Hessa, postal stotnik in bil prideljen načelniku generalnega štaba, Udeležil se je bitke pri Magenti, kjer je bil ranjen. Beck je bil pobočnik maršala Hessa, nato pa premeščen v cesarjevo generalno ad-jutanturo in so mu kot takemu poverili veleva-žna povelja, da jih je sporočil severni armadi. Beck je bil edin, ki je vladarju odkrito obrazložil položaj pri severni armadi. Dejstva so potrdila, da je imel Beck prav in od takrat mu vladar zaupa tako, kakor tnalo komu drugemu. Znano je, da se cesar in Beck v zasebnem razgovoru tikata in da cesar v vsakem oziru odlikuje Becka. Za načelnika generalnega štaba ie bil imenovan Beck 11. junija 1881. Služba načelnika generalnega štaba je težka in odgovora polna. Skrbeti mora, da je pripravljena armada vedno in nasproti vsakemu sovražniku za vojsko. Da pa mora biti armada vedno pripravljena za vojsko, mora načelnik generalnega štaba imeti armado tako razpostavljeno, da sledi političnim dogodkom. I o se je posebno dobro videlo v nedavni preteklosti, ko jc odvrnil generalni štab svojo pozornost od ruskih meja in jo obrnil na južne m vzhodne avstrijske meje. Tudi sedanje potovanje generalnega štaba po Bosni dokazuje to. — Predaleč bi šli, ako bi hoteli navajati podrobno dolžnosti načelnika generalnega štaba. V miru ima dolžnost, da ima pripravljeno armado za vojsko. Skrbeti mora v miru, da dobi primeren prostor za velike vojaške vaje, ki naj bi bil podoben zemljišču, kjer se ugi-boma vrše v bodočnosti bitke s sovražniki. Vso skrb mora obračati in nadzorovati prevoz vojaških čet, oskrbo, saniteto. Velevažna je tudi vzgoja častniškega naraščaja generalnega štaba samega. Vzgoja voditeljev armade je pač njegova glavna skrb. O Becku, nasledniku Hessa in Johna, trde, da ima za organizacijo armade velike zasluge. Uvedel je potovanja generalnega štaba po krajih, ki pridejo v poštev za vojsko, izpopolnil je generalni štab, vojno šolo, vojaška vzgoje-vališča in tehnične čete. »Vojaški list« priobčuje lastnoročno cesarjevo pismo fcm. Becku, v katerem hvali njegove zasluge in sposobnosti ter ga povzdigne v grofovski stan. GLASOVI O NEDELJSKI PROTIMA-ZARSKI DEMONSTRACIJI. O velikanski krščansko-socialni denom-straciji proti Mažarom, ki se je je udeležilo po krščansko - socialnih glasilih 40 do 50 tisoč oseb, so došla še sledeča poročila: Namen demonstrantov ni bil nikakor, da bi nastopili s silo proti ogrski vladni palači, kjer je zborovala ogrska delegacija. Množica je nameravala demonstrirati le s protimažar-skimi klici in s petjem cesarske pesmi. Reditelji sami so skrbeli, da je množica hitro korakala mimo palače.. A mažarski delegati so se norčevali stoječ pri oknih iz množice. Kazali so s prsti Dunajčanom na svoje vratove, češ, naj se obesijo. Neki Mažar je pljunil na množico, neki drug Mažar je pa vrgel škorenj na množico. Množici jc zavrela kri, dvigati so se jele pesti in palice. Pa še v tem razburjenju so prilivali Mažari olje na gorečo žrjavico in neki mož je vrgel pepel svoje cigarete na množico. Nato šele so pričeli metati demonstranti palice proti oknom. Pa Mažari so še vedno izzivali množico. Krščansko socialni demonstranti so priredili burne ovacije nadvojvodi Franc Ferdinandu in njegovi soprogi, ki sta se slučajno peljala v dvorni ekvipaži na trgu pred mestno hišo, ko se je pravkar vršil shod. Nadvojvoda se je prijazno zahvaljeval. Dr. Lueger je rekel v intervievu, da obsoja izgrede pred ogrskim ministerstvom. Z ozirom na ovacijo pred prestoionaslednikovim stanovanjem je pa rekel: »Saj to vendar ni hudodelstvo. če so peli ljudje ravno tam cesarsko pesem. Saj je splošno znano, da je nad- LIHEK. Hadžl-ltosm (Slika s Kavkaza. F. K.) Iz hrvaškega prevel Vroče junijsko solnce je razlivalo svoje pekoče žarke na balkon moje hiše in na gladke strehe sosednih poslopij, na prostrano obalo morskega zaliva in na vrhove jambor v zalivu nahajajočih se ladij in jadernic. Stari Kaspij (Kaspijsko morje) in njegovi opalno zeleni valovi dobivali so temno, mestoma višnjevkasto barvo, tako da se je zdelo, kakor bi se v dalji spajali z nebesnim svodom. V razgretem ozračju videti je bilo slike vitkih minaretov in okna oddaljenih poslopij žarela so ob svitu solnčnih žarkov zahajajočega solnca kot plamena. Doli pred hišo stal je Hadži-Hassan in pomežikujoč zrl v mesto, ne da bi se ganil. Videti je bil ves prevzet kot začaran od pre-lestne slike solnčnega zatona. Vsako jutro si lahko videl starca sedečega na kameniti klopi poleg koče. Sedeval jc tam skrbno omotan in oblečen kot v hladu, na glavi kučmo, obšito s kosmato ovčjo kožo. Tam je sedel in se grel na solncu dan na dan. Prijazno se mu ozira pogled naokrog in če izpregovori, drhti in stresa se nalahno njegova gosta, nekdaj črna, sedaj pa že osivela brada. Solnce neusmiljeno pripeka, vsako bitje se poti, da lije znoj. curkoma po telesu, a Hassan sedi tam v vročini, da se niti ne gane. Nekdaj vroča kri starčeva se je brez dvoma docela ohladila; mičejo ga le še vroči žarki kavkaš-kega solnca. Vračajoč sc opoldne po končanih opravkih domov, zopet vidim Hassana, a topot na drugem prostoru. Oni kraj, kjer je sedel zjutraj, je sedaj v senci, a Hassan se jc zato preselil na breg poleg koče. S prekrižanima nogama. katere je objel z obema rokama krog kolen sedi ondi ter se kopije v solčnih žarkih. Meni se od vročine temni pred očmi. po-loteva se me skoro omotica od strašnega pri-pekanja. Asfaltni hodnik kraj ceste omehčal se je skoro kot testo. »Pri preroku! Hassan, ali vam ni prevroče?« Dobrohotno me pogleda starec ter de: »Ti si mlad, jaz pa sem star. Tebi je seveda vroče, a meni ne. Le čakaj, če boš živel nekaj več let, tako kot jaz, pa tudi tebi ne bo več vroče.« Mimo pride Tatar, ki goni pred seboj osla, obloženega s tovori vode. Hassan vzame velik lončen vrč iz bisage ter hlastno pije v debelih požirkih kalno in slano vodo iz vodnjaka. Kot »pravi vernik« nc pokusi on sladke vode. V mestu je razsajala kolera. Komisija za omejitev razširjanja te epidemije zasledila je kali in vzroke kolere v vodnjakih, ki so jih vsled tega zaprli. Tatari so nekaj časa dona-šali vodo iz sosednega sela, ki je bilo od nas oddaljeno kakih pet vrst. Potem so pa izkopali vodnjak na dvorišču naše hiše. »Hassan,« pravim mu, »zakaj pijete to vodo. Zboleli bodete za kolero!« Ostro me pogleda Hassan. »Kaj kolera! Ali si že videl kolero? Cc Alah hoče, tedaj pa moraš umreti____Kaj, kolera!?« Bilo bi zaman, Hassana o nasprotnem prepričati. Vsak poizkus razgovora jc na kratko pretrgal z besedami: »Ako hoče Alah...« Vsi dokazi iu vse prepričevanje na podlagi medicinske vede in higijeničnih naredb so naleteli na odpor v teh besedah, v starčevem izrazu prirojenega fatalizma. Pili so še nadalje z bacili kolere okuženo vodo iz vodnjaka, kopali se v njej — in na stotine nesrečnih žrtev so že zagrebli. Hassan je žalostno zmajeval z glavo. »To je Alahova volja!....« Zaman so si prizadevali zdravniki ljudstvo pripraviti do tega, da bi razkužilo obleko to je namreč mosleminom zabranjeno — zaman so poizkušali preprečiti, da bi perilo doma prali; vse prizadevanje bilo je brez uspeha. Ljudje so cepali drug za drugim za kolero, kot otrovane muhe. »Kakor je Alahova volja!« dejal je Hassan mrko. »Alah je moder in pravičen, zato kaznuje grehe ...« Dan je potekal za dnevom in strahovito je kosila smrtna kosa. Hadži-Hassan je sedeč na običajnem prostoru nemo zrl, kako so mimo njega nosili mrtveca za mrtvecom na pokopališče. Dan na dan so se vozili mimo vozovi, v katerih so sedeli ljudje bledih in upalih lic, ud rtih oči ter brezizraznega- skoro divjega pogleda; na obrazih se jim je brala beda, strah in trpljenje. Zene v črnih haljah, blede kot smrt, vsled prečutih noči, izbuljenih oči ter upalih obrazov vsled žalovanja za umrlimi... Izgubile so može, očete, brate... Po celi oni cesti, ki jc vojvoda Franc Fcrdinad priljubljen v naši stranki. Pred dvorcem se pa itak ne sine iz ozirov demonstrirati. Mažarski krogi so seveda zelo nevoljni. Pravijo, da se jc kršila dolžnost nasproti gostom. Napadajo Luegerja in princa Lichten-steina. Mažarski vladni krogi so zadovoljni z izjavami Becka in Bienertha, samo to je naglašal dvorni svetnik ogrskega ininisterstva, da bo moral izjaviti tudi dr. Lueger v ogrskem ininisterstvu, da ni v zvezi z izgredi. K,ošut je rekel, da je zanj po Beckovih in Bienerthovih izjavah zadeva končana. Da so pa obesili njegovo podobo, ga le tnalo zadene, ker je bila podoba itak le simbol Ogrske. Zaradi nedeljske demonstracije je omajano stališče dunajskega policijskega predsednika Habrde, ki najbrže odstopi. Listi v rajhu se seveda tudi po svoji stari navadi utikajo v dunajsko demonstracijo in dajejo lepe nauke dr. Luegerju pa dunajskim krščanskim socialcem. Po svoji stari navadi kajpada pravijo, da dunajski krščanski socialci niso imeli prav. Kdor pozna razmere, ve, kam pes taco moli. Nemci v rajhu se hočejo prilizniti Madjarom v korist zemlje lačnega prusovskega princa Eitelna. NOVA VLADA NA HRVAŠKEM. V soboto smo med brzojavnimi poročili naznanili novo hrvaško vlado. Iz parlamentarnega kroga koalicije je vzet novi podban dr. Vladimir N i k o 1 i č, ostala dva člana sta vzeta izven parlamentarnega kroga koalicije in sta oba dr. Badaj, predstojnik za naučni oddelek in dr. Roje, predstojnik za pravosodje, bila baje opozicionelnega mišljenja. Napram Nikoliču izražajo glasila Starčevičeve stranke prava veliko nezaupnost, a tudi z Rojcem in Badajem niso zadovoljna. Demisijoniral je včeraj tudi banski svetnik Mallin. POSLANEC SCHRAFFL ZA OSVOJITEV OGRSKE Z OROŽJEM. Preteklo nedeljo je govoril krščanski socialist poslanec Schraffl v Kirchbergu na shodu o razmerah z Ogrsko. Rekel je med drugim. Po mojem mnenju je nemogoče izvesti »Proč od Ogrske«. Ce bi Ogrska ne bila del Velike Avstrije, bi io morali osvojiti z orožjem, kakor sta bili osvojeni Bosna in Hercegovina. Politična, vojaška in gospodarska nezmisel je ptuja država pred durmi državnega glavnega mesta. Napake zadnjega časa, ako jih ne popravijo, dovedejo do položaja, ki ga bodo morali odstraniti potoki krvi državljanov. Kar hočejo Mažari, dovede do mažarske nadobla-sti ali pa do meščanske vojske. Govornik se končno izjavi za veliko in mogočno Veliko Avstrijo. SRBSKI ZAROTNIKI. Belgrad, 11. junija. Vojaško povelj-ništvo ie dovolilo, da prirede častniki bel-grajske garnizije na čast upokojenim častnikom zarotnikom slavnostni banket. BOJ MED NEMCI IN HOTENTOTI V AFRIKI. Dne 3. t. m. je napadel nemški major Frejhold Hotentote zahodno od Gaobe. Sovražnika je prepodil iz njegovih postojank 4. t. in. Nadporočnik Estoff je zasledoval z dne 5. t. m. na bojišče došlim Siegbertovim oddelkom sovražnika. Nemci so izgubili: mrtvi: dva častnika, 8 jezdecev, ranjeni težko trije jezdeci, lahno pa 7 jezdecev. POCAŠCENJE NEMŠKIH ČASNIKARJEV NA ANGLEŠKEM. Angleški kralj Edvard je naznanil prijateljskemu odboru, da želi sprejeti pri zajtrku nemške časnikarje, ki v kratkem obiščejo Angleško. To vabilo pomenja, da so izboljšane razmere med Angleško in Nemčijo, kojih časopisje je še nedavno bilo v takem medsebojnem razmerju, kakor sta pes in mačka. ZNIŽANJE ANGLEŠKE OBOROŽENE MOCl. Angleška vlada namerava znižati, kakor poroča »Standard«, pehoto za 10.000 mož in artiljeri.io za 48 baterij. Ojačiti pa namerava iregularno artiljerijo. »Daily Telegraph« pa piše, da vlada ne namerava letos zgraditi oklopnico »Dreadnaugtliovega« tipa. FRANCOSKA ZNIŽA STROŠKE ZA MORNARICO. Francoski mornariški minister Thompson je obvestil senatorja D' Fstournella. da nanie- vodila do grobov, je bila razlita brezmejna toga in bolest. Hadži-Hassan je sedel kot po navadi ter žalostno zrl predse. »Massan,« pravim mu nekoč, »ali je tudi to hotel Alah?« Opazoval sem ga natančno; na njegovem obrazu se ni dala opaziti nikaka izprememba. Globoko je vzdihnil in otožno odkimal z glavo. »To ni Alah, to je satan; satan ne želi človeku ničesar dobrega. Živeli smo v miru z Armenci, a satan je zasejal med nas seme prepira. Ali hočeš, da ti povem izgled; le čuj!« »Pripovedujte, Hassan; poslušal vas boin.« Starec prične: »Neki gospodar imel je dva petelina; eden je bil čisto črn, drugi bel. Živela sta oba na enem dvorišču prijazno med seboj, ne da bi se bila kedaj ravsala. Vse se je temu čudilo. Nekoč pride gospodarjev sosed ter pravi: »Ce želiš, ti dokažem in storim, da se bosta jela petelina pobijati.« Gospodar se je nasmehnil. »Kako bi bilo to mogoče, ker sta doslej v miru skupaj živela? No, pa poskusi!« »Dobro,« pravi sosed; »prepusti mi jih le za eno noč.« rava francoska vlada znižati izdatke za vojno mornarico. Socialisti pa nameravajo izprožiti v zbornici vprašanje o razorožitvi. VSTAJA V GUATEMAL1. San salvadorski ustaši so vdrli v guate-malsko okrožje, a so jih odbile vladne čete, Ouatemalska vlada je zato prekinila zveze s San Salvadorjem. NOVI SRBSKI POSLANIK V LONDONU. Angleška vlada je potrdila imenovanje dosedanjega srbskega poslanikav Berolinu dr. Miličeviča za srbskega poslanika v Londonu. ARETIRANI RUSKI ČASTNIKI. V Peterburgu so aretirali osem ruskih častnikov, katere dolže, da so člani tajne vojaške zveze. RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA. V seji dne II. t. m. protestira grof Hey-den proti govoru profesorja Ščipkina, ki je dokazoval, da ima večina vedno pravico potlačiti manjšino. Grof Heyden je obljubil, da hoče biti nasproti Ščipkinu bolj človekoljuben, ko se ojači njegova stranka. Več govornikov ustavne demokratične stranke izjavi, da ne bodo nikdar poizkušali zadušiti manjšino. NAPADI V RUSIJI. V Bjalystoku je bil ustreljen policijski mojster na cesti. V Sjedlicah sta bila smrtno-nevarno ranjena župan in načelnik guberna-torjeve pisarne. Napadalca sta pobegnila. FRANCOSKA PO LOČITVI CERKVE OD DRŽAVE. Avignonski nadškof poživlja vernike, naj prirejajo denarne zbirke za duhovščino, osobito za stare in bolne duhovnike. Ustanoviti namerava po papeževi odločitvi veliko društvo za vzdrževanje duhovščine. KRVAVI NEMIRI V ERIVANU. Dne 9. t. m. sta se sprla dva mohame-danca na trgu v Erivanu. Nastala je panika in po ulicah, kakor tudi iz prodajalnic so pričeli streljati. Vojakom se je posrečilo, da so napravili red. Ubitih je bilo 11 Armencev, 12 mohamedancev, ranjenih je pa bilo 16 oseb. Štajerske novice. š Ne pričaj po krivem! Tako nam kliče celjska »Domovina«, ker smo ji povedali odkrito resnico, da se jc izneverila veri in narodnosti. G. Spindler meni, da se samo oni izneveri, ki gre v župnišče in reče, da izstopi iz vere, ali oni ki izjavi: »Nisem več Slovenec, hočem z Nemci voliti itd.« Dokazali smo, da »Domovina« prinaša lažnjive vesti o katoliških duhovnikih, stvari, ki imajo namen izpod-kopati ugled duhovščine pri ljudstvu. Ali se ne pravi tako izpodkopavati vero? Ker se že sklicujete na sv. pismo, berite ono, kar smo vam že enkrat citirali: »Udari pastirja in razkropil boš čredo!« Med nami Slovenci imajo vsi listi, ki so protiverski, navado se izgovarjati da nimajo nič proti veri. Tako je pisal in še piše »SI. Narod«, da to trdi o sebi celo ptujski »Štajerc«. Urednik »Domovine« naj pregleda svoje prejšnje letnike in našel bo v njih trditev, da ptujski »Štajerc« piše proti veri in proti narodnosti, kljub temu pa zatrjuje giftna krota« vedno, da je prava zastopnica krščanske vere in Slovencev. — Da se pa jc »Domovina« pregrešila proti narodnosti, smo ji tudi že menda precej jasno dokazali: Sama je priznala, da je zaupni shod edini opravičen postaviti Slovencem kandidata, a vendar je ravno tista »Domovina« rtivala zoper kandidata, ki ga je postavil zaupni shod. Prinesla je cc los t ran ski velik volilni oklic za Rebeka, in ko so ji slovenski štajerski poslanci doposlali volilni oklic za dr. Korošca, ga je prinesla med dnevnimi novostmi, kakor da bi tjakaj spadal in ne na prvo stran. Objavila ga jc pa z navadnim drobnim tiskom. Neposredno za tem okliconi pa prinesla z debelim iin razprtimi črkami izjavo A. Gradišnika, da je on za Rebeka. G. urednik ali Vam jc Gradišnik več kot vsi slovenski štajerski poslanci?! Ali se ne pravi to grešiti zoper narodnost, zlasti še ker ste vedeli, da hočejo oni, ki so delali za Rebeka v slučaju ožje volitve glasovati za Wratschkota. »Domovina« se sklicuje dalje, da so spodnje-šta- Sosed vzame petelina s seboj, pa čez noč vsakega posebej zapre, zjutraj pa jih prebarva, črnega z belo, belega s črno barvo — ter oba hkrati izpusti. Petelina se nista več poznala ter sta si takoj skočila v grebena, prvikrat v življenju. Gospodar je sedaj izprevidel, kakova jc bila tajnost; šel je ter zopet izpral barvo raz perje. Ko je petelina zopet izpustil v naravnih barvah, izpoznala sta se takoj in nič več ravsala.« »Aii si razumel?« »Razumel sem popolnoma, Hassan; in kdo je ta sosed?« »Sosed je satan — vrag! Satan tie pusti, da bi Tatari in Armenci drug poleg drugega v miru živeli. On hoče, da se prepirajo in pobijajo. Zato pa se tudi imenuje vrag satan!« Hassan je umolknil ter se žalostno obrnil v tla, potem pa na strašno ccsto, po kateri se vozi v mrtvaškem prtu zavit mrlič za mrličem .... Starec vstane. Solnce je zašlo. Na nebesnem svodu je priplavala zvezda večernica. Ozračje jc postalo še težje in turobnejše. Cas je vzeti slovo. Dolgo časa sem gledal še za Hassanom. jerske Slovence zastopali doslej duhovni Rajč, dr. Gregorec in Zičkar. Pač res, a to so bili še drugi časi, ko je deloval Rajč, takrat še ni bilo »Domovine« iu Spindlerja, tudi dr. Gre-gorc je zastopal Slovence brez pomoči onih, ki stoje danes £a Spindlerjein, Zičkar je pa za svojo izvolitev imel hud boj proti »Domovini«. Konečno si upa govoriti »Domovina« v dokaz, da je »verska« in »narodna«, še o tem, da je danes zastopnik Slovencev dr. Korošec. To je ravno tako, kakor če bi »Sl. Narod« trdil da je »katoliški« list, ker sta na Kranjskem kot poslanca izvoljena dr. Žitnik, dr. Krek in dr. — O tej stvari se z »Domovino sploh ne bomo več prerekali, kar je padla na »Narodov« nivo. Mi kličemo in bomo klicali: Dokler Domovina piše v tem tonu, nazaj ž njo! š Nov slovenski list. Brežiški Slovenci so dne 9. t. m. sklenili, izdajati krajevni tednik z naslovom »Posavska straža«. Izdajal in tiskal se bo list v »Zadružni tiskarni« v Krškem. Smer lista bo narodno-radikalna in njega naloga, Slovence brežiškega okraja navajati k geslu »Svoji k svojim!« š Brežice. Čakali smo namenoma zvr-šetka sokolske slavnosti v Brežicah, predno smo kaj o zadnjih državnozborskih volitvah pisali. A sedaj pa nekaj prav nujnih opazk. Brežiški Slovenci smo skoraj vsi udje kat. polit, društva »Save«, katero se je izreklo za kandidaturo dr. Korošca, za katerega so se, kakor znano, izrekla vsa štajarska politična društva, zaupni shod v Celju in vsi slovenski štajerski poslanci. Do sedaj srno bili navajeni pri nas kaj na politično poštenost držati, žal, da je »Slovenski Narod« v zvezi z »Domovino« napravil tak atentat na možgane naših liberalcev, da so isto z razumom vred zapravili. Dobro, vi ne marate po komandi »Slov. Naroda« dr. Korošca, edino pošteno bi bilo zdržati se volitve. A Vi ste volili brez vsake politične sramote protikandidata in kar je najgrše in neodpustljivo, drznili ste se zapeljati dobro in pošteno kmečko ljudstvo v naši okolici z vsemi mogočnimi lažmi in goljufijami uprav cigansko in tihotapsko na svojo stran. Do sedaj smo si bili najožji prijatelji in zavezniki, a če te prijatelj v vojskineni času v odločilnem trenutku zapusti in se trudi napraviti nered v lastnih vrstah, potem to ni več prijatelj in zaveznik, temveč — izdajalec. Gospodje, ali ste kaj pomislili na posledice? Kdo vam je dal oblast v našem »Narodnem Domu'< obešati plakate za protikandidata, a one dr. Korošca pa odstranjevati ? Kdo pa je pravzaprav gospodar »Narod. Doma« ? Vi morda gospod Sevak, dr. Strašek ali pa Kunej? Ta lepa naša hiša je lastnina Posojilnice. Posojilnica pa zopet ni, da nas dobro razumete, istovetna z osebo g. Levoka ali pa g. Kuneja. Razumete? Morda bi pa radi našo duhovščino na tak način iz »Narodnega doma« izbacnili? Kakor čujemo, se bo v kratkem vsešcl zaupni shod duhovščine in drugih zaupnikov v brežiški okolici, da se posvetuje o korakih, ki so postali potrebni po zadnji volitvi. Ne hočemo sicer prejudicirati njihovim sklepom, a to pa že danes z vso odločnostjo povemo, in se ne umaknemo nikdar pod nobeno ceno iz našega »Narod. Doma«, pač pa ne bodemo odslej pustili tako popolno prostih rok gospodarskemu odseku, kakor doslej. Odkod vendar ta bedasta besnost med vami? Ali je morda res g. Levok med vas razdelil tisti tisočak, ki ga je obljubil dati, če ne bo dr. Korošec izvoljen? Gospodje zapomnite si: Zdravniki in tajniki pridejo in gredo, poleg ene posojilnice se ustanavljajo druge, odjemalci cnc proda-jalnicc se preselijo drugam, itd. Gospoda Uršič in Lipej ne pozabita, da bi še bila zdaj navadna trg. pomočnika, ako vaju ne bi bili slovenski kmetje vzdignili. Ali morata biti res vedno pod komando, poprej pod Matheissovo, a sedaj pa pod dr. Strašeka in Kunejevo? Ali vama prav nič ne govori vest, koliko brez-taktnost in zločin proti svoji trgovini sta storila? Kje se pa podajo trgovci v tako agitacijo? Ce ste žc udje sokolskega našega društva, s tem še pa niste nikakor sluge dr. Strašeka in g. Kuneja. Zapomnite si, da bodemo odslej ostro pazili na namene našega »Sokola«. Razdirajoče politike, katero so več ali manj prikrito priporočali razni Sokoli pri bla-goslovljenju zastave, ne bodemo nikakor trpeli. Sploh pa noben posamezen Sokol ni zato, da nosi sokolsko opravo že razumnejše in narodnejše od drugih bitij, ampak tista količina možganov, kakor sicer, .ie tudi pod sokolsko čepico, in tisto plemenito ali umazano srce, kakor sicer — tudi pod rdečo srajco. — Sili nam še veliko pikrih besed na dan, pa naj bo za danes. Samo to še: Ali vam naj sledimo na tej poti? Ali ste si svesti vse odgovornosti? Ali ni to politična blaznost, par dni pred sokolsko slavnostjo narediti takšen razpor v mestu in okolici'.' Kaj, ko bi vam naš predobri g. župnik taktirko pred noge zapodil, kaj bi bilo s koncertom? Ali se še bo on kedaj sploh več tako žitvoval za društveno življenje? Torej vam ni čisto nič na njem, ne na duhovščini v okolici ležeče? Ali bo morda vaših ubogih 38 glaskov vzdržalo slovenstvo v Brežicah, ter mesto nase potegnilo? Ali res menite, da vam je duhovščina le dolžna k vam denar nositi in za vas agitirati? In koliko se ji v lice dobnkate! In za hrbtom? Kako ime zaslužite? Ne, gospodje, pri Bogu, to ni politična modrost. Dal Bog, da bi se dalo to v kolikor toliko zopet popraviti. š Ljudski tabor nameravajo sklicati prihodnjo jesen v bližini Brežic. To misel so sprožili brežiški Slovenci po dogodkih letošnjih binkoštnih praznikov. š Reklamni list nemških advokatov je ptujski »Štajerc«. V zadnji številki listnica uredništva kar mrgoli »Pravnih« nasvetov, ki sc glase: »Le tožite!« »Morate tožiti!« »Dobite si priče, potem tožite« itd. Kam imajo,iti i »Štajerčevi« pristaši tožit, to pove »Štajerc« I sam, namreč k nemškim advokatom. š Iz Slov. Gradca. Ko je svoj čas požar vpepelil skoraj pol našega mesta, so začele razne precej visoke podpore dohajati pomožnemu odboru za ponesrečence. Do danes pa še nismo dobili izkaza z natančnim seznam-kom darov in pa poročila, kako so se podpore razdelile. Zakaj se tako bojite polagati račune javno? š Kaj vse smejo nemški uradniki. V Šmarju pri Jelšah uraduje pri sodišču višji ofi-cijal — nemškutarski Kolarič (sam se piše: Kolllaritsch). On si upa vse, ker mu daje potuho njegov sodnik Kolar (sam se piše: Wagner). Pred svojo hišo ima nasajene prav izzivajoče plavice, na njegovi mizi v uradu je cela zaloga »Siidmarkinih« vžigalic, v uradu deli celo strankam ptujskega »Štajerca«, slovenskim strankam ukazuje, da morajo ž njim nemški govoriti itd. Pri zadnjih volitvah je bil glavni agitator za nemškega kandidata Wratschkota, — pa kljub vsemu temu se nihče ne upa v Šmarju proti njemu Kolariču podoinače Prcvorskcmu Jožatu, več pa ne stori nihče. š Novosti iz Brežic. Brežiški Slovenci so imeli dne 9. t. m. shod, na katerem so protestirali proti pristranskemu postopanju političnih uradnikov ob zadnji sokolski slavnosti. Sklical je ta shod gospod dr.^Benkovič^ predsedoval pa je posestnik g. Šetinc iz St. Lenarta. — Na tem shodu se je sklenilo ustanoviti »Narodni svet« za brežiški okraj, stav-binsko zadrugo »Lastni dom« za nakupovanje in zidanje hiš. Gmotna podpora za ta podjetja je Brežičanom zagotovljena! š Ljutomer. Izmed posojilnic na Štajerskem sta najstarejši ona v Šoštanju in pa naša v Ljutomeru. Ko je začela poslovati naša, gledali smo gledališčno predstavo v hiši, ki je sedaj last slovenskega trgovca. Novemu zavodu je začel načelovati gospod Ivan Kuko-vec, tržan in bivši deželni poslanec. Onidan je posojilnica imela občni zbor za triintrideseto upravno leto. Imenovanec je skoz ves čas ostal zavodu na čelu. Letos je to čast odiožil. Zaslužnemu gospodu, ki je v tem dolgem času doživel marsikaj veselega, pa tudi bridkega, si je izrekla primerna zahvala. Novi načelnik je gosp. Ludovik Babnik. š Mačji dom so ustanovili raznim mačkam in inačicam v Gradcu. Kdor ima kakšno mačko odveč, jo lahko odda brezplačno v oskrbo v »Mačji dom«. V tem domu se mačkam prav dobro godi: skrbljeno je za primerno hrano, za svež zrak, za potrebno mačjo telovadbo. Ljudje se pri »Mačjem domu« prav dobro zabavajo, ko se te živalice s svojimi telovadskimi zmožnostmi producirajo. — Prijatelji mačk, ki se morajo kot taki s posebnim potrdilom izkazati, dobijo v »Domu« mu-cike zastonj. š Umrl je dne 10. t. m. v Gradcu veleposestnik in tovarnar Vincenc Woschnagg iz Ruš pri Mariboru. š Zdole pri Brežicah. Pri nas je pri Volitvah agitiral za Rebeka neki napuhnjent neni-škutar. Žalostno za gosp. Rebeka, da so taki ljudje delali za njega. š Cogetinci pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah. Pri nas je sestavil volilni imenik občinski tajnik tako slabo, da ne vemo če je bil baje drugje tako slabo sestavljen. To je tilo tudi krivo, da je dobil dr. Korošsc tako malo glasov. Upamo, da bo prihodnjič boljše, g. Vogrinec! Dnevne novice. + Eksjezuit Hoensbroech, ljubljenec »Narodovih« duševnih desperadov, po protipo-povski borniranosti vreden sodrug Aškerca, je izdal proti ultramontanstvu cel Arinee-kommandobefehl. Spisal je knjigo »Moderner Staat und romisehe Kirche«, ki je res vredna njegovih prejšnjih razprav, o katerih so dejali tudi protestantski teologi, da niso papirja vredne, na katerem so pisane. Jezuit-odpadnik v tem svojem parnfletu diktira državi sledeče postave: Noben duhovnik ne sme imeti niti aktivne, niti pasivne volilne pravice, na visokih šolah naj se predava oficijelno proti utramontanstvu, teološke fakultete se morajo nemudoma odpraviti, ker škofje mora-jo odslej priseči na državne postave, pastirski listi morajo biti potrjeni od ministra itd. Upamo, da »Narod« ali pa »Soča« ponatisneta kai zanimivejših odstavkov iz te knjige, ali pa da je vsaj Aškerc spravi v slabe svoje rime, da jo ohrani poznemu potomstvu. Eno zaslugo pa itnajo vendarle duhovniki odpadniki: s svojo »učenostjo« pitaio liberalne liste in liberalno občinstvo. Drugače bi bila liberalna buržo-azija že zdavna od samega dolgčasa in duševne praznote za plotom poginila. H- Osebne vesti. Za računska praktikanta pri tukajšnji finančni direkciji sta imenovana absolvirani realec g. Vladimir O g o-relec in absolvirani gimnazijalec g. Srečko M a g o 1 i č. — Prestavljeni so naapazniki finančne straže gg. Rudolf K o v a č iz Postojne v Ljubljano, Franc Š a 1 e r iz Mengša v Kranj, Jakob H i r s c h m a n n iz Cerknice v Postojno, Peter G o 1 o u c h iz Ljubljane v Postojno, Teodor J e r a j iz Črnomlja v Kočevje, pazniki g. Franc Tomittc iz Liubliane v Postojno. Jakob L o b o d a iz Mengša v Novo Mesto- Milko Jesih iz Kranja v Mengeš, Jožef H a u p t m a n n iz Novega Mesta v Mengeš, Jožef Z e m I j a k iz Postojne v Cerknico, Franc Sm r d u iz Kočevja v Črnomelj, Rudolf Hodschar iz Kranja v Litijo, Kunstelj iz Litije v. Kranj in hrane To-in i n c iz Postojne v Ljubljano. Družbi sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani v prid bode kolekoval odslej ljubljanski mestni magistrat vse svoje uradne listine. — Velik dohodek naši družbi ob teh tisočih ter tisočih slednje leto. — Na tej za našo družbo veseli zgodbi poživljamo vse slovenske srenje — od prve za Ljubljano do zadnje na gorskem slemenu. Neustrašeno ter požrtvovalno in prej ko prej na to isto pot kakor Ljubljana. — Živela bela Ljubljana! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dnč 11. junija. — Franjo Selak umrl. V Zagrebu ie včeraj umrl v starosti 59 iet književnik g. Franjo Selak. Pokojnik je bil rodom Slovenec, a je ljubil Hrvaško kot svojo drugo domovino. Selak je bil nekaj časa po svojih dovršenih vse-učiliških študijah na Dunaju suplent, a je pustil profesuro in se posvetil književnosti. Selak je posebno mnogo deloval za »Agramer Tag-blatt«. Naj v miru počiva! — Fran Supilo je bil te dni v Glini, v katerem okraju kandidira za ondi izpraznjeni mandat hrvaškega sabora. Supilo je imel ondi volilni shod. Ta volilni okraj je po večini srbski in bo volil Hrvata kot znak nove situacije. Hrvaški listi poročajo, da so navzoči pri sprejemu peli »Supilovko«, himno na Supila do-šao u dobar čas, da k slobodi vodiš nas«. Supilo se je zahvaljeval: »Najbolji če mi nalog biti sloga Srba i Hrvata, te 800 godišnje bratstvo ( !). Magjarima, koji če nama pomoči do slobode, kao što čemo mi njima«. (Burni Zivio). Obljuboval je delo» koje če narod podičiti pred čitavom Evropom«. Veliko narodno slavlje v Tolminu bo dne 8. septembra t. I. »Narodna Čitalnica« blagoslovi in razvije svojo zastavo ter obhaja pctinštiridesetletnico svojega obstanka. »Rokodelsko bralno društvo« blagoslovi in razvije istotako svojo zastavo ter obhaja petindvajset-letnico svojega obstanka. »Prostovoljno gasilno društvo« blagoslovi in otvori svoj gasilni dom. Vsa slavna slovenska društva so vabljen&k sodelovanju, bodisi s svojo navzočnostjo po deputacijah, ali korporativno z zastavami, bodisi slavna sokolska društva s telovadbo. bodisi pevska društva s svojimi zbori itd. Slavnoista so nadalje uljudno naprošena, da blagovole najdalje do 15. avgusta t. 1. naznaniti število udeležencev. — Zopet nesreča na železnici. Danes ponoči se je v Trbovljah zgodila žel. nesreča. Sprevodniku Feliksu Vizjaku je pri pripenjanju vlakov nevarno poškodovalo levo roko na rami. Revež je oče osmih otrok. Nesreča se je zgodila, ker se je vlak premaknil, predno je ponesrečeni prišel izpod vozov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Zdravniki pravijo, da mu morda roke ne bo treba odrezati. —Potres so čutili v Novem Mestu 10. t. m. ob 2 uri 35 minut popoldne. Potres je bil valovit in se je končal s kratkim vertikalnim sunkom. — Iz Črnuč. V nedeljo popoldne zvršilo se je ginljivo žaljno slavlje — blagoslovljenje novega spomenika rajnega župnika gospoda Janeza Kobilice — dasi ob neugodnem vremenu, vendar jako slovesno. Po litanijah podali smo se farani prav v lepem številu k ravnokar postavljenemu spomeniku na sredi pokopališča pri velikem križu, h kateremu so se vstopili šolarju z gospodom učiteljem in domači pevski zbor. Po odpeti nagrobnici. Blagor mu, ki se spočije . . ., oglasi se g. župnik Frančišek Mekinec, ki je v lepih besedah omenjal pokojnikovo delovanje in ljubezen faranov do ranjkega. Hvaležno ljubezen si je rajni g. župnik pridobil s svojo ljubeznijo do faranov. Izmed vseh duhovskih vrlin, ki so dičile gospoda, je ta kakor zvezda voditeljica v njegovem duhovno-pastirsketn življenju. Ljubezen je rodilo ljubezen. 19 let duhovni oče črnuškim faranom učil je z ljubeznjivo gorečnostjo male in velike — ter jim delil sv. zakramente, bil ubogim radodarni skrbni oče — tolažnik v bridkostih sploh — živel za svoje farane — zanje deloval — med njimi sklenil svoj zemeljski tek. — Spomenik naj kliče glasno še poznim rodovom ljubezen črnuških faranov do svojega duhovnega očeta. Za tem je govoril še učitelj, gospod Ivan Cerar. V znesenili, ginljivih besedah je povdarjal rajnega gospoda župnika iskreno ljubezen do svojih faranov. Končno je zapel Še domači moški zbor žalostinko: »Nad zvezdami«, nakar smo se ginjeni poslovili od blagega pokojnika. — Znižane vozne cene za šolske izlete. Državna železnica nam o tem poroča: Za dva otroka v starosti pod 10 let zadošča polovični vozni listek. — Pri izletih na ljudskih m meščanskih šolah da železnica na vsakih 10 učencev ali učenk en prosti vozni listek za ubogega učenca ali učenko. — Ta določila ne veljajo za privatne in lokalne železnice. — Tatvina. Tatje so se oglasili sinoči pri trgovcu Ivanu Valenčiču v Trnovem na Notranjskem. Pobrali so nekaj denarja, a mnogo usnja in alkoholnih pijač. — Ne bo veselega svidenja. Iz Ilirske Bistrice poročajo: Posestnika C. iz Jasena in ž njim pobeglo ženo posestnika Andreja K. iz Dolenjega Zemona, pripeljejo danes domov. Prijeli so ju v Hamburgu. To se bodo gotovo lepo pozdravili doma: C. z ženo in žena A. K. z možem. — Pobegli trgovci. Iz Broda ob Savi sta pobegla trgovca Stefanovič in Vidakovič. — Arbanaški jezik v zadarsklli gimnazijah bo uveden vsled odloka naučnega ministerstva od začetka prihodnjega šolskega leta kot neobligaten predmet. — Proti naseljevanju v Ameriki. Wash-ir.gton, 24. maja. V senatu so se bavili s predlogom proti naseljevanju in s klavzulo, katera določa ustanovitev informacijskega urada v prid naseljencev. Senator Gallinger in New Hampshire je predlagal, da se črtajo vsi amendmenti izimši onega, kateri dovoljuje raznim državam, da so zastopane v naselniških postajah. Senator McCreary je nasprotoval temu predlogu in povdarjal, da se mora storiti vse v svrho boljše razdelitve naseljencev. Sedaj ostane večina delavcev v iztočnih državah in v velikih mestih, kjer niso potrebni, dočirn se jih na jugu, kjer so potrebni, Ie malo nastani. V minolem letu je od vseh naseljencev ostalo 385,000 osob v New Yorku in Ken-tuckyju se jih je nastanilo le 600. McCreary je opozoril na to, da jug ni zastopan v naselni-škem oddelku. Novi predlog določa med drugim tudi povišanje naselniškega davka od 2 na 5 dolarjev za osobo. Po daljšej debati so predlog tako spremenili, da se informacijski urad združi s sedanjim naselniškim uradom in da se zanj izda 20.000 dolarjev. Senator Simmons iz North Caroline je predlagal, naj določbe glede olike veljajo za vse naseljence. Vsi naseljenci v starosti nad 15 let, kateri ne znajo či-tati v angleškem ali kakem drugem jeziku, se ne smejo v Ameriki naseliti. Naseljenec pa za-more svojo ženo, otroke pod 18. letom in sta-riše nad 50. letom starosti vzeti k sebi tudi ako ne znajo brati. Novi zakon tudi določa, da morajo dobiti naseljenci, ko pridejo v Ameriko, tablice, na katerih je natiskanih po 20 besed iz ustave Zjedinjenih držav v njihovem materinem jeziku. Naseljenec mora znati teh 20 besed citati, ker inače se ga pošlje domov. — Iz Zaplane so dne 2. junija prepeljali v Št. Vid truplo rajnega g. župnega upravitelja Matjana. Kako priljubljen je bil, se je pokazalo pri tej priložnosti. Ljudje bi bili najrajši videli, da bi blagi pokojnik počival na domačem pokopališču; nepopisen jok in žalost sta spremljala truplo pokojnikovo, ko so se ločili od njega pri vaški kapeli in rakev pokladali v zaboj in na voz ter potem odpeljali. Pokojnik je to tudi zaslužil, kajti bil je vnet duhovnik in se je v vsakem oziru trudil, da bi ljudstvu pomagal. — Zopet ulom v Trstu. Po daljšem odmoru imajo v Trstu zopet ulom. To pot so tatovi ulomili v trgovino E. Castelli. Tatovi so ulomili v blagajno, a so dobili le 590 K, ker trgovca vsak večer večje svote oddasta v banko. Ta ulom je 32. v Trstu in kaže, da vse tatinske družbe, ki so krive teh ulomov, še vedno nimajo pod ključem. — Samomor ženske. V Trstu se je ustrelila v prsa 36 let stara cvetličarica Ida Mat-tassi iz Florence. — Brat ubil brata. Na dan sv. Treh kraljev je v Medvidju v Dalmaciji ustrelil Pašal Sarič svojega brata Andreja, s katerim je živel v dolgoletnem sovraštvu. Te dni je bil Pašal obsojen radi uboja v šestletno ječo. Državni pravdnik se je pritožil radi prenizke kazni. — Dopolnilna državnozborska volitev za deželitozborski mandat umrlega koroškega deželnega poslanca Daniela Kotza se vrši 25. julija t. 1. Evcntuelna ožja volitev sc bo vršila 28. julija. — Interesantno pravdo sta imela Janez Homan, posestnik na Loki pri Škofii Loki, in podjetništvo kamenoloma. Homan ima prav tik kamenoloma svojo hišo, katera pa je vsled vednega streljanja v kamenolomu zadobila zelo mnogo razpok. Pravi, da ima vsled tega škode okrog 700 K. Izvedenec je potrdil, da so razpoke nastale le vsled pogostega streljanja. Tvrdka je morala potem res plačati 100 K odškodnine. — Tatinski ulom v Dragi pri Trstu. Komaj je preteklo leto, odkar so gospodje Ne-znanoviči in družina obiskali cerkev sv. Elije v Dragi ter odnesli razne cerkvene posode v vrednosti 450 K. Sedaj so bili zopet tukaj v noči med 7. in 8. junijem. Gospodje uzmoviči so takrat počastili s svojim obiskom samega gospoda kapelana. V hišo niso hoteli priti na vrata, izvolili so si boljšo pot - na okno. Železno mrežo na oknu so odtrgali s tramom tako tiho, da jih ni nikdo slišal. Čudno je, da nista tudi oba psa čuvaja prav nič lajala. Tako so prišli nenadlegovani v pritlično sobo, v pisarnico. Takoj so se lotili dela. Odprli so vse predele, razmetali knjige in spise, prebrskali po omarah med steklenino in porcelanasto posodo, iskali so in iskali — bogve kaj? V uradnem arhivu je bilo v mali ška-tuljici 33 K denarja, — niso se ga lotili, dasi so okoli njega brskali, pa so ga morali gotovo videti. Zraven je bila nova monštranca in dva nova keliha, niso se jih dotaknili. Sploh so bili to čudni tatovi, ki so odnesli seboj lc »Triumf kaučuk tipe« za tiskanje malih lističev — pa tudi to so pustili pod lipo pri cerkvi. Junaki so pa bili, razrušili in razdejali so kamenito in z železom okovano okno,kakor da so si v rodu z našim slavnim narodnim junakom Martinom Krpanom od sv. T rojice na Vrhu pri Nazircu. Bili so pravočasno preplašeni, prav ko so se pripravljali, da zlože na kup raznih stvari, ter da jih povežejo. V ta namen so prinesli seboj kar rečno, tanko vrv. Pustili so jo na tleh z vsem, kar so namenili seboj vzeti, pa so urno it", tiho zbežali. Srečno pot, da se na letni dan zopet vidimo in povprašamo za junaško zdravje! — Isto noč so obiskali v Dragi tudi vilo Zol-dan; razbili so vrata in razmetali vse po hiši — vzeli pa niso nič seboj. Pred dobrim mesecem so ukradli neznani tatoviči nekemu posestniku iz Nazirca pri Dragi vola vrednega 500 K. Tudi takrat tako zvito, da se jim ne more priti na sled. Kakor se vidi, jc naša javna varnost jako pod ničlo. Kdo jc kriv na tem? Orožniki iz Klanca zasledujejo tatove, pa so v ta namen prijavili najnovejši ulom v Dragi kazenskemu sodišču v Kopru. — Pošte. V naši državi posluje 6394 poštnih uradov. Vsaka pošta je ob enem nabiral-nica za c. kr. poštnohranilnični urad na Dunaju; k temu še 13 nabiralnic na ladjah. Leta 1905 je po naših krajih bilo tako-le: Štajerska imela je 455 pošt, ena pošta pride na 3049 ljudij in na 49 kvadratnih kilometrov sveta, Kranjska 172 pošt, ena za 2985 oseb in 57 kilometrov, Koroška 201, oziroma 1843 in 51, Primorje 205 in 3814 in 38, Dalmacija 165 pošt, oziroma 3680 oseb in 77 kilometrov. —- Iz Šmartnega pod Šmarno goro. Dne 10. junija je blagoslovil veleč, gospod Anton Jarc, profesor v knezoškofijskih zavodih, krasno šolsko zastavo. V lepem nagovoru je pojasnil njen pomen. Vsa šolska mladež z vrlimi vzgojitelji in velika množica vernikov je napolnila veličastno cerkev šmartinsko. To pa tembolj, ker se je ta dan obhajala slovesnost prvega svet. obhajila in je po velikih lepakih naznanjal fotograf gospod Ražun iz Litije svojo predstavo v naši šoli. Kumovala je zastavi blagorodna gospa Franja Lavtižar, ki je naklonila in pripela krasne trakove. Bodi srčna zahvala velezaslužni gospej kumici, njenemu soprogu nadučitelju blagorodnemu gospodu Franu Lavtižarju, ki se je toliko trudil in sam največ žrtvoval za zastavo, kakor vsem dobrotnikom, posebno pa velečastitemu gospodu profesorju, ki sicer veliko dobrega stori za Šmartno s tem, da hodi ob nedeljah in praznikih opravljat sveto duhovno opravilo, dasi ima toliko dela v svojem poklicu. Železo se podraži. Izvrševalni odsek ogrskega železniškega kartela je sklenil podražiti železo pri kvintalu za 50 vin. To je že stopilo v veljavo. Ljubljanske novice. I j Kdo je Ljubljano sezidal po potresu? »Narod« in Aškerc pravita, da Hribar, »Deutsche Stimmen« pa pravijo, da ima največ zaslug za razvoj Ljubljane baron Hein. Mi pa mislimo, da je Ljubljano dvignila podjetnost Ljubljančanov samih, in da ima baron Hein za Ljubljano jako negativne zasluge, zlasti kar se tiče potresnega posojila, Hribar se je pa pri regulaciji tolikokrat vrezal, da je bolje, če se ob njegovi desetletnici s preveliko hvalo nc vzbujajo ugovori. Le vsakemu svoje -h pa po pravici! lj Prodaja govejega mesa na odprtih stojnicah. Na Vodnikovem trgu na prostoru bivšega licealnega poslopja prične jutri prodajati goveje meso na stojnici mesarica Katarina Zan-Porenta po sledečih znižanih cenah za kilogram: Goveje meso prve vrste 1.36 K, druge vrste 1.20 K in tretje vrste 1.08 K. Drugi mesarji ga prodajajo sledeče: Prve vrste 1.56 kron, druge vrste 1.36 in tretje vrste 1.20 K-Boj proti zvišanju cen govejemu mesu se je torej dejansko pričel! Ij Okolu 30 slik o atentatu na španskega kralja Alfonza je razstavljenih v oknu našega upravništva v Kopitarjevih ulicah. lj Gasilno društvo ima danes ob 8. uri zvečer v »Mestnem Domu« izredni občni zbor. Kakor se govori, se opozicija ne uda. Ij Društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Ij Na tla podrl je predvčerajšnjim na Dunajski cesti s kolesom zidar Gabrijel Šte-pančič delavko Ano Primožičevo, ter jo lahko telesno poškodoval. Ij V Ameriko .ie hotel popihati Ivan Fi-lipič iz Bosiljevega, da bi se bil tako odtegnil vojaški dolžnosti. Ker pa to ni dopuščeno, ga je na južnem kolodvoru službujoči stražnik aretoval. Ij Električno žarnico je razbil danes ponoči v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah. To je dalo povod drugim gostom, da so se pričeli v temi prepirati in konečno pretepavati. Pri tepežu sta bila dva gosta lahko ranjena. Šest pretepačev je dala policija pod ključ. lj Milodare pobira po mestu neki neznanec in pravi, da jih pobira v korist salezijancev na Rakovniku in Turinu, ne da bi bil od teh pooblaščen in imel oblastvenega dovoljenja. Pokažite mu vrata, še bolje pa, da ga izročite policiji. Ij Panorama »Kosmorama«. Kipi v muzejih največjih evropskih mest kot: Dunaja, Berolina, Petrograda, Rima, Florence, Pariza in Londona se nam kažejo tekoči teden v panorami Kosmorami pod »Narodno kavarno«. Med njimi so priznane umetnine. Nedoraslim in otrokom se to pot obisk ne pripušča. Prihodnji teden Postojna z jamo in okolico. Ij Umrli so: Terezija Schvvarz, pomožna usmiljenka, 47 let. — Marija Copin, gostija, 72 let. — Gregor Južna, posestnik, 77 iet. — Valentin Curek, dninar, 68 let. — Marija Ko-ritnik, delavka, 29 let. lj Za kruhom. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Slovenci in 1 Hrvat. Razne stvari. O morilcu naše cesarice. »Pali Mali Ga-zette« piše o morilcu avstrijske cesarice Elizabete, da je še vedno zloben in nevaren. Lucheni je naravnost nepoboljšljiv in zato divja zver. Nedavno je poizkusil umoriti ravnatelja kaznilnice. Iz škatlje za sardine je napravil nekako bodalcc. Ko jc pregledoval ravnatelj ječe, je skočil Lucheni nanj in ga hotel zabosti. Neki paznik jc potegnil Luehc-nija proč. Luchenija so obsodili v lOdnevni podzemeljski zapor. Ko je dostal kazen in so ga odvedli v njegovo navadno ječo, je rekel: »Zdaj je dobro. Zdelo se mi je, da sem pijan.« Lucheni je zdaj star 26 let. Rodbinska drama. Radi prepira z možem je včeraj ponoči v Toplicah na Češkem 28 let stara kočijaževa žena Terezija Vrana zadavila svoje tri speče otroke stare 2, 7 in 11 let in sc potem obesila. Lov na hazardne Igralce. Dunajska poli- cija jako resno preganja hazardne igralce. Te dni je dunajska policija izvedela, da je v Ru-dolfsheimu v neki mali kavarni neka hazardna igralnica za manj premožne in da se v tej igralnici igra od 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj. V noči od sobote na nedeljo je policija na-krat obkolila kavarno in hipoma udrla v notranje prostore, ne da bi za stražo postavljeni igralci mogli obvestiti svoje tovariše o preteči nevarnosti. V ozki sobici je policija dobila 70 igralcev, med katerimi je nastala pravcata panika. Mnogi so se skrili v omare, drugi so skočili skozi okno na dvorišče in se poskrili v kleti. Policija je mogla aretirati le 14 oseb. Gledališče pogorelo. V Barceloni je pogorelo gledališče za umetnosti. 21 ognjega-scev je bilo pri rešilnih delih ranjenih. Ženska profesorica na vseučilišču. Iz Berolina poročajo, da je gdčna. dr. phil. Ana Tu-markin dobila na berolinskein vseučilišču mesto za novo filozofijo in estetiko. Postila se je da bi postala bela. Iz Syra-cuse v Ameriki se poroča: Ga. Alice Karr, mulatinja, se je postila prostovoljno zadnjih 6 dni, ker je upala, da postane bela in bode bolje ugajala soprogu, da so jo morali prepeljati v bolnico. Ko nekoliko okreva, jo bodo izročili v blaznico, da se zdravniki prepričajo, ako je pri zdravi pameti. Kralj Edvard se preveč debeli. Odkar je angleški kralj Edvard nezmožen, da bi se sprehajal, postaja tako debel, da je pričelo zdravnike skrbeti, kako bi ustavili nenadno debelost. Svetovali so mu torej, naj priče jahati; v resnici zasede kralj Edvard konja vsako jutro in odide na sprehod v spremstvu princa Valeškega. To mu vsaj deloma zastavlja debelost. Spalna bolezen. Da preišče spalno bole--zen, bo iz Nemčije odpotovala ekspedicija v vzhodno Afriko. Za to ekspedicijo so iziaču-njeni stroški do 120 tisoč mark. Te ekspedicijc se udeleži strokovnjak, kateri pozna temeljito protozoične parasite, zdravnik, kateri pozna dobro vzhodno-afričanske razmere in bakteri-olog, kateri se izborno razume na bojišču proti kugam. Ostalega osobja se ne bo vzelo iz Nemčije, ampak izbiralo se bo med potjo. Kot cilj bo služila nemškemu ozemlju bližnja angleška Uganda, kjer se nahaja vse polno slučajev te čudne bolezni. Ekspedicija bode trajala približno poldrugo leto. Šole v šotorih imajo sedaj v San Frančišku v Ameriki. Potres na Mongolskem. — Roparji v mandžurski pokrajini. Glasom poročil iz ori-jenta je bil početkom maja na Mongolskem hud potres, kateri je zlasti v mestu Unjankanu in okolici napravil velikansko škodo. Mnogo ljudi je bilo usmrčenih. Radi potresa je nastala v zemlji blizo mesta velika razpoklina. Del imenovanega mesta je popolnoma razdejan. V Peking se poroča, da je sedaj tamošnjo pomanjkanje uprav grozno. Vlada pošilja tjekaj potrebščine in jestvine. Tudi v deželi Fokien in v Chou je potres razdejal mnogo hiš. — Vmandžurski pokrajini Peng in Tien so roparji uprizorili vstajo. Tudi iz drugih pokrajin se poroča o resnih nemirih. V Monanu so vstaši razdejali vladna poslopja, toda nato so jih vojaki razgnali. V Honanu so pa vstaši vojaštvo porazili. Tam je zbranih 10.000 vstašev. 1 Izvestja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. (Pisarna v Ljubljani, hotel »Lloyd«.) Zadnjič smo objavili poziv na imetnike stanovanj za tujce, naj priglasijo pri zvezi svoja stanovanja, da uredimo kataster stanovanj, ki so tujcem na razpolago na Kranjskem. Veliko se jih je odzvalo, toda ne v toliki meri, kakor smo pričakovali. Zato ponavljamo danes še enkrat svojo prošnjo s pripombo, da imajo Ie dotični korist od tega. ki imajo stanovanja; zveza posreduje brezplačno. Obenem naznanjamo onim rodbinam in posameznikom, zlasti Ljubljančanom, ki navadno prežive v počitnicah nekaj tednov na deželi, naj sc zglasijo pri nas glede stanovanja in kraja. Postregli jim bomo prav radi s stanovanji, ki so se nam doslej prijavila, ter z imetniki le-teh brezplačno posredovali. Istotako imamo tudi za one na deželi, ki prežive počitnice v Ljubljani, nekaj udobnih stanovanj na razpolago. Upravni odsek osrednjega odbora naše zveze je prišel do zaključka, da bi za privabitev tujcev v posameznih krajih najbolj vspešno delovala tozadevna društva. Zato je sostavil vzorna pravila, jih dal pri vladi pregledati ter jih te dni razpošlje zaupnikom s prošnjo, naj delujejo vsak v svojem okolišu na to, da se čim prej ustanove društva za po-vzdigo tujskega prometa po naši domovini, kajti ta panoga našega narodnega gospodarstva. ki se je dosedaj pri nas skoro docela zanemarjala, lahko postane bogat vir vedno rastočih dohodkov. Nadejamo se, da se nas bode vsestransko krepko podpiralo v tem oziru, kar je le v interesu posameznikov kakor tudi dotičnih krajev. Upravni odsek osrednjega odbora je sklenil, da hoče brezplačno storiti vse korake, ter vložiti prošnjo za po-trjenje pravil v vsakem posameznem slučaju, ako se dotični činitelji zglase pri »Zvezi« ter nam naznanijo osnovalni odbor. Ako v kak kraj nismo poslali pravil in če je tam potreba za ustanovitev takega društva, je deželna zveza tujski promet rada pripravljena, s pomočjo krajevnih faktorjev ustanoviti društvo za privabitev tujcev. Obenem naznanjamo, da so v naši pisarni na razpolago najnovejši kažipoti po avstrijskih letoviščih in da dajemo pojasnila v teh ozirih brezplačno. Najnovejši kažipot po nižjeavstrijskih letoviščih se interesentom tudi brezplačno dopošlje. Cerkveni letopis. Blaženi Bonaventura Barcelonski. V nedeljo je počastil papež Pij X. v baziliki sv. Petra novega blaženega Bonaventura Barcelonskega. Navzočih je bilo bOOO povabljenih oseb. Na tribun' se je udeležilo slavnosti tudi plemstvo in diplomacija. Papeževo orožništvo je bilo obveščeno, da se namerava med svečanostjo bombni napad. Zato je bil dovoljen vhod v baziliko le po natančni preiskavi. Odpravljeni kongregaciji. Papežev Motu proprio z dne 27, maja t. 1. razpušča sveti kongregaciji za regularno disciplino in ono o stanju verskih redov. Posli razpu-ščenih regulacij so nakazani sveti kongregaciji škofov in regularjev. Veliko dunajsko romanje v Marijino Celje bo letos 30. t. m. Romanje je določeno na 5 dni. Letošnje dunajsko romanje v Marijino Celje je že 289. Telefonska In brzojavna poročila. SAD LIBERALNEGA IZZIVANJA. Jesenice, 12. junija. Vsled izzivanja liberalcev v »Narodu« se je vložila pritožba zoper veljavnost izvolitve župana. SEJA DUNAJSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Dunaj, 12. junija. Danes je imel dunajski občinski svet izredno sejo. Dr. Lueger se je kot župan spominjal nedeljske proti-mažarske demonstracije. Izjavil je, da jo je provzročila mažarska provokacija, da pa kljub temu obžaluje, da se je demonstracija izvršila. Dunaj, 12. junija. V današnji seji občinskega sveta dunajskega je izjavil dr. Lueger, da je poizvedel, da osebe, ki so se vračale z nedeljskega shoda mimo palače ogrskega ministrstva, niso niti vedele, da ondi v nedeljo zboruje ogrska delegacija. Občinstvo je postalo razburjeno, ker so se iz poslopja nekateri občinstvu rogali in na občinstvo pljuvali. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 12. junija. Sejo državnega zbora je danes otvoril predsednik ob 11. uri 10 min. dopoludne. Poslanec Žitnik je uložil nujni predlog za podporo pogorelcem v Starem trgu pri Ložu. Dr. Korošec je interpeliral justičnega ministra radi uporabe cenilcev v gornjeradgonskem sodnijskem okrožju. Klofač je interpeliral notranjega ministra radi nedeljske protimažarske demonstracije in vprašal, ako smatra minister satisfakcijo za zadostno in če je vse zadostno preskrbljeno, da se kaj takega več ne zgodi. V isti zadevi je interpeliral tudi Vsenemec poslanec Breiter. Nato je zbornica nadaljevala debato o obrtni noveli. Opoludne se je vršila seja načelnikov klubov. Dunaj, 12. junija. V današnji debati o obrtni reformi je izjavil trgovinski minister dr. FoH, da je vlada pripravljena v polnem obsegu pridružiti se kompromisu permanentnega obrtnega odseka. Vlada je prepričana, da je za srednji stan o tem storjen velik korak naprej. Pogoj dokaza sposobnosti se mora razširiti in z državno pomočjo ustvariti organizacija srednjega stanu. Minister je priporočal, naj zbornica obrtno predlogo sprejme. SEJA NAČELNIKOV KLUBOV. Dunaj, 12. junija. V današnji seji načelnikov klubov je ministrski predsednik želel, naj zbornica do konca junija reši že proračunski provizorij, pooblastilni zakon, predlogo o severno zahodni železnici in trg. pogodbo s Švico. Vsenemci so ugovarjali proti temu, da bi bila predloga o severno zahodni železnici brez prvega branja oddana odseku, dasi je ministrski predsednik opozarjal, da je ta predloga velevažna za odpor proti Ogrski. Načelniki klubov so sklenili, naj se trg. pogodba s Švico brez prvega branja odda carinskemu odseku, proračunski provizorij pride pred zbornico v obliki nujnega predloga, o predlogi glede podržavljenja severno zahodne železnice se bo pa vršilo prvo branje. Jutri, v petek in v soboto bo zbornica imela seje, da se pospeši rešitev obrtne reforme. Te dni bo imel sejo tudi odsek za volilno reformo. Da se delo pospeši, bodo tudi prihodnji teden vsaki dan zbornične seje in seje odseka za volilno reformo. ZAVAROVANJE MORNARJEV. Trst, 12. junija. Trgovska in obrtna zbornica je sklenila resolucijo, ki poživlja vlado, naj predloži državnemu zboru čimpreje načrt zakona za zavarovanje mornarjev. BOLGARSKI KNEZ NA POTOVANJU. Belgrad, 12. junija. Iz Bolgarije poročajo, da se poda bolgarski knez Ferdinand na potovanje v Rusijo. Skoro gotovo se ob tej priliki snide na belgrajskem kolodvoru s srbskim kraljem Petrom. V SPOMIN SMRTI KRALJA ALEKSANDRA. Belgrad, 12. junija. Včeraj na dan smrti kralja Aleksandra in kraljice Drage so bile od Dragine sestre prirejene na starem pokopališču ninogobrojno obiskane zadušnice. Istočasno se je na novem pokopališču vršila služba božja za padlega zarotnika Nau-moviča. PRIJETI ANARHIST. B u k a r e š t, 12. junija. Identitete anarhista, katerega so včeraj prijeli ob ogrski meji niso mogli dognati. Pri anarhistu so dobili beležke, da so še na nekatere evropske vladarje pripravljeni atentati. ANGLIJA IN RUSIJA. London, 12. junija. 3. avgusta pride angleško brodovje v Kronštat, kamor pojde tudi car. VELIKA TATVINA. Peterburg, 12. junija. Na sibirski železnici so zasledili veliko tatvino. Iz 150 tovornih voz je pokradeno dragoceno blago. Škode je za več milijonov. SEJA RUSKE DUME. Peterburg, 12. junija. Duma je včeraj odobrila 52 paragrafov poslovnika, nato je pa pričela debato o nujnih interpelacijah. Ena interpelacija je vložena radi smrtne obsodbe, ki se ima izvršiti v Rigi nad sedmimi revolucionarji. Interpelacija je povzročila dolgo debato. Seja je bila zaključena ob polu9. uri zvečer. GOREMYKINOVO MINISTRSTVO NE DE-MISIJONIRA? Peterburg, 12. junija. Gurko, pomočnik ministra notranjih zadev, se je izrazil, da ministrstvo nima vzroka demisijonirati. Ko je ministrski predsednik povedal carju, da je duma izrekla vladi nezaupanje, je car vskllk-nil: »In jaz vam dajem svoje popolno zaupanje«. RUSKI REVOLUCIJONARJ1 NA DELU. Peterburg, 12. junija. Ruski revolucionarji so zopet očitnejše na delu. V okolici imajo revolucionarne sestanke, katerih se udeležujejo tudi vojaki. V kratkem bodo imeli ruski revolucionarji na Finskem generalno zborovanje. Ruska vlada je poslala na Finsko 150 tajnih policistov. UPORI RUSKIH VOJAKOV. Po 11 a v a, 12. junija. Tu se je uprl polk Jelet in ni hotel opravljati službe. Polk je poslal deputacijo k polkovniku, ki se je pa najprej branil sprejeti deputacijo, a je naposled deputacijo moral sprejeti, ker se je upornikom pridružila vsa garnizija. Uporniki so dobili obljubo, da se bode na njihove želje posebno glede hrane oziralo. SILNA LAKOTA NA RUSKEM. Peterburg, 12. junija. V krogih dume so razširjene vesti o silni lakoti v centralni in južni Rusiji. Posebno huda je v Kazanu. Mnogo krajev je popolnoma izumrtih. V drugih krajih je polovica prebivalstva vsled lakote pomrlo, ostanek se je pa izselil. PONESREČENI VLAK V OGNJU. Berolin, 12. junija. Brzovlak Mainz-Koblenz je trčil v nasprotni vlak. Lokomotiva in 26 vozov se je razbilo, nakar je vlak pričel goreti. Dva potnika sta ubita, trije so smrtno-nevarno, mnogi sicer težko poškodovani. VSTAJA NA KOREJI. London. 12. junija. V južni Koreji je izbruhnila vstaja. NESREČA Z AVTOMOBILOM. S t e r z i n g (Tirolska), 12. junija. Neki gasilec, ki je služboval kakor paznik javnega reda, je bil podrt in povožen od avtomobila. Ko ga je avtomobil podrl, je bil gasilec ostal brez zavesti na tleh, vendar se je pozneje konstatovalo, da ni težko ranjen. EPIDEMIJA NA FRANCOSKEM. Pariz, 12. junija. V okraju Saren je 2000 oseb obolelo na izpuščajih. Mnogo oseb je umrlo. V nekaterih vaseh je polovica oseb bolnih, drugi zapuščajo okužene vasi. Sprejmem takoj dva izurjena mizarska pomočnika v trajno delo i3Ho 3—2 Anton Rojina mizar, Ljubljana Wolfove ul. 8. Borzna poročila. LJubljani. iKreditna banka1 v Uradni kurzi dunajsko borze 1 Soloibaoi papirji t'/, majeva renta...... t'/, srebrna renta..... 1 •/, avstrijska kronska renta . t"/, , zlata renta . . . 1*/, ogrska kronska , ... f/. . *lata ... 1'/. posojilo dežele Kranjske t'.,*/, posojila mesta Spljet . . 4«;,♦/. , . Zader . . 1 '/»*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . t*/, češka dež. banka k. o. VI, , , , ž. o. 4l/i*/, »ast pisma gal. d. hip. b. . IV/. pešt- kom. k. o. * tO*/, pr. I1/,'/, zast. pisma Innerst. hr. t1/«'/. » . ogr. cen. dež. hr. IV/. » > hip- banke »'/»'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. IV/, obl. češke ind. banke . . t*/, prior. Trst-Poreč lok 1*/, prior. dol žel. .... S«/. . Juž. žel. kup. »/,'/, 4 V/, avstr. pos. za žel: p o BreA h*. Srečke od 1 1860'/, . . . , . 1864 .... „ tiz.sk o zem. kreditne 1. emisije H . • , ogr. hip. banke . . . srbske i frs. 100— , turške . . . Basilika srečke Kreditne , Inomoške , Krakovske . . . Ljubljanske , ... Avstr. rud. krita , , , Ogr....... Rudolfove , Salcburške , . . Dunajske kom. , ... D • 1 n I • • južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr- kreditne banke . . Ogrske . . ... Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brtlx) Alpinske montan ..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Mur4nyi...... Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... . 20 franki........ 20 marke......... Severeigns........ Marke......... Laški bankovci...... Rublji........ Dolarji . ... 1 junija 1906. Duh Blago 99 80 100- 99-76 99 60 99 86 100 C6 118 26 11845 9S80 9570 113 90 114-10 99 20 U020 100-60 10160 9970 109 70 100-70 101-70 9960 too-iu »9-60 100-30 100 45 10145 106 50 106 50 10020 101-20 100— 100 20 100— 100-60 loo— 101 - 100-60 101-6(1 9990 ■>9 60 ion- 321 25 323 25 100-45 101*45 205 - 207"~ 381 50 283 60 156-7- 158 75 289 - 297 80 290 60 300-50 263 270- 100 — 104-50 165 25 166 25 23-35 26-35 •73 - J 83 — 78— »4- 90 - 94 - 68 - 64 - 60 15 62 15 30-96 32 06 57 - 62-- 68— 74 - 534 50 534 eo 159-25 le>0 25 679 60 680.60 lt64- - 1674- 671 — 672 - 811 - 812-S0 2*2' 2-«3 — 672— 676 50 681 25 682-26 2730 2<40 — 674-75 676 75 270 - 273 60 600'-- 606 - 148 50 180 11-34 11-39 1912 19*15 23-45 23-53 23 96 24 04 117-225 117-425 96 60 9G 70 252 50 263 60 4-84 5 — Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm ■ Čat apa-■•vao|a Stanje bare-metra r mm Tempe -ratara PO Celtljo Votmv VsOc ii- ■a » * ■»' 11 9. /34-7 14-2 sl. szah. obl. 00 12 7 zjutr. 2. pop 733-1 731 S 11-2 16 4 sl. jjzah. sl. jzah. n obl. Srednla včerajšnja temp. 15 8", nerm 17 3°. "S Zahvala. Žalujoči ob izgubi predragega očeta Matevža Sitar-j a posestnika v Stožicah pri Ljubljani, izrekamo za vse številne dokaze iskrenega sočutja, za številno spremstvo iz mesta in okolice, še posebej domačemu gosp. župniku za njegovo prijateljsko skrb ob bolezni in ob smrti, ter drugim gg. duhovnikom, ki so prihiteli k pogrebu, tvrdki I. C. Mayer za darovani prekrasni venec, najtoplejšo zahvalo. Stožice pri Ljubljani, dne 10. junija 190G. Žalujoči ostali. Lepa, eno-nadstropna ■ ■ v hisa z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi se ppoda. Gostilna na zelo ugodnem mestu. Vse leži v najlepšem trgu Gornje savinjske doline, kjer je zelo obiskano letovišče, oddaljeno 1 uro od železnice. • 2-13 6—4 Naslov pove upravništvo .Slovenca"- preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojim sinom Alojzijem Baloh ter naj se istemu ne daje niti posojil, niti drugih vrednosti na moj račun. Z g. Tuhinj, dne 9. junija 1906. Martin Baloh, 1333 1-1 posestnik in mizarski mojster. Sprejmeta se 1334 2-1 2 izurjena pomočnika kakor tudi = 2 močna fanta = iz boljše hiSe za večjo trgovino mešanega blaga na Gorenjskem. Prednost imajo oni, kateri so dovršili kak gimnazijski razred. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Z B- 3 > b o. s; g- 91 M 2 X g" " _ tata I—• B ■ g. 5- C/J o O S < & n fg B * N« < ro Ui •o Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaja. Wippllnger-strasse 25. 720 39-27 v Gradcu izjavlja ; zel6 učinkujoče in izbornega okusa je 2371 II 6 oaaaaaaaaaoaaaooaaaaaaacaoccccccc S Alma bar. Veczav § o e © 9 9 9 9 3 9 o c e « e c 5 © e e e e © © c železnato vino G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila točno izvršujejo. •»©CCCf5C0(»0i9CJC»90®®99©©CCCCCCC€)C©© 1391 156 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsta rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic valut, novcev in devis. Promeae Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K Zamen',»va fn ekakumptuje Daje prednjme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovču)« Zavaruje areika proti kurznl tapale kupone izgubi, vinkuluje m devlnkutule volaske zenltnlnske kavcije. Sakompt m Mano anl«, »JU MT Borzna naro611a,"M» Podružnioa v SPLJET U. Denarne vloge .prejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet a čeki In nakaznicami. r l Podružnice: Prag* z menjalnicami: Or.ben 25, Mala alr.n, Most. ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Brao, Veliki trg 10. Badea, Olavni trg 4. C