Politični ogled. Avstrijske dežele. Po delu pride plačilo in iuinister za državne finance, dr. Emil Steinbacb je sedaj že blizo leta dni v tej avoji visoki službi, zato mu je Nj. veličanstvo svitli cesar podelil čast tajuega svetovalca, torej jako viaoko odlikovanje. — Na čeaki deželni razstavi v Pragi je bilo že cez en miljon obiskovalcev in je bilo veliko veaelje t trenotji, ko je vatopil nek Henrik Lokay 5ez prag razstavnega poalopja ter je a tem spolnil število enega miljona. Svitli ceaar pa bojda ne pride na razstavo, neki zato ne, ker se mladočeska stranka ne obnaaa po želji Nj. veličanatva. — Nekaj prenapetih nemškib konaervativcev ne mara kluba konservativcev v državnem zboru in radi bi, da se oanuje poaebej nklub nemakih konaervativcev". Kakor pa zatrjuje glaailo štajarakib konaervativcev v Gradci, ne izatopijo le-ti iz kluba konservativcev, kakor obstoji doslej v državnem zboru, nekaj, kar je edino prav in modro od njih. — V Lipnici, ne daleč od slov. meje, bode v nedeljo občni zbor tamošnjega konservativnega društva in vdeležita ae ga tudi deželna poslanca Karlon in Regele, oba konaervativna Nemca. — Na višji gimnaziji v (Jelovci je bilo lani aamo 65 slov. dijakov, to je po naai misli premalo število. — V jeseni gre deputacija slov. Korošcev na Dunaj k vladi, da izproai od nje alov. ljudake šole po alov. občinah. — Velika akupščina družbe av. Cirila in Metoda v Kamniku je bila sijajna, ali iz štajarskib podružnic ae jib je je premalo vdeležilo. — Za deželnega poalanca Gorenjake volilne akupine na Kranjakem bode v kratkem nova volitev in ae za to čast poteguje urednik G. Pirc pa župnik J. Meaar. — Deželai odbor v Gorici boce 1500 fl. dati podpore laškemu igrališču, to pa ae ve, da ni po volji alov. poalancev, ali ne zna ae, če bodo mogli oni sklep odbora ovreči. — Trgovaka in obrtnijska zbornica v Trstu ae ne atrinja z govorom drž. poalanca J. Stalitza o Lloydu in vendar ai je ona prav njega volila za zaatopnika v državnem zboru. Svet pa ae vpraša aedaj, kaj atori na to g. drž. poalauec; pa ne, da odloži kje čaat poalanca? — Na Iatri ao nekateri Lahi čiato divji, ker vidijo, dahrvaško Ijudatvo ne mara več vleči laškega jarma ter ai voli v občinske zastope le svoje, t. j. hrvaake može. — Na Hrvaškem ao imeli zadnje dni hude nevibte in je okoli Siska in Oseka bila tudi toča, v Pakovci pa je vibar razdjal graačinske bleve ter je ubil 17 glav živine, — Nekaj nemških (?) judov želi v Budimpešti nemško igrališče, toda madjarski zastop mesta ae ustavlja temu in tudi ogerska vlada ne mara biti judom, vsaj v tej reči ne, za klešče. No take sila pa tudi v reanici ni za nemako igrališče, posebno še ne, če je v rokah judov. Prosili so le-ti pa celo pri avitlem cesarji pomoči. Vunanje države. Kako očetovsko skrbijo sv. oče Leou XIII. za katoliške države in izlaati za naše oesaretvo, vidi se iz tega, da so brzojavno čestitali dr. Angererju, pomožnemu škofu na Dunaji, k oOletnici mašništva ia še isto nedeljo ao vaprejeli v poaebnem zaslišanji avstrijskega poalanika in njega rodbino. — Sedanja italijanaka vlada ima trdno voljo znižati državne stroške, toda velike težave dela ji v tem vojaštvo, kajti za-nj terja še vojni minister celo 30 milj. več, kakor se je doalej zanj izdajalo. Zato se ne zna, ali še oatane miniater Rudini dalje na čelu vlade, vse kaže, da je ima že do volje. — Po vseh. državah se množi ljndstvo, samo na Francoskem ne ali le malo, tako je naraatlo prebivalstvo v zadnjih 10 letih samo za 200.000. Kakor pri naa, tako ae kaže tudi ondi, da lezejo ljudje radi a kmetov v meata. — Princ Neapoliški, najstarši ain italijanskega kralja, je sedaj v Oabornu pri angleški kraljici in pravi se, da je ondi iz političnih namenov, ali mi opomenimo, da se angleška kraljica ne vtika v politične reči, ampak prepuača jih svoji vladi t. j. ministerstvu. — Nemški cesar Viljem je padel na ladiji, na kateri se vozi, ter si je v tem koleno ranil, pa kakor ae kaže, rana ni nevarna. — Nekaj francoakih ladij je priplulo do ruakega mesta Kronatadt in sam car Aleksander je mornarje pogostil ter so jim v obče velike Časti izkazovali. Nekateri zato sodijo, da je ruako - francoska zveza že v resnici toliko, kolikor gotova. — V Rumunijo prihaja neki iz tujik držav ubogih ljudi v lolikem številu, da so se jih jeli domači Ijudje braniti; valed tega pa je sedaj vlada vpeljala stroge naredbe zoper priseljence. — Bolgarski knez biva sedaj na Nemškem pri Kruppu, i oži, ki ima velike tovarne za tope ali kanon^. Najbrž si jih knez nekaj naroči za Bolgarijo. — Mladi a r b s k i kralj Aleksander se je že podal na Rusko, potoma pa obišče tndi avojo mater kraljico Natalijo. — Turska vlada ima še vedno opravka z roparji, ali kakc je podoba, ne mara jih ujeti, sicer ai ne more človek razložiti, zakaj da jib. postaja čedalje več in ao vedno drzniši. — V Arabiji, posebno v Djeppu, umrje vsak dan veliko ljudi za kolero. — V Perziji vre hudo med tamošnjimi — tobakarji, kajti društvo, ki prodaja tobak, misli mu ceno povišati. To pa tobakarjem nič kaj ne kaže. — Za spremembo se poroča iz Amerike, da so atiri republike sklenile med seboj trgovinsko zvezo; sicer pa se rado poroča z ,,unkraj aveta" le ustajah ali nesrečah na železnicak.