Odgovorni Vrednik : Profesor Valentin K on s ek. Slovenske uovine pridejo vsaki četertek na svetlo : cena za četertinko leta 50 kr,; po pošti 1 gol, sr. Za plačilo se tudi oznanila razglasijo. Tečaj II. V Celji 19. maliga Serpaua 1849. List 29. Življenje. Vir se hladni 'z zemlje snuje, ln navadni Pot potuje ; Dete iz naročja se očeta Sterga, pa še sveta ne pozna. Ki, če ravno rož’če mu obeta, Ternje vendar zadnjič le poda. Dalje lije Se v planini, Lepo vije Po dolini ; Željno mladic po veselji grabi, Srečo oprostit želi napak, Kar očesu le dopade, vabi, Krasne si gradove zida v zrak. Hojo pravo Vir zasuje, Ko z naravo Se bojuje; Sladka sanja zapusti mladenča, Lastna skušnja če mu um modri, De življenje sreča britko venca, Samostalnost ga še le uči. Vir izteka Se in mine, Zadnjič reka Z njim odrine ; Ura ti ločitve je odbila, So ti mar želje spolnile se ? Zdaj še le te zemlja bo platita, Mir ti dala, ki nar boljši je. (Vedež.) A - Likar Celje. Imeli smo v Celji ene dni veliko le¬ pih, kakor hrasti zrastenih grenadirjov, kteri »o večdel sami Slovenci. Leti gre- nadirski bataljon ima 6 koinpanij; dve so od Krajnskega, dve od Koroškega, in dve od Primorskega regimenta. Pri¬ morci govorijo tako gladko slovenski je¬ zik, de je veselje jih poslušati; pa vidi se pri njih de tudi radi laško govorijo, če jim ravno ne gre gladko; pa zato, ker menda laski jezik za imenitnejsiga imajo pred slo¬ venskim, kakor tudi naši vojaki radi nemš- kiga za imenitnejsiga imajo ino kolkor se da, tajistiga rabijo in lomijo. — Govorilo se je, de, ker jim je bilo odpovedano na Ptuji iti, kamor so bili od začetka v Terstu ko- mandiraui, bodo v Celi na svitliga cesarja Franca Jožefa čakali, kteri bi imel skoz spodno Štajersko, in Hervaško k banovi ar¬ madi se podati; pa tega ni verjeti, ino bi tudi dobro ne bilo, zakaj kako leliko bi se znalo našimu mladiinu vitezkimu cesarju kaj pergoditi! Kolka nesreča, ko bi v roke sov¬ ražnika prišel! — Bog ga vari vsega hudiga! Kakor se vidi ino sliši, bo vendar mes¬ ca Septembra želesnica do Ljublane že po¬ vožena; zakaj povsod delajo urno in hitro, kolkor zamorejo, ino vlada je razpisala, de bodo 1. Septembra v Laškim tergu, ino na zidanim mostu pošte že postavlene. V Laš¬ kim tergu bo samo pismobira (Briefsamm- lung); na zidanim mostu pa bode oskerbnik pošte moral tudi poštne konje imeti. Pošta pojde na južne kraje po krajnski strani skoz Kerško, Kostajnovco i. t. d. Tako bode pri- hodnič po Slovenskim vse lepše in za kup¬ čijo pripravnejše , ker bo na nekih krajih hlapon potajoče urno kakor blisk od kraja do kraja prepeljal, — po drugih straneh jih bo pa poštni rog spremlal tje, kamor hoče¬ jo se podati ino svoje reči opraviti. Prav živo gibanje se bo začelo v naših krajih, de bi le tudi se Slovenci v to gibanje hteli vple¬ sti, drugače bodo zopet sami ptuji vse za- sluške na se potegnili, ino revni domači Slo¬ venci kakor dozdaj večdel jim za herbtam stopali. *L Oglas Jugoslavjanske K r e s t o m a t i j e. Po pravilu ravnopravnosti bodo se sla,v- janski učenci na višjih učilnicah t. j. u latin¬ skih šolah in na vseučiliščah tudi učili ma- - 120 - . i ali li- bi močno rad bil, da bi si ga u vsakim malo S«e ,e ToVak T“ kako stelja tako imemtiiejši,«. mestu vsak lahko pmkerbel; teiature, xu pa«, jc a i; u mnogih mestah nevem nikak.ga go- tudi za učence močno težko, ako mje knjige, aij u umu 1«. » & u katero! bi se najšlo iz večega števila pi- spoda za to. sateliev mar nekaj maliga, t. j. ako mjekre- Podpise bodo tedaj je na • sateijev niču uok J II g, j j U Gradcu : g. Muršec, in slovensko družtvo, u Marburgu: g. prof. Matjašič. stomatije. Leta misel me je napeljala že pretek li¬ ga Novembra, da se lotim jaz letiga dela. Razni zaderžki so me motili, tudi neimamo dozdaj ni ene same knjige, katera bi mi le trohico pot kazala; po takim mi je komaj zdaj mogoče, en glaven del dokončati. Ime lete krestomatije bo ,, Cvetje ju- goslavjansko s dodanimi cveti dru¬ gih vertov slavjanskih 44 . Ime samo že kaže, kar bo zaderželc lete kujige. Zapo- pasti ima celo jugoslavjansko literaturo, te¬ daj bo imela spise jugoslavjanskih pisateljev iz vsili krajev; letim je dodjauo ko prime¬ ri ali zgledi jezika nekaj spisov iz ostalih slavjanskih narečjali. Pri tem sem gledal, ko- u Vinkovcih : g. prof. Vanjicek, liko mi je bilo mogoče na najimenitnejše de- u Djakovaru: g. Topalovic. la, in na spise, od katerih bi se najšel mo- u Reki: g. Kurelac, rebiti jugoslavjanski prevod slovenski ali u Zadru: g.prof. Kuzmanič,inslavjanska lipa, pak ilirski. — Se ve, de bodo spisi vsakiga u Kotam: g. Cučak. narečja skup vredjeni tako, da bodo vsi ilir— u Dubrovniku: g. prof Orsat Pocic. ski ene verste skup, vsi slovenski skup, itd. u Pazinu: (Pisino): g. prof. Rikoh. Vsaka književnost se razdeli vpesničtvo in Zdaj pa se prosim vse tukaj in poseb- prozu. Najprije namenil sem spise pesničke no lično mi nepoznane gospode, naj mi ne in prozaičke u eno knjigo zjediniti; ali mi zamerijo, de nje tako nadlegujem; in zad- je po takem preveč narasla; tedaj sem se njič prosim, da mi naj podpise kak naj hi- lotil najprije pesničkiga dela. Prozaički del trej poslej o , da se po tim zavoljo števila je tudi že malo da ni clo gotov, in bo raz- natisov ravnati premorem; in ker bi močno na Ptuju: g. Terstenjak Davorin, u Celovcu: g. prof. Javornik, in slovensko družtvo. u Celju: g. prof. Konšeg, u Ljubljani: g. Cigale, in slovensko družtvo, u Gorici: g.prof. Premru,in slovensko društvo, u Terstu: zložitelj sam in slavjansko družtvo. u Rebu: g. Vuk Stefanovič Kar., i knjigot, VVenedikt. u Varaždinu: Narodna čitaonica, u Zagrebu: g. prof. Babukič in ilir, nar. čitaonica, u Karlovcu: nar. čitaonica, rad pervi zvezik mesca Listopada razposlal, U Terstu 10. Julija 1849. IVAN MACUN, začasni učitelj lat. šol in slovenskima jezika. Rakošen jc nas cesar. (Pr. Slov.) * Večkrat smo že posamesnih lastnost, našiga mladiga cesarja v tem časopisu opom¬ nili. V vesvoljnih Augšburških novinah smo glasen kmalo za pesničkim, in na zadnje mislim, ako bo mi mogoče čez obadva dela besednik ali rečnik bolj neznanih besed zložiti. Pesnic ki del bo imel spise iz dva in šestdesetih jugoslavjanskih podpisanih, in ne¬ katerih posebno slovenskih nepodpisanih pi¬ sateljev; razun tiga nekaj maliga iz Der- žavina, Puškina, Kozlova; Kollara, Cela- kovskiga, in Jablonskiga; iz Šimunoviča, Mickieviča itd,; iz „Rukopisa Kraljodvor- , . skiga“ in iz „[gora“. Poleg tiga sem vzel “rali te dni P°pi s cesarja od nekiga dopi- razun mnogih jugoslavjanskih tudi nekatere sovavca imenovanih novin , ki je priložnost narodne pesine iz koliko mogoče vsili osta- * me V cesarja v ogerski vojski viditi. Po uje¬ tih slavjanskih narečjah; in vse lete večidel govih besedah zvemo, de gaje pervikrat u domačem njihovem pravopisu. v jdil i' 1 zavoljo tega se more posneti, de so Leti dei razredil sem u četiri dele: I. njegove besede resnične, iz nikakoršne stra- u pevateljni ali lirički; II. u pripovedajoči ili s ^* v 11 e izvirajoče. Poslušajmo, kako ga po- epički; III. u dramatički del; IV. u smes. Vsakimu delu bo od kraja pridjana kratka „Cesar h ranči š e k Jožef je bolj sred- teoria o njemu. Koliko pol (Bogen) bo imela nje velikosti, ravne rasti in čverst. Vidi se cela krestomatija pesnička, ne premorem pre- P a > deje še mladeneč. Njegovo obličje ra- glednuti; ko bo tiskan pervi zvezik (Heft), zodeva toliko umnost, kolikor odkritoserč- bom bolj lahko to presodil; ko se mi zdi, nosti iz njega sije. Kadar svoje usta k smeh- bo imela okol 25 do 40 pol; in trudil se !j ail jn odpre, kar se mu prav dobro poda, bom, de ne bo širja. se vidi, de mu je natura, kakor sicer Du- Pervi zvezik, ki bo najprije razposlan, najčauam, posebno Dunajčankam lepe zobe in ki muje pridjano slovenski in ilirski kratko podelila. — Za blagor svojih vojakov kaže krasoslovje ali estetika, bo zapopadel celi veliko skerbnost, in več kakor eno djanje priča v njegovim kratkim vladarstvu, de njih zlužbe ceniti ume. lirički razdel. Plačevalo se bo za vsak zvezik, ko bo razposlan; cena za vsakih pet pol je 15 krajcarjev srebra. Nečesai moram med drugimi opomniti, » i , . . , ..„ | car nnam se dobro v pameti. Koso bili ta- r ^ZaJostno stanje našega knjizestva me bori pred Rabam od cesarskih vzeti, prine- prisili, to delo na predbroj ali podpise na seje .nemo cesarja nekiga vojaka kteriul« svetlo dati; po namenu in osnovi letiga dela ste bile obe nogi razdrobljene. Odtistihmal - 121 je bil cesar tako ginjen, de se je na stran obernil in si solze obrisal. Mož, kteri mi je to povedal, star sivobrad oficir, je imel tudi mokre oči. — Ali je čudo, de je armada za svojiga cesarja tako vneta ? I)e je pa vneta, se vidi iz govorjenj oficirjev in vojakov in nesmerniga veselja in vriskanja, s kterim cesarja povsod sprejmejo, kjerkoli se po¬ kaže". * Njih Veličastvo, nas premilostivi ce¬ sar F r a n č i s e k J o ž e f so se 5. t. m. z bo risa nazaj na Dunaj vernili. — Njih stre- žeti so sest funtov težko topno kroglo sabo na Dunaj prinesli, ktera je ravno med Nj. Veličastvam in nadvojvodam Ferdinandam, cesarjevim bratam, na tla padla. V spominj velike nevarnosti jo bodo hranili, ktero je vsigamogočni Bog od glave tako blagiga življenja odvernil, ktero nej se mnogo, mno¬ go let v blagor vsili narodov edine, mogo¬ čne Avstrie vlirani. Nova nadloga! * Punti in vojske z vsimi njihnimi na¬ sledki, in kolera, so nesrečne stiske vlau- skiga in letašnjiga leta, s kterimi je božja modrost razne dežele obiskala. K vsim tem se se nova približuje, namreč kobilice. V več krajih Hrovaskiga , Slavouskiga in Ogerskiga so se že pokazale in iz Lvov¬ skih novin zvemo , de so tudi Galicijo že obiskale, posebno pa Kolomejsko in Cort- kovsko kresijo. Bere se v svetim pismu in znano je vsa- kimu, kako strašni so ti merčesi kamor pri¬ dejo. V naših deželah jih že dolgo ni bilo, desiravno smo vlansko leto slišali, de so do Kerškiga in na zdoljnje Stajarsko tudi nek- tere iz Hrovaskiga Zašle. V prejemih časih so pa tudi nase dežele večkrat obiskale in v zgodovsini se bere, de je v letu 872 velik vlak kobilic v Stajarsko,Koroško in Krajnsko deželo priletel, ki so vso zelenjad na polju in v vertih do korenine pozobale. Valvazor piše, de je velik vihar njihnimu potovanju konec naredil, ki jih jev reke pomedel. Pa tudi se po smerti — piše Valvazor dalje — so smert rodile. Zakaj kakor so v Svo¬ jim življenju zalenjad morile, tako so tudi inertve ljudem in živalim smert vzrokovale, ker so jih vode zopet na suho pometale, kjer so na kupih gnile in zrak okužile, de so marsiktere kužne bolezni in v nekterih krajih se celo kugo prinesle. V Fuldenskih letopisih so tako le po¬ pisane: Imele so po steri perute in po sest nog, široke gobce in po dva zoba, bolj ter- da kot kamen in kost, s kterima so narmeh- kejsi in nartersi skorjo dreves razglodati mogle. Dolge in debele so bile, kakor palc moža, in toliko jih je bilo, de so v eni uri v dnevu pri mestu Majncu toliko polja po¬ žele, kolikor ga sto ljudi v enim dnevu ob¬ dela. Kadar so se pa te žilice vzdignile, so eno celo miljo hoda soluce tako zakrile, de ga ni bilo mogoče viditi. — Lvovske noviue pišejo, kako se zale¬ ga tega merčesa, dokler ne more leteti, nar bolj gotovo vkonča. Koj ko se merčesje na kako stran premikati začne, se dva grabna skopljeta s navpičnimi stenami in z nametani zemlje tisti strani nasproti, na kteri so mer¬ česi. Na dnu grabna je treba živiga apna nasuti in zalega, ko do grabna pride, se z lopatami vanj pomeče. Ostank nierčesov, ki pervimu napotku odide, stori v drugim grabnu svoj konec. — To je edini pomoček zoper ti merčes. (Pr. Slov.) Ogerska vojska. Kar smo bili v zadnemu listu naših No¬ vin povedali, da se bode zgodilo, to se je tud resnično dogodilo. Nar veče Ogersko mesto Buda-Pest je v cesarskih rokah. Budo , ktera na desnim bregu Donave leži so naši cesarski vojšaki posedli; v Pest, ktero je na levim bregu te reke, so pa Husu primarširali. To mesto je skero pušavi podobno, ker je mnogo ljudi iz njega že tedaj pobegnilo, ko je Košut me¬ sto zapustil bil; drugi so poznej zbežali, ko so slišali, da se Husi bližajo. Železni most med Budo in Pestam je raztergan, torej se ljudi v čolnih sam ter tje vozijo; pa kakor se sliši se bode most kmalo popravil, tako da se bode lahko po njemu vozilo. Okolj terdjave komora je naša in Ru¬ ska armada sovražnika popolnoma oklenila, tako da nikamor ne more. Večkrat so sovražniki skusili našo ar¬ mado predreti, pa vselej so morali s ker- vavimi glavami nazaj bežati. Od dne do dne naši sovražnika tesnejše vkup stiskajo; že mu živeža za ljudi in konje pomenkuje, in ni ga dne, da bi ne bila kaka majhna bit- va, in sovražnik je vedno na zgubi. Sovražna posadka v terdjavi Komoro scer iz nar večih topov brez prenehanja na naše strela pa brez da bi našim kako kvaro sto¬ rila, ker so dalječ proč od terdjave. Nemška dežela, Na Nemškim bo kmalo popolnoma mir. Puntarji, ki so bili povsodi premagani, so se na zadne vterdjavo Hastatt vergli, in se branijo, koljkor se morejo. Terdjava je pa že od Pruskih in drugih Nemških vojšakov okolj in okolj obsedena,' in ne bo dolgo ter- pelo, da bo premagana; že po reki Rini 70 velikih topov peljajo, z ktermi bodo Prusi v terdjavo tako dolgo strelali, da se bode vdala. Laška dežela. Mailand 13. Julja. Dans se je 12 tistih razbojnikov obesilo, kteri so bili tačas, ko je bil Radecky nad Pieinonteze šel, in nje premagal, v Brescii punt vzdignili in nase bolne vojšake po spital ih pomorili. V Rimu Francozi gospodarijo; puntarji so se razkropili in poskrili. 122 - Nro, 3135 praes. H a * s * a s ces, kralj. Štajarskega deželnega predsestva. Zastran vundajanja denarnih listov po 6 in 10 krajcaijov v siebru. _denarno opravništvo sije na vso moč prizadevalo, da bi se potrebi v menjitvi na dro¬ bno zadosti storilo skoz to, daje brez prenehanja kovati pustilo sreberni in kotlovi dro¬ biš. Pa kakor dosadašnja skušnja uči, vendar le drobiša poineukuje, vecdel zavolj ne- zavupa, kter se je po hudovoljnosti razširil, To reč ne samo dobičkarija, ampak tud pre- kucijska stranka, ktera v svoji hudobnosti nikdar ne praznuje, v svoj prid obračuje; to¬ rej je pa tud drobiš, kakor veliko se ga je vun dalo, v ravno tisti dobi zginil, ko je v menjitvo prišel. Da bi se odveruili nepaki, kteri iz tega pomenka za menjitev na drobno izvi¬ rajo, so Njih Veličanstvo po nar vikšemu vkazu od 20. rožnika t. 1. dovoliti blagovilili, da se denarni listi vundajo pod sledečimi določbami. Pervič: Denarni listi se bodo glasili na šest in deset k raj c a rjo v sre¬ bra, in se bodo v svojemu polnemu napisanemu znesku pri vsih plačilih pod enim gol- diuarjam v vsih cesarskih denarnicah (kasah) kakor sreberni drobiš jemali. Drugič: Vesolni znesek tih denarnih listov ne sme čres pet miljonov gol- dinarjov znesti. Tretjič: Razdajali se bodo po verstah, kterih bo vsaka z čerko zaznainnaua. Po preteku treh mescov, to je po preteku mesca kimoveca (Septembra) 1849 se bodo ti denarni listi za sreberni denar nazaj jemati začeli. Javna vadla bo določila , v kteri redi in v kterih dobah se bodo posamesne verste nazaj jemale. v Čete rtič: Denarni listi se ne bodo od cesarskih kas na ravno vmed privatne (ljudstvo) razdali, ampak razdali se bodo za enaki znesek v bankuotih na krajne vrade glavnega in stolnega mesta, deželskih glavnih mest in sploh na vrade tistih večih kra¬ jev, kjer se vidi da se ti denarni listi posebno potrebujejo. Doba, v kteri se bodo taki denarni listi tud v posainesuih krajih dobiti zamogli, se mora tam posebno razzuaniti. Petič: Kdor te denarne liste popači alj ponaredi, zapade pod ravno tisto ka¬ zen, ktera je za popačenje in ponarejanje javnih zavupuih listov, kteri kakor srebro velja¬ jo določena. Šestič: Razdajanje tih denarnih listov mora henjati, kakor hitro tega pobotne- niga sredstva ni več potreba. To se razznani po vkazu visokega ministerstva od 24. rožnika (Junija) t. 1. šte¬ vilo 7111 (F. M.) V Gradcu 1, Julia 1849. Ignac vitez od Harquet, de&elniga predsedstva oskerbnik. Nar novje- 16. in 17. tega mesca je bila huda bit- va med Madžaram in Rušam, Rusi so sov¬ ražnika popolnoma premagali. V Cejlski fari so vmerli. Mal. Serpana. 3. Boštjan Rebov, delavec za gradam Nro, 40, 42 let star, v koleri. 4. Gospa Apolonja Perko, kresiskiga služabnika žena, 35 let stara, v mestu Nro, 69, v koleri. 5. Maria Nill, dacerja žena, v gradškimu pred- mestu Nro. 23, v koleri, o. Martin Pinter, oferce sin, 11 let star, v spi¬ tata, v koleri. 5. Maria Nill, uradnika žena, 37 let stara v Grad¬ škimu predmestu Nro. 23, v koleri. 8. Katarina Maicrhennann, udova, 63 let stara, v mestu Nro. 114, v koleri. 10. Liza Janežič, kmetiča žena, 42 let stare v Polulah Nro, 20, v koleri. 10. Anton Regul, oferja sin, 3 leta star, za Gra¬ dam Nro. 40, v koleri. 15. Ana Sahoržik, Železnikarja kči, 7 let stara v Pečovniku, v koleri. Natiskar in založnik J, K. Jeretin .