Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 23. augusta 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske držáve dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 34. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Prvi dekliški tabor v našoj krajini. Veličasten shod v Črensovcih. - Okoli 5000 mladenk iz vseh far. - Nad 3000 sv. obhajil. — Veličastna prošecija s 6000 verniki. Preminoča nedela je znova pokazala, da smo verni. Posebi pa je še posvedočila, da je verna naša mladina — naše mladenke. To naime, da se je na prvom dekliškom tabori v našoj krajini, ki se je vršo v Črensovcih, zbralo iz vseh far od Dolnje — do Gornje Lendave 5000 mladenk i do 3000 mladencov, možov i žen kaže, da žive v naših srcih močna vera i velka lübezen do krščanskoga presvetnoga dela. Dekliški tabor je priredila Prosvetna zveza v Maribori. Kak odposlanca sta prišla g. kanonik Časi i predsednik Prosvetne zveže, g. bogoslovski profesor dr. Hohnjec. Pripelala sta se v soboto večer. Mladenke so jiva sprijale z navdüšenjom i njima podarile lepe šopke. Tabor se je začno v nedelo zajtra. Od ranoga jütra naprej so se slüžile sv. meše. Nad 3000 vernikov je pristopilo k sv. obhajili. Ob desetih se je začnolo glavno opravilo. G. kanonik Časi je meo lepo predgo od Marije i od dužnosti naših mladenk. Slovesno sv. mešo je slüžo g. dekan Jerič. Po sv. meši bi se mogao vršiti pri cerkvi tabor. Ar pa je začnolo dežüvati, je v cerkvi spregovoro g. dr. Hohnjec. Govoro je od velkoga pomena krščanskih, prosvetnih drüštev. Med sv. opravilom je bila velikanska cerkev nabito puna, na stotine naroda pa je stalo pred cerkvenimi dverami. Vseh je bilo do 8000. Po shodi je v „Našem domi“ melo 330 mladenk obed. Med njimi so bile mladenke iz vseh naših far, zvün toga pa zastopnice iz Ljutomera, Križevec, Veržeja i drügih krajov lepoga Štajara. Vse so se počütile dobro. Za veselo razpoloženje je skr- bela domača banda, ki je v Slovenskoj krajini edna najbolših. Mladenke so obiskali gg: kanonik Časi, profesor dr. Hohnjec, Klekl, dekan Jerič, domači plebanoš Čačič i kaplan Godina, bogoslovec Halas i urednik Novin. Najprle je mladenke pozdravo g. profesor. Potem je spregovoro g. Klekl. Za njim se je zahvalila v imeni mladenk Plej Marija. Na zadnje se je oglaso urednik Novin. Vsi govorniki so izrazili veselje nad tem, da se je tabor tak lepo posrečo i so spodbüjali mladenke k lepomi krščanskomi živlenji i požrtvovalnomi apoštolskomi deli. G. Klekl je tüdi sporočo, da je dobo več brzojavnih pozdravov. Takše pozdrave so poslali: grofica Batyanyi, Marijina drüžba iz Ljubljane, mladina sobočkoga okraja i Marijina drüžba s Cankove. Popoldne ob treh se je vršila z Marijinim kepom Veličastna prošecija, štere se je vdeležilo do 6000 vernikov, večinoma mladenk. Z jezerih vüst so rümele lepe Marijine pesmi pa tüdi godba je glasila njeno diko. Po prošeciji je bio v cerkvi blagoslov i zahvalna pesem. To je kratki popis prvoga dekliškoga tabora. Prinašamo ga na prvom mesti zavolo toga, da vsaki vidi, ka Slovenska krajina premore, če ide za božo i Marijino čast. Te shod je začetek velkoga dela na verskom i prosvetnom polji. Verni smo že zdaj, nego ščemo, da se ta naša vera še bole poglobi i da živa vera sklije tüdi v srcaj tistih, ki so dozdaj mrzli ali mlačni. To de naše delo. Na tabori je bilo zbranih do 5000 mladenk od vseh strani naše krajine. Govorniki so tem mladenkam povdarjali, da je njihova dužnost ta, da morajo v svojih familijaj, med prijateli i znanci vršiti apoštolsko delo v tom pogledi, da jih spravlajo na pot poštenosti. Mladenke so si vtisnile to dužnost v srce i jo bodo vršile z vsov požrtvovalnostjov. Ka so čüle mladenke na tabori v Črensovcih, to ščemo povedati na tom mesti vsem mladenkam naše krajine. Dužnost vsake mladenke je, da postane dobra poštena kotriga (če stopi v zakonski stan : žena i mati) človeške drüžbe — dobra, krščanska žena, ki zna, da ma velke dužnosti naproti Bogi, bližnjemi i samoj sebi. Tak se mora vsaka zgajati, ár samo od poštenih žen ma hasek človeštvo, Maticerkev i država. Vsem pa, ki so pozvani, da zgajajo našo mladino, znova zazovemo v spomin, da smo verni, po veri narodni i želemo, da se dá veri pri zgojnom deli prvo mesto. Eksplozije i atentati. Po poročili, štere je dobila agencija Havas iz Makauva, se je dogodila v petek eksplozija municije v Flofi pri Makau. Ob toj priliki je bilo 26 lüdi vmorjeni, 62 pa težje ali lažje ranjeníh. Škoda je velka. — Za volo eksplozije v nekšoj delavskoj hiši v lyonskom predmesti se je hiša porüšila i podkopala pod rüševinami 30 oseb, med njimi 12 dec. Do 4. vüre zajtra so odkopali 4 mrtve i 12 oseb z ležešimi poškodbami. Odkopali so šče 4 mrtve z hiše v šteroj se je zgodila eksplozija. Mislijo pa, da je pod rüšavinami šče 12 žrtev. — Preminoči teden je znova izvršeni atentat na ekspresni vlak Basel-Berlin. Na vlak je bilo dano več strelov. Na okni vagona je bilo opaziti vdarec dveh krogel. Oseba ne bila ranjena. 2 NOVINE 23 avgusta 1931, Šolsko naznanilo. Šolsko leto 1931/32. se bo na gimnaziji v Soboti pričelo 1. septembra. Za sprejemni izpit za I. razred je treba vložiti s 5 Din kolekovane prošnje, ki bodo se sprejemale 24, 25. in 26. avgusta v ravn. pisarni. Prošnji je treba priložiti rojstni list letnikov 1818., 1919., 1920. in 1921., nadalje zadnje spričevalo o uspešno dovršenem IV. razredu osnovne šole in domovnico. Ponavljalcem 1. razreda ni treba delati sprejemnega izpita. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo začeli 27. avgusta ob 8. uri zjutraj. Popravni izpiti za vse razrede se bodo vršili 24., 25. in 26. avgusta. Prošnje kolekovane s 5 Din in 10 Din za vsak predmet se bodo sprejemale do 22. avgusta. Nižji tečajni izpit se prične 1. septembra. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra od 8—12 ure, v II. IV. razred pa 5. septembra od 10—12 ure. Vsak Učenec naj prinese k vpisovanju spričevalo prejšnjega leta. Pri vpisu plača vsak Učenec 5 Din za kolek na prijavi in 20 Din v fond za zdravstveno zaščito. Te takse ni oproščen noben Učenec. Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Murski Soboti. Kalendar. august (31 dni) 35. teden. Ka novoga v Belgradi ? Zahvala Nj. Vel. krala. O priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. krala Aleksandra I. je na vladarovo ime prišlo vnogo čestitk iz države i zvün nje, ki izražajo zvestobo i vdanost krali Aleksandri I. ino njemi želejo dugo živlenje, srečo i napredek. Po najvišišom nalogi je pisarni Nj. Vel. krala Aleksandra čast izraziti zahvalo vsem posameznikom, ustanovam i drügim za poslane čestitke. — Iz pisarne Nj. Vet krala. Upravne oblasti i muksimiranje cen. Minister za socijalno politiko i narodno zdravje je razposlao okrožnico kr. banskim upravam, v šteroj ponovno opomina, da upravne oblasti nemajo pravice na podlagi odredb zakona od pobijanja draginje živlenskih potrebščin ino pravilnika za izvršüvanje toga zakona, da bi maksimirale cene živlenjskih potrebščin. Upravne oblasti majo pravico do nadzorstva i kontrole odavcov živlenjskih potrebščin ino pravico do prijav političnim oblastvom i sodiščam od prekršitve odreb omenjenoga zakona. Svetovna politika. Začetek Češko- madžarskih pogajanj. V kopališči Lillafüredi so se v tork najšli delegati češkoslovaške i madžarske delegacije za trgovinska pogajanja. Popoldne so se otvorili razgovori za pogodbo od najvekših vugodnostih, šteroj se ma dodati poseben dostavek od carinske tarife. Murska Sobota Proslava 10 letnice vladanja Nj. V. kralja Aleksandra I. V soboto i nedelo se je Sobota pridrüžila vsem drügim varašom po celoj državi. Na lepi i prisrčen način je proslavila 10 letnico vladanja našega miloga vladara Aleksandra I. V soboto večer se je zbrala pred Sokolskim domom velka vnožica Sobočanov. Iz sosednih vesnic so prihiteli gasilci. V domi je bila slavnostna seja. Govorniki so se spominjali velkoga dneva i so poveličüvali miloga vladara, ki je vsigdar kazao svojemi lüdstvi očinsko lübav. Po seji se je razvio po vulicaj lep pohod. V pohodi so šli Predstavniki vseh oblasti, drüštva, gasilci, vojaštvo i na stotine lüdstva. Igrala sta dijaška fanfara ž gasilska godba iz Bakovec. Narod je navdüšeno skikao svojemi milomi vladari i visikoj vladarskoj familiji „Živijo“. Na vseh hišaj so bile razobešene zastave, vnoga okna pa so bila okrašena s korinami. V nedelo predpoldnom so bile v vseh treh cerkvaj Zahvalne slüžbe bože. Cerkve so bile napunjene. Slüžbam božim so prisostvüvali tüdi predstavniki oblasti. * — Premestitev. V Ljubljano k banskoj upravi je premeščeni kmetijski referent, višji kmet. pristav g. inž. B. Wenko. G. referent si je pridobo s svojim neumornim delom velke zasluge. Želemo njemi, da bi tüdi na novom mesti včino vnogo dobroga v blagor kmečkoga lüdstva. — Iz bolnice. Bolnica preživla žmetne dneve. Betežnikov je telko, da jih je le s težavov mogoče oskrbüvati. Okoli 20 betežnikov ma grižo. Med temi se smrt pogosto oglaša. Zadnji teden je bio skoro vsaki den sprevod, nešterne dneve celo po dva. — Sadjarska zadruga za Slov. krajino se osnavla v M. Soboti. Zanimanje za to je proti pričaküvanji veliko. Saj bo to prva zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Zanimanje za to zadrugo pa je še povekšalo protiagitacijsko zborovanje v Cankovi, Bodoncih i Gor. Lendavi. Ustanovni občni zbor bo prehodnji teden. — S. K. Mura je 15. t. m. odigrala na Čakoveškem igrišči revanž nogometno tekmo s Seljačkim sportnim klubom Pustakovci. Mura je zaslüžno zmagala 2:0 (1:0). Slovenska krajina. — Navuk za tretjired je dnes v Črensovcih ob poltretjoj vüri; večernice so ob 2. Ne bo zato navuka dnes tjeden, kak smo objavili, nego dnes, 23. augusta. — Novi Bogojanski plebanoš. Višešnja cerkvena oblast v Maribori je za namesto pokojnoga velezaslüžnoga plebanoša i dekana, g. Baša Ivana imenüvala g. Haoko Jožefa, dozdajšnjega kaplana v D. Lendavi. Iz srca Čestitamo i Želemo, naj delüvanje novoga g. plebanoša sprevaja pun boži blagoslov na najvekšo božo čast i zveličanje düš ! — Zahvala. Podpisani odbor se najtoplej zahvalüje vsem, ki so na kakšikoli način pomogli, da se je dekliški tabor dnes tjeden tak veličastno mogo zvršiti v Črensovcih. Posebno se zahvali Hranilnici i posojilnici za brezplačni prostor, foringo i delo pri pripravaj za obed deklin, g. Kolenko Ivana župana ženi, ka je vodila glavno skrb pri kühanji i vsem njihovim pomagačom za brezplačne trüde, gospodom gostilničarom, mesarom posestnikom i vsem drügim gospodom i gospem za brezplačno delo i posojeno pohištvo i posodo, ka smo mogli v najlepšem redi nahraniti 400 lüdi, godbi iz Žižkov za brezplačno razvedrilo, dvorjenicam za izvrstno dvorbo, štero so kak i vso veliko čiščenje i lepšanje vršile navdüšeno z lübezni do Marije i svojega bližnjega brez vsega povračila. Vsem naj Marija plača obilno vse, ka so nam pripomogli za povekšanje njene Časti pri našoj ženskoj mladini. — Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška v Črensovcih“ 23. augusta 1931. NOVINE 3 AGRARNE ZADEVE. Velki dar kotrigam AGRARNE ZADRUGE i HRANILNICE i POSOJILNICE v ČRENSOVCIH. Agrarna zadruga i Hranilnica i posojilnica v Črensovcih ponüjata svojim kotrigam drva, stavbeni i drügi les za potrebo po najnižiši cenaj : Hrastja 15.666 falatov, največ od 16 do 50 cm. debeloga, drevo za drevo za 25 Din, Kostanja (prvega) 2819 falatov, največ od 16 do 46 cm debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Ler 249 falatov, največ od 16 do 38 cm.debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Bora i jaliča 4188 falatov, največ od 16 do 54 cm. debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Gabra i bükvi 10.456 falatov, največ od 16 do 46 cm. debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Pripomnimo, da je Čisto steblo ponüjenoga drevja najmenje pet metrov visiko, séga pa, do 10, 15 i cilo 20 metrov visiko tüdi. To drevje se nahaja v Medjimurji, občini Gornji Mihalovec, poleg velke ceste na ravnini, blüzi železniške postaje Macinec ali Dravsko Središče. Od vagona se plača do naši postaj Beltinci, Sobota, Lendava, okoli 280 Din., to je, na meter drv pride okoli 10 Din. Vsaka kotriga Agrarne zadruge, štera šče drva i les dobiti iz tej Šum, se mora javiti pri svojih odposlancaj najkesnej do 1. septembra. Odposlanci pa morajo včasi javiti zadrugi vse priglašene. Kotrige Hranilnice i posojilnice se naj javijo pri Posojilnici v Črensovcih vsaki den predpoldnevom. Vsaka kotriga, štera se prijavi za to küpilo, mora dati ednoga delavca v šume za podiranje i skladanje lesa. Če se prijavi edna desetina kotrig, smo eden tjeden gotovi v šumaj. Delavci dobijo stan brezplačno. Vsaka kotriga, štera se prijavi za küpilo, plača, gda se začne sekati 15% od tistoga zneska, za šteroga naroči drva i les. Na ostali dug se pa počaka brez intereša do zadnjega decembra leta 1932. na poroke, brez vsej stroškov. Drva i les sta tak poceni, da vračunavši vse stroške, tüdi železnico prideta kotrigam 25% falej, kak je dnevna cena. To telko pomeni, da zadruga darüje dvestojezero dinarov s tem svojim kotrigam. Sam sebi je sovražnik, ki ne pristopi k Agrarnoj zadrugi ! Po sklepi seje načelstva i nadzorstva Agrarne zadruge pa Hranilnice i posojilnice v Črensovcih, z dne 19. Julija. 4 NOVINE 23. augusta 1931. — Širitelom ! Z denešnjov številkov vam pošlemo bloke i čeke za nabiranje darov na „Dom sv. Frančiška“ pri deci. Prosimo vas lepo, ponüdite te izkaznice deci, polovico odtrgajte i dajte deteti, Polovica pa ostane v bloki. Vsako dete dobi eden dar za din. na Malo mešo v Črensovcih, če pa ne pride sem, njemi pošlemo na dom po vas. Do 6. septembra javite upravi Novin, kelko din. ste dobili i na ček napišite gor : Dar dece za Dom sv. Frančiška. — Vadarci do meli v nedelo, 30. augusta jáko lepo. slavnost. V spomin na pokojnoga g. plebanoša Jožefa Sakoviča sta küpile turniška i seniška fara zvon. Te zvon de v nedelo blagoslovleni i na rojstnom grünti pokojnoga plebanoša potegnjeni na pripravleno mesto, da de odtec oznanjao božo diko. — Biserno zdavanje v Beltincih. Preminočo nedelo je videla beltinska fara v cerkvi nenavaden zakonski par. Pred oltarom sta stala 84 letni Balažič Marko i njegova verna žena Ana. Prišla sta k bisernomi zdavanji — blagoslovitvi 60 letnoga zakonskoga živlenja. Genlivo je bilo gledati starčka, ki nosita na hrbti težo vnogih let, a sta vklüb tomi zdrava i zadovolna. „Mladoženca“ je blagoslovo vnük p. Knaus Edmund. Navzoči pa sta bila tüdi domači gg. plebanoš i kaplan. Po zdavanji so na domi priredili za ožji rod malo gostüvanje. — Jubilanta je Bog v živlenji obilno blagoslavlao. Močno betežna nigdar nesta bila. Samo oči se je lani pripetila nesreča. Reporeznica njemi je na pravoj roki odrezala prst i od tistoga časa z rokov nemre delati. Zakonca sta mela četvero dece : najstarejše je staro 56 let, najmlajše pa 37. Po svojoj deci sta dobila 31 vnükov i 26 pravnükov. Deco sta zgojila v dobrom krščanskom dühi, tak se zgajajo tüdi vnükeci i pravnükeci. Dobrima zakoncoma, ki sta dočakala tak izredno lepi den, Želemo, da dočakata v zdravji i zadovolnosti še železni jubilej. — Griža. Poročali smo že, da v Gomilicaj i v Brezovici straši griža. Te neprijetni beteg še zdaj ne prenehao. Betežnikov je na desetine. Vnoge so odpelali v špitao, vnoge pa je Spravo beteg v grob. Gomiličancov je vmrlo v ednom tedni 7. Tüdi v Brezovici je smrt mela bogato žetev. Nova šola v Radencih. Občina Radencih, ki prle sploh ne mela šole, si je postavila jako lepo novo šolo, šteroj je dala ime „Narodna šola kralja Aleksandra Ӏ.“ Šola je bila preminočo soboto slovesno blagoslovlena. Blagoslovo jo je g. pomožni püšpek dr. Ivan-Jožef Tomažič. ZA NEDELO. Po risalaj trinajsta. Evang. sv. Lukača vu 17. táli. Vu onom vremeni, gda bi šo Jezuš v Jeružálem, prek je šo po sredini Samarije i Galilejo. I gda bi notri šo v nekši kašteo, prišlo je pred njega deset gobavi možov, ki so stali ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči : Jezuš vučitel ! smiluj se nad nami. Stere kak je vido, velo je : Idite i pokažite se dühovnikom. I včinjeno je, gda bi odhájali, Očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido ; ka je očiščeni, povrno se je, z velkim glasom zvišavajoči Boga i spadno je na obraz pred noge njegove hvalo davajoči; i te je bio samaritanuš. Odgovoreči pa Jezuš pravo je: Ne li jih je deset Očiščeni; i gde je ti devet ? Ne se je najšo, ki bi se povrno, ino bi dao diko Bogi, nego sam ete tühinec. I veli njemi : stani gori, ino idi; ar je vera tvoja tebé zdravoga včinila. Razgled po domovini. Velki ogenj v Blokah. V tork, 11. augusta ob 9 zvečer je na Blokah izbruhno ogenj, ki je vničo 11 poslopja, med njimi tri hiše. Gorelo je celo noč. Zgoreli so tüdi štirje prašiči, vsa živina, žito i slama tüdi razni polodelski mašini. Pri gašenji je bilo več oseb ranjeni. Zavarovalnina je ne znana. Smrt pod potači. Preminoči pondelek popoldnevi se je v Penki pri Šoštanji odigrala žalostna nesreča. Posestnik Anton Babič iz Braslovč je pod potači težko naklajenoga voza našo smrt. O tragičnom dogodki smo zvedli naslednje; Posestnika Anton Babič i B. F., oba iz Braslovč doma, sta v pondelek vozila vsaki na svojem vozi premog iz Velenja v Braslovče. Med potjov, sta se stavila pri raznih gostilnaj, tak, da sta prišla do Vrabičove gostilne v Penki že močno vinjeniva. Kak sta se okoli 3 popoldnevi spravlala od Vrabiča dale, je stopo Babič pred Bošnakove konje, hoteč jih staviti. Med tem je vinjeni F. B. konje pognao i ti so podrli Babiča pod sebe i potači so šli prek njega . . . Na kraj nesreče je taki nato prišeo Zdravnik dr. Medic, ki pa nesrečniki ne več mogo nüditi pomoči. Babiči so potači zdrobila prsni koš i je bio taki mrtev. F. B. je po nesreči mirno nadaljüvao pot, kak da se ne bi zgodilo nikaj. Komaj te da so pribežali k njemi lüdje i njemi dopovedali, ka se je zgodilo, se je vrno. Pravi, da sploh ne vej i ne vido, kda bi Babič pod voz spadno . . . Pokojni Babič je bio samo 35 let star i je komaj pred par leti prevzeo lepo posestvo. Pač ne mislo, da se bo mogeo naskori i na tak žalosten slüčaj ločiti od svoje zemle. Iz sveta. Grozna povoden na Kitajskom. Kitajska je postala žrtev grozovite povodni. Vlada objavlja od nje sledeče podatke: Reka narašča dale. V provinci Hupeh je poplavljeno ozemlje, ki je ednaka Škotski. Škoda na žetvi v provincaj Hunan, Kiansi i Kiansu znaša nad 12 milijard dinarov. Porüšenih je 4 milijone hiš i bajt, 23 milijonov kmetov je brez strehe i 12 odstotkov rodovitne zemle v tej provincaj je popolnoma pod vodo. Jesenska žetev je popolnoma izgüblena. Prvle kak bodo vode odtekle, de prišla zima, tak da nede mogoče posejati ozimine i de prebivalstvo zavolo toga izročeno neizogibnoj lakoti. V okraji mesta Hankov se je vtopilo 8000 lüdi, po vodi pa plavajo zraven človeških i živalskih tel tüdi škrinje s pokopališč, štere je razrila voda. V Hankovi se je že Pojavila kolera. Evropci so se dali vsi cepiti. Od bežencov je najšlo zavetje v barakaj i po razni lüknjaj 150.000 oseb, 200.000 pa je šče itak brez vsake strehe. Vlada je votirala 1.200,000.000 za pomoč prebivalstvi, ali to je kapla v morji, ar penez lüdje nemrejo jesti, živeža pa nega. Zvüntoga se je že Pojavila strašna dragoča, tak da so cene živilom poskočile za 50 odstotkov ! Razmi se, da se je pojavilo nesramno odiranje, ki na Kitajskom spremla vsako elementarno katastrofo i ki je tem vekše, kem vekše je siromaštvo. Roparski napad sredi Berlina. V zahodnom deli Berlina so neznani napadalci napadnoli podrüžnico nemške državne banke. Dva mladiva moža sta planila v blagajniške prostore z naperjenimi revolveri. Eden od njidva je zakričao : „Roke gor!“ i skoro istočasno strelao i rano nekšoga uradnika v želodec. Istočasno je skočo prek ograjo, štera loči bančne prostore od prostorov za občinstvo. Blagajnik se je brano, napadalec pa ga je taki bujo, dokeč je drügi napadalec grozio drügim uradnikom. Napadalca sta pograbila okoli 22.000 mark, nato pa zbežala. Uradniki so za njima strelali, eden izmed njih je celo v avtomobili hiteo za njima, meo je pa smolo, da se njemi je revolver neprostovolno sprožo i zadeo šofera, zavolo toga avtomomobil ne mogo dale zasledüvati napadalce. Napadalca sta še na begi strelala i oddala več strelov. Pri tom je bila zadeta 12 letna deklica. Newyorčani sejajo klüče. Na zborovanji klüčavničarov v New-Yorki so navajali, da zgübijo Newyorčani letno po 32.000 klüčov. To se pravi, da vsaki dvestoti prebivalec zgübi na leto po eden klüč. 23. augusta 1931. NOVINE 5 Našim malim ! Pred par tjedni smo obečali našim malim, ka njim pripravimo nekše veselje ešče to leto za eden dinar. Te den se približavle. Približava se den Marijinoga rojstva 8. September, kda se je narodilo, draga dečica najsvetejše i najbolše človeče dete na svet : Marija. Mi v Črensovcih mamo edno lepo podobo toga lübeznivoga deteta v Srca Jezušovoga oltari. K tomi sladkomi deteti vas vabimo vso dečico na Malo mešo. Popoldnevi bodo večernice ob 2 i potom se blagoslovi z molitvami Materecerkve vsa deca, štera pride pa dobi z ednim tüdi eden kratki navuk od lübezni do siromakov. Po tom pa idemo vün z cerkve k šatorom, kde bodo vsefelé dobre reči, štere deca dobijo brezplačno, če prle darüjejo eden dinar za siromake na Dom sv. Frančiška. Naše Vrle gospe i gospodičine pa vse naše dobre gospodinje z tem že naprej oprosimo, naj spečejo kaj finoga i poklonijo podpisanomi odbori, ka de mogo dragomi dečinskomi drobiži kem več razdeliti. Do 6. septembra morejo biti vsi dari v Črensovcih! Izkaznice po dinaraj se odpošlejo na- šim širitelom, tam se naj javijo deca, ki ščejo priti po dare. Paziti pa morate na doblene izkaznice, ka je ne zgübite, da če ne bi pazili pa bi je zgübili, te bi mogli z žalostnim obrazom hoditi poleg šatorov i tak tužno v nje gledati, kak negda Adam i Eva zgübljeni paradižom. Ka ka vse fele bo, vam drügoč ovadimo. Zdaj samo teliko Povemo, dečica, vse, ka vam li srce žele. Ki pa ne more priti v Črensovce, dar domo dobi. Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Delavske zadeve. Borza dela v Murskoj Soboti naznanja delavcom v Pollseni, Altmorscheni, Ernsteini itd., da je zavolo odbitkov pri plači bio eden gospod iz Beograda v Berlini i je skušao vrediti zadevo ne vemo pa šče kak se je to vredilo i tečas nemremo nikaj stalnoga povedati, gda pa zvemo kaj več od toga bomo to vsem delavcom naznanili, tečas pa se predpisani odbitki za razno zavarüvanje pač mora plačüvati. Ružič Karel a Cugney. Zadevo moraš vrediti potom Kerec Šte- fana v Prosečkojvesi, ar mi nemamo časa za takše reči, tüdi Poštnino za vrnjene knige moraš poravnati. SPORT. Dne 9. t. m. se je v Beltincih odigrala nogom. tekma med Beltinci in Murska Sobota (mladina.) Zmagalo je Beltince (40). Dne 15. t. m. popoldnevi so črensovski dijaki igrali na domačem igrišči tekmo s polanskimi dijaki, šterim so pomagali Beltinčarje. Zmagali so zadnji v razmerji 4:1. Bilo je preci navdüšenja med radevednim občinstvom za domače dijaštvo. Dne 16 t. m. je igralo Beltince (mladina) in Sokol (mladina) iz M. S. Zmagalo je Beltince (3:0). Dne 23. t. m. bo igralo Beltince z D. Lendavo v Beltincih. Pošta uredništva. M. B. Hotiza. Zavolo velke zaposlenosti spise še nesam mogeo prečteti. Kda prečtem, sporočim. — G. Bistrica. Povest sem začno predelati, a do konca še nesam prišeo. Sčasoma pride na red. Pa vse zavolo čindarajsasa. . . Bogojanski Joško se je s piciklnom naprej pelao, ovi so pa peški šli za njim. Veselo so spevali i jufkali: „Regiment po cesti gre, juhu ! Pa naš Joško najnaprej, juhu!“ Pod trujom poleg Ledave se je Joško stavo i začno se pa ta hoditi, kak da bi nekaj iskao. Ne daleč sta Šla po počiči mimo dva Goričanca. Ledrne turbe sta mela obešene prek po ramaj ; z edne je zatik vün gledao, zna biti je kánta tüdi odspodi notri v turbi bila. Zamišleniva i trüdniva — Bog zná, odked sta že prišla — sta se opirala na debele grčave bote. V Soboto sta šla, zna biti na sodnijo, kama pa inan, ve bi pa sobočki sodniki i fiškališje že tak vsi na bobén prišli, či se ne bi Goričanci tak radi za nindri nikoj tožárili. Kda sta začüla od daleč spevanje, sta se zaglednola okoli. Te mlájši je ovárao našega Joška, ki je pod trujom rávno svoj aparát na tri nogé postavo i ga proti Ledavi napelo. „Ni, ni, Gjánoš ! Glédajte — stvérgju — lekar do pa Ledavo regulerali.“ „Gja, gja! Vidiš, Gjüri, zato smo pa te letos pa več dáče plačali kak láni — da bi je gróm vzéo !“ Po počici so prispevaii dijaki v senco pod trujom, Goričanca sta se stavila i ozdaléč glédala. Na napisi poleg Ledave so se postavili dijáki pred aparát. Dosta trüda je meo Joško, prlé kak je vse v réd spravo: „No, prosim, mir! Eden, dvá . . .“ — „De se moj krof tüdi na kepi vido?“ je pravo dokležovski Joško s hripavim glasom, (na premiciji je bio, pa si je vse gut spokváro.) „Njáj, ve ga jas že dol zretušeram“, ga je potroštao bogojánski Joško, šče ednok šteo do tri i pritisno na gumbo. „Lepo zahválím !“ „Gja, dol so se gjemáli!“ sta si pogučávala Goričánca i se napotila proti Soboti. Otava po travnikaj je cvela i lepo dišala. Z toga poleg ceste se je čüto kukajčino kukukanje, po cesti pa vesela dijaška pesem : „Po cesti gre en stári mož, hmtadrata stari mož . . .“ Na njivi poleg poti so okápale rabundijo tri mláde dekline. Joško je postavo aparát, pa je je po dugom nagovarjanji komaj pripravo do toga, ka so svoje poštene zadnje talé — ne bodi vün povedano — vkraj od aparáta obrnole. Joško je pritisno na gumbo i se po skrivomá smejao (ne je djao naimre plošče v aparát; brez plošče pa, se razmi, se ne dá slike napraviti.) Vse srečne so ga dekline pitale: „Gda do pa te kepi gotovi ?“ „Nekda že. Kama je pa naj pošlem ?“ „Naj je samo v šolo pošlejo ve je mi že tam dobimo. Naj ne zamerijo, što pa sem ?“ „Mi smo pojgje !“ se je odrezao satahovski Janči. V Püconci smo malo počivali na trati pri cerkvi, nato so nam pa ev. g. plebanoš razkázali njuvo cerkev i nam razložili, kak se vrši njuva slüžba boža. Cerkev je svetla, má stári, a jako lepi oltár, lepe orgole, ovači pa nega v njoj kepov i tüdi poslikana je ne. Jedro njuve bože slüžbe pa je glašenje bože reči : teda predga i spevanje. Pokázali so nam pesmarico, s štere pri njuvoj slüžbi božoj spevlejo. Priredo jo je po mnenji g. plebanoši najbolši evangeličanski prekmurski pisateo Kardoš Jánoš. Povábili so nás g. plebanoš na farof, kde so nam pokazali eden Kardošov rokopis. Nato so nas pogostili z vinom, mi smo njim pa zaspevali i zaigrali več pesmi. Za slovo so nam povedali par reči, kak naj nesebično delamo v živlenji za svoje domače lüdstvo i se borimo za njegove pravice. Z dijaškov himnov: „Gaudeamus igitur, invenes dum sumus . . .“ („Veselmo se teda, dokeč smo mládi . . .“) smo se poslovili od njih. (Dale prihodnjič.) 6 NOVINE 23. augusta 1931. Za naše male. Ftičke. Kak hitro Sneg skopni. k nam ftičji šereg prileti. Celi raj zažvrgoli da srce razveseli. Ko narava je zelena, se oglaša, spar veselja, ki ga pojo ftičice, naše prijatelice. * Z juga dalnoga ste prišle prek morja letele ste ; ne vas plašilo valovje, ki na morji tam se zible. Ste zmagale vse sovrage, ki nad morjom so bili ; v kraj veselja ste letele, kde nekda ste že živele. Zajtra kda zora napoči veselo ve zapojete, da zbüdite rod človeči i slavite Stvarnika. Vse spremlate na delo nas Nad poljom milo žvrgolite; če legnemo si v senco spet, uspavanko nam zadonite. Oh, prišla bo mrzla jesen, vas odgnala bo od nas zapustite kraj slovenski i poletite v tüji svet. Takrat bo vse pri nas žalostno zemla zaspala bo pokojno, a ve preljube ftičice z nas se ne spozabite ! FARKAŠ KATICA, Hotiza. Gospodarstvo. Sadjarski sestanki. Preminočo nedelo po velkoj meši se je vršo v Gornjoj Lendavi v gostilni Maršek sadjarski sestanek. Čeravno je bilo slabo vreme, se je prireditve vdeležilo okoli 45 sadjarov. Predavala sta strokovnjak od sreskoga načelstva g. Lipovec Janko od važnosti sadjarstva kak gospodarske panoge, od spravlanja, sortiranja i odaji sadja predsednik Trgovskoga gremija g. Čeh Franc od trgovine s sadjom. Oba predavatela sta podala smernice, šterih se bode trbelo držati če bomo šteli dosegnoti dobre cene sadja. Po predavanji se je vršo občni zbor Sadjarska podrüžnice v Gornjoj Lendavi. Izvoljeni so bili : za predsednika g. Kokot, Šol. upravitel v Krplivniki, za podpredsednika g. Grah Štefan iz Gor. Lendave, za tajnika i blagajnika pa g. Bačič Franc iz Gor. Lendave. Tak se je zasnovala prva sadjarska podrüžnica v Prekmurji. Želimo, da bi se ustanovilo še več takšik drüštev, ki so za sadjerodne kraje velkoga pomena. * Istoga dneva popoldnevi se je vršila sadjarska prireditev v Bodoncih v osnovnoj šoli. Čeravno je dežüvalo, se je vse edno vdeležilo predavanj nad 50 posestnikov, ki so pokazali posebno zanimanje za sadjarstvo. Predavala sta gg. Čeh i Lipovec. Sadjarska predavanja. Predavanje od spravlanja i odaji sadja se vrši v nedelo dne 23. avg. po ranoj meši v osnovnoj šoli v Dolnjoj Lendavi. Predavao bode strokovnjak od sreskoga načelstva od odiranja, sortiranja i eksporta sadja. Prišli bo- do tüdi zastopniki sadnih trgovcov. — Popoldnevi ob 3 vüri se vrši drügo predavanje v „Našem Domi“ v Črensovcih. Ar je letos za sadje jako važno, kak bomo spravili v penez, priporočamo sadjarom, da se te prireditve vdeležijo. Živinorejske organizacije v sobočkom okraji. Na prestori toga sreza delüje šest rodovniških organizacij i je vseh šest ustanovljenih kak samostojni odseki kmetijske podrüžnice v M. Soboti. 1) Rodovniški odsek v Puconcih obsega občine Markišavci, Puconci, Vaneča, Šalamenci i Gorica, delüje od 1. aug. 1929. (ustanovljeni 12. dec. 1028.) ma 48 kotrig i 70 v rodovnik vpisanih krav ino ednoga bika importiranoga iz Madjarske. 2.) Redovniški odsek Moravci, p. Martjanci, delüje od 1. sept. 1929. (ustanovljeni 28. dec. 1928.) ma 27 kotrig i 37 v rodovnik vpisanih krav ino ednoga bika originalca iz Švice. 3. ) Rodovniški odsek Tešanovci p. Martjanci, delüje od 1. sept. 1929. (ustanovljeni 28. dec. 1928.) ma 41 članov i 53 rodovniških krav ino ednoga bika importiranoga iz Madjarske. 4.) Rodovniški odsek Strukovci p. Bodonci, obsega občine Skakovci, Strukovci, Zenkovci i Pužavci, ustanovljeni 19. jun. 1930, ma 45 članov i 103 rodovniške krave ino ednoga bika originalca iz Švice. Prošnja za potrebnoga drügoga bika se vloži. 5.) Rodovniški odsek Predanovci p. Puconci, obsega občine Predanovci i Polana, ustanovljeni 20. jul. 1930, ma 28 članov i 56 rodovniških krav ino ednoga bika originalca i Švice. 6. ) Rodovniški odsek Vučjagomila p. Bogojina, ustanovljeni 31. aug. 1930, ma 29 članov i 41 rodovniških krav ino ednoga bika originalca iz Švice. Letošnji vpis rodovniških krav je že dovršeni v vseh organizacijah zvün Puconec, kde se po popisi število rodovniških krav znatno zdignolo. Nova rodovniška organizacija se pripravla za Krško dolino (Hodoš-Markovci). Sküpno število organiziranih živinorejcov znaša 218, število v rodovnike vpisanih krav pa 360 ; pri vseh teh kravaj se kontrolira mlečnost. Dijaško polje. SKAD Zavednost priredi v Martinišču dne 28. t. m. tečaj, dne 29. t. m. pa ima letni občni zbor. Začetek tečaja in občnega zbora vsakokrat ob ½ 9. Spored tečaja predpoldne : 1. ) Naš dijalekt in odnos do književnega jezika (predava tov. Kranjc Miha) ; 2. ) Naši ljudje (predava tov. Camplin Ivan). Popoldne : 1.) Sezonsko delavstvo in izseljeniško vprašanje (predava g. Kerec) ; 2.) Naše gospodarske in socijalne prilike (predava tov. Horvat Franjo). Spored občnega zbora : 1. ) Otvoritev; 2. ) Poročila odbornikov ; 3. ) Poročila preglednikov; 4. ) Samostojni predlogi ; 5. ) Volitve odbornikov, preglednikov in razsodišča ; 6. ) Slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti poslani odboru 4 dni pred občnim zborom. Prenočišče in hrana bo v Martinišču. Kdor še ni poravnal članarine (5 Din) naj to stori Še pred občnim zborom. Naj bo Udeležba na tečaja in občnem zboru čim večja. Gg. starešine iskreno vabljeni ! Predsednik. * Odbor „Zavednosti“ se prisrčno zahvaljuje za naklonjenost vsem, ki so našim dijakom ob priliki izleta na Goričko v dneh 6—8. avg. izkazali kakšnokoli dobrote. Posebno se pa moramo zahvaliti preč. gg. župnikoma pri Grádi in v Gornjih Petrovcih, g. Bednariku in g. Čiriču, ki sta nas lačne, žejne in trudne vzela pod streho, da smo pri nju prenočili in se pokrepčali, potem gg. gostilničar Domjanu in posestniku Veren Francu iz Gorice, ki sta nas žejne napojila v gostilni pri g. Domjánu, poleg tega pa še gostoljubni družini Kozárjevi z Martinja, kjer smo vedrili celo popoldne, seveda ne brez okusne malce. Vsem omenjenim dobrotnikom hvaležni „Bog plačaj !“, na njihovo vabilo, da naj se še oglasi mo, če bomo kdaj romati na Goričko, pa odgovor: ,Pridemo, če bomo živi in zdravi !“ 23. augusta 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. — Oprostite, — ga je predramila matrona — jaz sem že starejša dama i se samo staromodno znam razgovarjati. Prazne drüžabne vlüdnosti ne morem prenašati ; od lüdi, šterih osebnost me zanima, vsikdar samo to pitam, ka se tüdi meni dopadne . . . — Lepo — je odgovoro Mutsuhito Dsain. — Tüdi jaz ne sam prijatel drüžbe. Samo znanstvenim probam živem. Tetka se njemi je po materinskom smejala. — Ednok že pride čas, „kda bodo črešnje zrele“, i teda ne bodete sami, g. Mutsu . . . — . . . hitro — njoj je pomagao. Nehoteč je pogledno na deklinico i Overtona. — Srečen je tisti, šteromi je ne zamrežila srce zalüblenost - je sanjarila tetka Bettsy. — Pri nas, na Japonskom, je lübezen načiša, kak tü — je pravo Mutsuhito zamišleno. — Naše žene šče ne so na tistoj črti ravnopravnosti i osebne svobode, kak evropske ali ameriške dame. Naše žene so siromaške, male, špilaste, manjaste itd. ; naše hitre male žene so slabe i dečinske . . . Overton je naravnavao kukalo, medtem je mogeo nekaj lepoga praviti deklinici, ar je Alicka postala rdeča. Mutsuhito Dsain je to opazo i strepetao. Starka je zgrbala čelo i nežno pravila dekli : — Dragica, kak vidim, se jako dobro zabavaš, ar si pozabila na naj . . . — Draga tetka, mr. Mutsuhito te prijetno zabava — se je Alicka smejala proti Japonci. — Tüdi Overton guči od jako lübkih i zanimivih stvareh. Profesor Brinkley se je prikazao z novimi gosti. Dva mladiva lorda je pripelao. Ribjeoka, žutkasta Anglosasa sta dala pogovori drügo smer. Konjske dirke, lov, gledališče i drüge stvari. Mutsuhito Dsain je neopaženo zapüsto drüžbo. — Z Bogom — je tiho pozdravo i se pomešao med goste. Pri ednom stebri je obstao i gledao na oder. Brinkleyjova hči ! Kak čűdovita, kak brezskrbna i srečna ! — Overton, srečen Overton . . . III. Klabajs, s šterim je pisao obrazce, njemi je šepetao iz roke. Sledio njemi je z očmi, kda je spadno na papir ; mislo je, da bi ga pobrao, a ne segno za njim. Nekšo zaspano slabost je čüto v rokaj i v glavi. Kop—kop . . . Srce njemi je bilo. Ka šče tisti Japonec ? Nikaj i vse, Ali „nikaj“ je najvekši na sveti „vse“ ma mesto v njem . . . Videlo se njemi je, da se sam sebi smeje, ali ne se smejao. Izraz obraza je ostao mrki, neizpremenjeno mrki. Ali človek ma dva obraza: zvünašnjoga i znotrašnjoga. Eden je obraz tela, drügi pa obraz düše. Zvünašnji obraz nikaj ne pokaže, če človek zna gospodüvati nad samim sebom . . . Gospodüvati? Na trdom obrazi je strepetala žilica. Videlo se njemi je, da sedi v tirajočem vozi, šteroga so vozili konji. V njem samem so tej konji, on sam je tüdi voz, v njem tüdi tista neskončna cesta, po šteroj leti voz brez vüpanja. Kama leti ? V samoga sebe se vrne. Ka je z njim? Nikaj. I najstrašnejše . . . Zalübleni ! Kakša bela reč ! I kakša čarna . . . Zalübleni . . . Zalübleni je bio tudi ob drügih prilikaj, a tista zalüblenost ne bila takša. Doma, v Nagasaki, je od drüžine küpo edno malo deklino, pelao jo je domo i se z njim špilao. Samo telko. Deklina se njemi je vsela k nogam i je igrala na kitaro ino s sladkim, tenkim glasom popevala pesem od beloga mornarskoga častnika, ki je na velkoj ladji odneso s sebov žalostno srce male dekline . . . Lepa je bila. Lüba je bila. Deklina šče zdaj žive i pričaküje njegov povratek, ar njemi je oblübo, da se po končanih študijah povrne i ga več nikdar ne zapüsti. Deklina . . . Nesrečna revica lüboga Boga . . . Oh, ta lübezen je popunoma inačiša ! Ta lübezen žge, kak ogenj Kak da bi se na srci kadila živa žerjavica ! Ta lübezen ne tiho sanjarenje, kak misli človek na malo deklinico; ta lübezen je viher, ki lomi düšo, ta lübezen je taifun, japonski orkan . . . Gori je stano i nekaj časa je stao za stolom, potom pa je začno hoditi po laboratoriji, kak da bi nekaj iskao. Samoga sebe je iskao. Nato se je z malimi stopaji znova podao na svoj prostor i je mirno obstao. Kak obstane od vüre kazalec. Delati ! Tiho se je spüsto na sto i je začno razrešavati velki obrazec. Nema pomen. Zakaj išče matematično formulo, da niti samoga sebe ne najde? On je x. Neznanka. Rumuni x, šteroga vrednost pozna profesor Brinkley, Misleči x, ki v zalüblenosti, v velkoj enačbi niti svojih čüstev ne zna izračunati . . . Norost. Mutsuhito Dsain se je bavil sam s sebov, vküp spadnjene oči so se mrzlično svetile, süho i brezvestno. Vroče čelo je pokopao v dlani i je poslüšao Ležeči čas. V laboratoriji je vladao mir i v tihoti je slišao ropot : sekunde prihajajo i odhajajo, vsakša potüje z milijon vozmi i na milijon vozaj pela radost i žalost človeštva. Kak prijetno je v samoti ! Kda človeka mantra jezero mišlenj. Kakša strahota je biti tak sameren ! Kda se človek samoga sebe boji . . . Profesor Brinkley je na univerzi. Kde pa je Overton ? Overton zdaj gotovo zabava gospodičino Alicko, ve od zabavnoga večera sem skoro vsakši den ide ta. Overton je celo pri tom srečnejši ! To je razumlivo: Beli mož. Bela dekla. Žuti mož — bela dekla, to bi bilo jako čüdno . . . Ali farba dela človeka? Profesor Brikley je veselo stopo v laboratorij; vsikdar je bio tem bole veseli, kem vekše delo je dovršo. Japonec ga je nemo pozdravo, potem pa se je nagno nad stolom i je nadaljavao delo. Nekelko kesnej je profesor prišeo iz svoje sobe. — No, prijatel Mutsuhito, kak daleč ste ? — si je zadovolno meno roke. — Orjete tisto visiko matematiko, kak kakši orjak trdo ledino . . . Mutsuhito Dsain je mučao. — Ne posreči se mi, — je potom sikno skozi stisnjene zobe. — Kak to ? — se je smejao stari znanstvenik. — To je vam špilanje . . . Pogledno je stolpe številk ; čelo je nabrao i z ednim pogledom je preleto celo številčno polje. — Ka je to? — si je popravo očale. — Ka delate? — je začüdeno gledao asistenta. — Celi obrazec je napačen ! Glejte . . . glejte . . . glejte . . . — je podčrtao edno za drügim. Mutsuhito Dsain je stao s povešenov glavov. — Ka vam je ? — ga je gledao profesor Brinkley začüdeno. — Neverjetno ! Ali tak ščete sestaviti električni zrakoplov ? (Dale.) 8 NOVINE 23. augusta 1931. OBRTNA BANKA podružnia v LJUTOMERI Centrala v LJUBLJANI. Telefon št. 2. Dava obrtne i trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni. 2 Za smeh. Pretrgani cigan. Očka Poklukar da cigani kupico palinke i njemi pravi : „Na, Cigan, spij ! Ali zapomni si, če boš pravo, da je palinka dobra, dobiš za vüha, če boš pa pravo, da ne dobra — dobiš šče vekšo plüsko za vüha !“ Cigan spije palinko. „No, kakša se ti vidi?“ ga pita Poklukar. Cigan ga pogledne i odgovori : „Daj mi šče edno kupico, pa ti povem.“ Očka Poklukar njemi da šče edno kupico i ga znovič pita, kak se njemi vidi palinka. Cigan ne se je bojao za odgovor, nego se je etak odrezao : „Kakše prvo, takše drügo !“ Nadomestilo za laž. „No, ka si se dnes navčo v šoli?“ pita oča Matjašeka. „Dnes nam je gospod katehet povedao, da je laž grda stvar i da moremo vsigdar istino gučati.“ „Tak je sinkó“, njemi pritrdi oča. „Što laže, tisti kradne, što krade, on mori, što pa mori, pride na vešala.“ Matjašek se s strahom približa oči i njemi pravi: „Oča jaz ne bom nikoli lagao. Govoro bom istino, če mi pa istina sfali, si kaj zmislim, lagao pa ne bom.“ Pri doktori. Zdravnik : — Vaše zdravstveno stanje je ne povsem zadovoljivo ; zagvüšno dosta sedite ? Betežnik: — Ja, zadnjikrat sam sedo šest tjednov ; no, pa hrana v temlicaj je tüdi ne najbolša. Vajenec za pekovsko obrt se taki sprejme v pekarni v Črensovcih. 2 Tržne cene. Penezi : USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. 55, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·92, Pengő Din 9.70, Marka 13, Uruguajski peso Din 18, Argentinski peso Din. 14. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje: pšenica Din. 170, žito Din., 170, oves Din. 190, kukorca Din. 170, krumpli Din. 75, ajdina Din. 170, proso Din. 190 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, 2 dijaka (inji) sprejme na stanovanje KOLOŠA JANEZ čev1 lar Murska Sobota Cvetna ul. 5. K odaji Je 27 metrov tesanoga rušta, hiša s fundušom i z zemlov: 1 plüg pa pol 5, hlevovihrambe. Zglasiti se je pri NOVÁK ÁDÁMI v Predanovcih št. 12. MLINARJI ! Mlinske kamne Čarne i bele Mlinska sita svilena i voln. Remne za pogon najbolše i ostale minske potrebščine nüdi najceneje : BRCAH & COMP. —Ljubljana 1 Kolodvorska 35. SÜHE GOBE küpüje po najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na: SEVER & KOMP., 2 LJUBLJANA. Razglas o licitaciji Križarskega dela. 2 Krajevni šol. odbor v Moravcih razpisuje na oddajno licitacijo sledeča mizarska dela : 18. kom. dvosedežnih šol. klopi, ene omare za knjižnico in enega umivalnika za šolo. Pogoji se izvejo pri šol. upraviteljstvu v Moravcih. Pismene ponudbe je vložiti na krajevni šol. odbor, v Moravcih, najkasneje do 1. septembra 1931. NOVA AUTOBUSNA PROGA: Čakovec—Mursko Središče— Dolnja Lendava—Črensovci— Beltinci—Murska Sobota. Začetek vožnje 10. augusta. Odhod iz Čakovca ob 6.40 vüri Prihod o hl. Soboto ob 8.20 vüri Odhod iz M. Sobote ob 11.30 vüri Prihod v Ćakovce ob 16.20 vüri Podrobni vozni red i cenik sledi. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDORI v M. Soboti. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC