I 1 '‘Usilo DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA ^UDUSKI DNEVI DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Številka 45 — Leto XXII — 19. november 1983 b iova-jnj°' na ia miz6 ,šuri. osli11 rara-ibn1-3dkf rek° ada- eko-Iniš' anj6 h vi' lobi' bi s6 rija' slov: iško anj' •anj' 3har Na nedavnih šestih »Spomladanskih dnevih Mitje Goijupa«, ki so bili to pot v Rogaški Slatini, je zbranim številnim novinarjem iz Slovenije in Jugoslavije govoril tudi predsednik IS Skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič o aktualnih družbeno-ekonomskih razmerah in uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije. .'e na začetku je Janez Zemljarič Jjdaril, da smo v letošnjem letu na gozdarskem področju dosegli po-embne uspehe in pri tem omenil, da kna bolje ocenjuje naš gospodarski ^utek, kot mi sami. Položaj Jugosla-se je glede plačilnega deficita .“eno izboljšal, o čemer najbolje pri-> podatki, da smo imeli 1979. leta milijarde dolarjev zunanjega pla-'kiega deficita, letos pa bo znašal te-zunanji plačilni deficit od 300 milijonov dolarjev. Sicer pa smo v L * . °snjem letu redno izpolnjevali vse ^eznosti iz tujine. s, "ko je ocenjeval letošnje gospodaril0 leto, je Janez Zemljarič poudaril, smo kljub težavam izplačali 3,2 mili- |arde dolarjev glavnice in obresti tujim '^dnostni položaj in sklenili ustrezne orjem. Izboljšali smo zunanje- anžmaje z mednarodnimi finančnimi ^anovami in bankami, kar nam je Hiogočilo znatno izboljšanje naših žuljih likvidnostnih težav. Tako smo davili temelje za oživljanje gopodar-, a in ustvarili večje možnosti za uvoz (Produkcijskega materiala. S tem smo N: okrepili ugled Jugoslavije na narodnem trgu kapitala, nadaljevanju je Janez Zemljarič , ,vedel nekajpodatkov o našem izvozu devetih mesecih letošnjega leta in I e.nil, da je nujno potrebno prestruk-r,rati naš izvoz, čeprav smo dosegli v Janez Zemljarič. njem že pomembne strukturalne in kvalitativne premike. Kljub zmanjšanju uvoza nismo obdržali proizvodnje samo na lanski ravni, temveč smo jo zadnje mesece celo povečali. Tudi nekatere druge veje gospodarstva so doživele lep napredek, kot kmetijstvo in turizem. Tako je bila oktobra proizvodnja v Sloveniji za deset odstotkov višja. Vse to smo dosegli z velikimi napori in prizadevanjem vseh delovnih ljudi — od delavcev do vodilnih. Ko je govoril o ovirah v prihodnjem letu, je Zemljarič podčrtal visoko stopnjo naše zunanje zadolženosti, svetovno recesijo, ki še ni premagana ter krizo v mednarodnih političnih odnosih v svetu. Recesija zagotovo vpliva na naše možnosti v prihodnjem letu, saj znašajo naše obveznosti do tujine za leto 1984 kar 5,3 milijarde dolarjev glavnice in obresti iz dolgoročnih in srednjeročnih posojil. Seveda predstavljajo tudi kratkoročna posojila dokaj pomembne obveznosti, ki jih kljub povečanemu izvozu in upadanju uvoza opreme ter repromateriala ne bomo zmogli poravnati brez nadaljnjega vključevanja mednarodne zunanje pomoči v 1984. letu. Vse kaže, da bomo to pomoč dobili, in če bo šlo tako, kot smo si zamislili, seveda s povečanjem izvoza na konvertibilno področje, bi lahko v prihodnjem letu ustvarili določen suficit v tekoči plačilni bilanci države. Ko je v nadaljevanju svojega obširnega izvajanja Janez Zemljarič spregovoril še o področju cen in inflacije, je poudaril, da tu, žal, še ne uresničujemo stabilizacijske pohtike. Za vse te tegobe imamo klasične vzroke, kot so nezadostna ponudba, nizka produktivnost, slaba učinkovitost gospodarjenja vse to pa skušamo pokriti s ceno. Specifični vzroki pa so naša politika aktivnega tečaja dinarja, in politika obrestnih mer, kar vse vpliva na nelikvidnost, zadolževanje, visoko režijo in podobno. Kljub temu pa je poudaril, da smo sa za politiko aktivnega tečaja dinarja in ustrezne obrestne mere odločili zavestno in da kljub visoki inflaciji nikakor ne smemo izgubljati vere v preseganje in postopno odstranjevanje omenjenih pojavov. Ob koncu svojega obsežnega izvajanja, ki ga je Janez Zemljarič dokumentiral s številkami in dejstvi je dejal, da je družbeno-gospodarski položaj v Jugoslaviji danes zapleten in težak, vendar pa ni brezupen. Realno imamo boljše osnove danes kot ob istem času lani, imamoprogram, povečan izvoz, izkušnje in tudi pripravljenost ljudi, da se izkopljemo iz vseh težav, ki ne pestijo danes samo Jugoslavije, ampak ves svet. q 2 OTVORITEV NAŠE PODRUŽNICE V KALIFORNIJI m 1 feCrciiii slctir©n i tel Minuli teden je storila Iskra nov korak naprej v svoji izvozni in tehnološki naravnanosti. V Santi Clari, središču znamenite »silicijske doline« v Kaliforniji smo odprli svojo podružnico. Otvoritve seje udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, ki nam je ob tej priložnosti povedal: »V Santi Clari (ZDA) je bila prejšnji teden odprta podružnica Iskre Electronics Inc. New York z namenom, da naj se podružnica ukvarja z dejavnostmi, ki jih Iskrina firma v Ameriki opravlja v vzhodnem delu ZDA. Tu gre predvsem za prodajo, plasma izdelkov, skratka za povečanje izvoza Iskre v Ameriki, Zahodni del Amerike je na elektronskem, mikroelektronskem področju vodilni na svetu zlasti pa še dolina Sante Clare, „silicijska dolina s središčem v Santa Clari, južno od San Francisca. Siličijska dolina združuje več kot 400.000 proizvajalcev in razvojnikov s področja mikroelektronike, in to je nedvomno največja proizvodna in razvojna gostota za določeno branžo na svetu. Našo podružnico v Santi Clari smo seveda pripravljali dlje časa, minuli teden pa je bilo njeno slovesno odprtje, ki se ga je udeležilo izredno veliko predstavnikov pomembnih ameriških tovrstnih tvrdk, med njimi tudig. Robert Penn, predsednik AM1 družbe, ki je največja proizvodno—dizajnerska tvrdka na svetu za področje naročniškega dizajna mikroelektronike. Z njim je bil tudi izvršni podpredsednik AMI g. Wiiliam F. Nicholson Jr. s tremi sodelavci tvrdke AMI. Poleg njih so bili navzoči še predstavniki petih ameriških tvrdk, s katerimi nameravamo navezati pomembne poslovne odnose in predstavniki naše kolonije, ki na tem področju zelo uspešno deluje, med njimi tudi Ivanek in Rode, stara iskrška znanca. Kot sem že povedal, je bila otvoritev sama izredno uspešna, prostori naše podružnice so izredno funkcionalni in so v znanem središču mest Santa ®^UNA MENJAVA S TUJINO V 9. MESECIH Na tconveiti&SBiio potiročj $oiie» ikot na Izvažali b m 'O V prvih 9. mesecih je Iskra izvozila za dobrih 134 milijonov dolaijev. To je le nekaj več, kot polovica letne izvozne naloge, po drugi strani pa za 12 % več, kot je znašal izvoz v enakem obdobju lani. j »Izvoz v prvih 3 četrtletjih ni za-,0v°ljiv,“ poudarja direktor zunanje-,8ovinske temeljne organizacije Iskri j0lhmerce Miloš Resnik,“ po struktu-‘Pa smo relativno lahko bolj zado-3*1 s konvertibilnim izvozom. Taje 1 / mesecih dosegel 96,6 milijona do-, Ilev, kar je 63 % letnega plana in je 0 za tretjino večji, kot primeijalni v ^devetih mesecih lani." ( Če še razčlenimo konvertibilni iz- 02 v višini 96,6 milijona dolaijev, naj ™vemo, da odpade na kooperacije K°raj 23 milijonov dolarjev, nekaj ^ kot 74 milijonov dolaijev pa na c,. Mnogo manj ohrabrilne pa so stepe o izvozu na klirinško področje. Ja. so Iskrine tovarne prodale v de-; ‘m mesecih za 37,7 milijona dolar-V’ to pa je skoraj za tretjino manj 01 v enakem obdobju lani. , Izvozna usmerjenost po posa-Npih delovnih organizacijah je tak-Ie- Bolje kot lam, so letos izvažale N ■■:.............................. ,Mtati sta Avtoelektrika in Elektronka, najbolj pa je letos zaostala Tematika, in sicer s klirinškim izvo-m*, medtem ko je konvertibilnega POvečala za dobrih 100%. .0|Na konvertibilno tržišče je v pobju januar - september največ Jj^afa Široka potrošnja, in sicer za FMižno 20 milijonov dolaijev, naj-! C na račun kooperacij, sledi Elek- potrošnja, Kibernetika, IEZE j, nekoliko pod lanskoletnimi tro-optika s 17 milijoni, Kibernetika s 13, IEZE z nekaj manj kot 9 milijoni, Telematika z dobrimi 8 milijoni, Avtomatika in Avtoelektrika pa sta izvozih vsaka po dobrih 7 mihjonov dolarjev. Ostale delovne organizacije so nekoliko skromnejše, vendar je na primer za Zmaj konvertibilni izvoz v višini milijon dolarjev v 9. mesecih velik uspeh, na kakršnega pred dvema, tremi leti tudi pomislili niso. V oceni izvoznih rezultatov je direktor Resnik poudaril, da bi morala biti številka vsaj še za 15 milijonov dolarjev višja, kajti za toliko je imela Iskra več naročil. Vzroki za tolikšen izpad so znani, podrobno pa jih je razčlenila tudi tradicionalna Iskrina konferenca mednarodnega trženja. Ti vzroki so med drugim pomanjkanje nekaterih izdelkov za izvoz, poslovna nedisciplina, spremenljiva kakovost in še kaj, seveda da o pomanjkanju re-promaterialov ne govorimo. Od omenjenih 15 milijonov dolarjev izpada, gre na račun kliringa kar 9 mihjonov dolaijev, ,,vendar je tudi konvertibilnih slabih 6 milijonov dolarjev, mora nad katero bi se morali še kako zamisliti, pa ne samo zaradi nižjega izvoza pač pa tudi zato, ker prav ti izpadi kažejo na našo neposlovnost pri izpolnjevanju dogovorov s tujimi partnerji,*6 poudarja Miloš Resnik. Srečanje na 12. ZT konferenci smo s sogovornikom izkoristili tudi za oceno izvoznih možnosti do konca leta, seveda pa nismo pozabili še na uvozno problematiko, ki je z dneva v dan bolj pereča. Vse kaže, da letošnjega izvoznega načrta v višini 247 milijona dolaijev ne bomo uresničih. Seveda se bomo skušali tej številki kar najbolj približati in bomo naredili vse za uspešen potek akcij za izpolnitev konvertibilnega izvoznega načrta. Glede uvoza Miloš Resnik. naj povem, da smo na tujem kupili za 74 mihjonov dolaijev reprodukcijskih materialov in opreme, to pa je za 6 % manj kot v enakem obdobju lani. Na konvertibilnem področju smo kupili za 65 mihjonov dolaijev, kar je polovica letne vsote ali pa 9 % manj kot v enakem obdobju lani. Ugotavljamo, da se nam izvoz s klirinškega področja povečuje in bi se moral v naslednjem letu približati številki 20 milijonov dolarjev.” Gara, tako da so posamezni kupci in tudi dobavitelji za Iskro zelo pomembnih mikroelektronskih elementov in naprav v sami bližini. Ob tej priložnosti je bilo tudi govora o drugi dejavnosti, ki jo Iskra prav tako želi organizirati v silicijski dolini, to je o tehnološki in razvojni dejavnosti. Za to priliko sta v Santo Claro tudi prišla profesorja Lojze in Janez Trontelj, dalje glavni direktor naše DO Mikroelektronika Ivo Banič ter smo se tako z družbo AMI kot nekaterimi drugimi pogovarjali o tem, kako bi oživili idejo o tehnološkem punktu Iskre v tem delu sveta. Govora je bilo o samem načinu dela te skupine, tudi o vlogi inštituta za mikroelektroniko na naši univerzi dalje kako naj bi se ustrezni ljudje vključili v ta, recimo, čisto tipičen iskrški punkt. Tehnološki del je bil dogovorjen že do te mere, da je možno začeti z delom kmalu, ko bodo ljudje, predvsem iz Slovenije, to so iskrški ljudje in ljudje s fakultete pod vodstvom profesorja Trontlja, pripravljeni za delo in voljni oditi. Ob tej priložnosti smo tudi pregledali tudi delo na področju razvoja mikroelektronike, ga ocenili in postavili okvire za nadaljnje sodelovanje na tem področju med Iskro in fakulteto. Program dela in dogovor, to je formalni del, mora biti sprejet v kratkem in v njem bodo prišle do izraza vse želje in ideje posameznih tovarn, koristnikov mikroelektronskih vezij kot so to predvsem Telematika, Elektrooptika, Avtomatika, Elementi, Avtoelektrika in ostali. Z vodilnimi tehnološkimi in tudi drugimi ljudmi iz novih delovnih organizacij bomo v sklopu organov, ki upravljajo že zdaj delo v mikroelektroniki, pripravili program in bo program tisti, ki bo začrtal naše delo in odnose z našim tehnološkim ponktom v tujini. Vse bo potekalo v okviru programa, ki bo zastavljen v Iskri in uglašen z la-goratorijem za mikroelektroniko na naši univerzi in ga bomo šele potem dali kot delovno nalogo Iskri v Ameriki in vsem partnerjem, ki bodo sodelovali v tem Iskrinem prizadevanju na področju mikroelektronike. D.Ž. sga n rodnega trženja je bilo vehko pikrih besed izrečenih prav na račun zastarelosti Iskrinega proizvodnega programa, to pa je seveda še kako povezano z uvozom sodobnih naprav. O tem je direktor Resnik dejal tole: „V devetih mesecih je Iskra uvozila za manj kot 2 milijona dolarjev opreme, kar pa je v naši panogi, kjer se po svetovnih merilih menja tehnologija za nekatere programe v treh do petih letih, izredno zaskrbljujoč podatek. Zaradi številčnih omejitev bomo morali sprožiti akcije na različnih upravnih in političnih ravneh, da končno le rešijo vprašanje uvoza opreme, sicer bodo vsi naši načrti o izvozni ekspanziji v prihodnjih letih padli v vodo .. .” Lado Drobež TOZD TGA, RETEČE Manjši izmet, zaloge boljša pfcffia d fc> d y kisv p. 5) visla se po re-rav težav ni Polletna izguba Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč zultatih, ki sojih dosegli v devetin mesecih, seti v pozabo. Čepn manjkalo tudi v tretjem letošnjem trimesečju, rezultat vzbuja upanje: izguba je zmanjšana, porasla je produktivnost, v primeijavi z lanskim letom je višji tudi fizični obseg proizvodnje. Žal so rezultati nekoliko manj vzpodbudni, če jih primeijamo s planom. Zaradi velikih težav pri nabavljanju reprodukcijskih materialov je obseg proizvodnje manjši kot so načrtovan, čeprav še vedno nekaj večji kot v letu predtem. Nekaj manj je bilo v tretjem kvartalu tudi motenj v proizvodnji, čeprav so še vedno skoraj za desetino številčnejše kot v lanskem letu. To obdobje je uspešnejše tudi pri dohodku, saj je ta \ tim, ki so ga dosegli v primeijavi s tis-_ i v prvem polletju kar podvojen. Nekaj so k temu prispevale za spoznanje višje cene izdelkov, vendar administrativna zapora grozi, da bo rezultat že v kratkem izničen: cene reprodukcijskih materialov še vedno naraščajo svobodno in precej hitreje kot bi bilo glede na zamrznjene (Nadaljevanje na 2. strani) DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE L Inflacija — zmaj, ki žre prihranke Infladja je beseda, ki jo sliSmo in občutimo vsak dan. Kaj pravzaprav Inflacija je stanje, ko se pojavi v obtoku več denaija in kreditov, kakor pa je blagovnega kritja Preveč denarja in kreditov pa ima za posledico (zaradi ekonomske zakonitosti ponudbe in povpraševanja), da se zniža vrednost denarja (depreciacija valute) in da se dvignejo cene blaga. Negativne posledice inflacije občutijo predvsem varčevalci (v našem primeru tisti, ki varčujejo dinarje v banki ali doma) in občani, ki živijo „od plače'* (torej so delavci v težjem položaju kot kmetje). Pozitivne posledice inflacije pa občutijo tisti občani, ki so dobili kredite (za hiše, stanovanja, kmetijstvo, ipd), kzgti do sedaj so bile obresti za kredite vedno nižje od stopnje inflacije (oz. depredacije dinaija). Podobne posledice inflacije kot občani občutijo tudi organizacije združenega dela in drugi •pravni subjekti. VZROKI Infladja ima predvsem negativne gospodarske in politične učinke. Pa se vprašamo, kje so vzroki za nastajanje infladje. Na pojav inflacije v nekem narodnem gospodarstvu lahko vplivata proračunski primanjkljaj in primanjkljaj v plačilni bilanci države. Seveda pa je to tudi odraz večjih motenj v delovanju gospodarskega sistema. Včasih pa se inflacija oblikuje hote, ker se na ta način pridobe sredstva za financiranje (predvsem proračuna). PROTIINFLACIJSKI PROGRAM Inflacija v Jugoslaviji je nadpovprečno visoka in to že nekaj let. Naše jugoslovansko gospodarstvo doživlja hude motnje, ki pa jih hočemo odpraviti s pomočjo programa stabilizacije. Komisija zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije je (poleg drugih) pripravila tudi protiinflacijski program. Ta program temelji na usmeritvi, da morajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma njihovi delegati postati gospodarji dohodka m da morajo bolj neposredno nadzorovati pridobivanje in razporejanje dohodka. Ta program objektivno deluje v smeri krepitve samoupravljanja kot družbenoekonomskega odnosa in materialne osnove samour,r!,",is"*’1 ________upravljanja. Protiinflacijski program (sestavljen junija 1982) predvideva, da bo inflacija znašala konec leta 1983 približno 20% in konec leta 1985 le IH ToVčnrt rorliVnl«^ __••----• i ; ______• vi- _ ____ 10%. Takšno radikalno zmanjšanje inflacije naj bi uresničili s povečanjem učinkovitosti gospodarjenja v času velikih preobrazb v jugoslo- vanskem pnsnnd arsfvn in v v cm Ari Vx7o1itA+«Ai5nrvn dela. vanskem gospodarstvu in v družbi, v smeri kvalitetnejšega gospodarjenja in znatno širšega vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev V prehodnem obdobju (do 1. 1985) bo potrebno krepiti učinkovitost gospodarjenja, zmanjšati delež investicij v družbenem proizvodu (od 35 % na 25 %) in zavreti rast porabe do realnih okvirov (splošno in skupno porabo zmanjšati od 35 % družbenega proizvoda na 30 %), zmanjšati stroške reprodukcije in izvajati neposredno družbeno kontrolo cen. Inflacijo (prekomerno naraščanje obsega denarja in kreditov) povzročajo različni dejavniki. Zaskrbljujoče je dejstvo, da bo letos inflacija znašala nekaj nad 50 %, čeprav antiinflacijski program predvideva le 20 odstotkov. Kdo je odgovoren za takšno stanje? Glavni del odgovornosti nosijo zvezni organi, delno pa tudi republiški in pokrajinski. Pa tudi združeno delo mora prevzeti svoj del odgovornosti. MONETARNA POLITIKA Ta bo zagotovila zmanjšanje rasti denarne mase in bančnih posojil, s čimer se bo posredno vplivalo na investicije in na porabo. Zmanjšati je — 1 1— _ 1 1 • . • 1 S w • io sedaj financiran z i naj bi pripomogla urgariizacij, ki naj bi se iz podaljšane spremenile - J-----^—* - roke državnih m političnih organov spremenile v dejanske finančne asociacije združenega dela. večje povpraševanje (kot imajo plačilno sposobnost) pa povzročajo tudi organizacije združenega dela. To dejstvo najlaže ugotovimo z na- organizacije raščajočo nelikvidnostjo __ __ ___________________ po gospodarski rasti m finančne nediscipline, ki jo povzročajo OZČ), državni in politični organi pa tolerirajo. Naraščajoča nelikvidnost je eden od povzročiteljev inflacije. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA Ta se mora zmanjšati na družbeno in gospodarsko upravičeno raven. Znižali se bodo davki in prispevki, ki se plačujejo iz dohodkov TOZD in osebnih dohodkov delavcev oziroma na promet izdelkov in storitev, ki sodijo v stroške reprodukcije ali v porabo delavcev. Večji pomen pa bo dobilo obdavčenje premoženja občanov, dohodka od premoženja, prometa nepremičnin ipd. Vse institucije in samoupravne interesne skupnosti pa bodo izdelale programe racionalizacije dela in poslovanja. INVESTICIJSKA POLITIKA Investicijske odločitve bodo podvržene ekonomskim merilom, po drugi strani pa bodo investicije omejene na obseg, ki je v skladu z dejansko oblikovano in zagotovljeno akumulacijo. Potrebno bo doseči največje možno samofinanciranje investicij oziroma samoupravo združevanje sredstev, ki jih združujejo OZD. Pri zgrešenih investicijah bodo ekonomske sankcije zadele tako investitorie kot bančne organizatoric. Predvideva se, da se hodo investicije zmanjšale, tako da bodo znašale 25 % družbenega proizvoda (v Iskri so investicije znašale zadnja leta od 13 do 18 % družbenega proizvoda, ustvaijenega v Iskri). POLITIKA CEN V prehodnem obdobju (do 1. 1985) ne moremo računati, da bomo s nekaterih gospodarskih Dosredne kontrole cen. konkurenčnim uvozom preprečevali rast cen v nekateri panogah in grupacijah. Pri izvajanju politike neposredne bodo upoštevana kot merila svetovna cena, kazalniki uspešnosti gospodarjenja in kazalniki namenske delitve dohodka. Admimstrativno odločanje o cenah pa lahko nekatere panoge neupravičeno pripelje v izgube (torej je tudi to odločanje povezano z odgovornostjo). Za taksne načrtovane izgube bo potrebno zagotoviti sredstva za kompenzacijo. Rast cen znaša letos približno 50 % (dejanske so precej'višje od planiranih). Iskra je podražitve blaga dobaviteljev (v povprečju in približno) prenesla na podražitev svojih proizvodov. POLITIKA REALNEGA TEČAJA DINARJA V prehodnem obdobju bo depreciacija tečaja dinaija (padec vrednosti dinarja) vsako leto manjša. Stroškovno inflacijo (ki nastane zaradi dražjega uvoženega blaga), naj bi kompenzirali z drugimi komponentami za obrzdanje inflacije. (Depreciacija tečaja dinaija do ameriškega dolarja in nemške marke v desetih mesecih letos znaša nad 70 %). POLITIKA OBRESTNIH MER Obrestna mera se je zvišala, vendar je še vedno nižja od inflacije, aomeni, da se akumulacija še vedno preliva k tistim, ki so najeli kre< pomeni, da se akumulacija še vedno preliva k tistim, ki so najeli kredite (dinarske). Politika obrestnih mer v protiinflacijskem programu ni jasno začrtana, saj omahuje med upravičenim dvigom obrestnih mer in strahom glede povišanih obrestnih obremenitev gospodarstva. (Nadaljevanje na 3. strani) Devetmesečni poslovni rezultati SOZD Iskra Podatki o devetmesečnem poslovanju kažejo, da SOZD Iskra tudi v tem letu uresničuje nekatere ključne opredelitve svojega razvoja, kot so: dinamična rast proizvodnje, konvertibilnega izvoza in akumuklativnosti, saj so bili doseženi pomembni porasti glede na lansko devetmesečno obdobje. Vendar pa izjemno zaostrene gospodarske razmere resno ogrožajo izpopolnjevanje planskih obveznosti. Jugoslovansko gospodarstvo se mora letos še bolj kot v preteklih letih prilagajati nestalnim in nedorečenim pogojem poslovanja. Problem zunanje likvidnosti naše države, predvsem letošnje zelo visoke obveznosti odplačevanja v tujini najetih posojil, so narekovale v teku leta močno zmanjševanje deviz za potrebe gospodarstva in vrsto drugih prepovedi in omejevalnih ukrepov ekonomske politike, s katerimi gospodarstvo ob pripravi letnih načrtov ni računalo. Teža poslabšanih razmer in nedorečenost gospodarskih pogojev pa povzročata, da so dosežki mnogo skromnejši kot se je načrtovalo. Industrijska proizvodnja je na jugoslovanski ravni dosegla le nekoliko večji obseg kot ob lanskem devetme-sečju (indeks 100,6), medtem ko se je celotni izvoz povečal za odstotek (indeks 101,0), od tega izvoz na konvertibilno področje za 15 % (indeks 115,0). Izvoz na konvertibilno področje za 15%(indeks 115,0). Izvozna klirinško področje je bil na območju vse Jugoslavije močno pod lanskim de- Manjši izmet, zaloge, boljša prodaja, višja produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) cene končnih izdelkov še dopustno. Nizke cene izdelkov iz Reteč so seveda spodbuda za potrošnike, tako da s prodajo ni bilo nikakršnih težav. V primerjavi z lanskim letom so v enakem obdobju letos iztržili za slabo tretjino več, za dobro desetino pa so zmanjšali tudi zaloge. Poslovanje torej kakovostno napreduje, vendar pa obresti še vedno močno spodkopavajo prizadevanja: letošnja značilnost, da so samo v tretjem trimesečju morali za obresti odšteti 70% vsote, ki sojo prej plačali v šestih mesecih, je dovolj zgovorna. Še bolj pa dejstvo, da so za celo leto načrtovali 60 milijonov dinarjev stroškov za obresti, že v devetih mesecih pa se jih je nabralo za 80 milijonov dinarjev. Tudi v Tovarni gospodinjskih aparatov so se dogovorili — in dogovor tudi uresničili - da bodo režijski delavci priskočili m pomoč pri odpravljanju ozkih yl v proizvodnji. Za izvozno taročilo je bilo treba poprijeti v Vetji izmeni Dve desetini re-žijcev sta pet dni „merili moči" s sodelavci iz „neposredne‘‘ proizvodnje, tako da je bilo izvozno naročilo izpolnjeno. Manj uspešno napreduje izvoz, saj jim primanjkuje naročil. Že zdaj je znano, da letošnjega načrta ne bodo mogli doseči. Izpolnjevanje znanih naročil pa poteka brez zastojev, tako da To bo predstavljalo komaj načrtovanega, pa tudi za 11 % več kot v letu 1982. Obrat Tovarne gospodinjskih aparatov v Azanji pri Smederevski Palanki obratuje iz meseca v mesec bolje. Dokazali so, da ob dobri, zanesljivi oskrbi ni več nikakršnih težav z doseganjem zahtevnih norm. Tudi s kvaliteto ni več težav, pač pa je še vedno odprto vprašanje širitve — točneje boljšega izkoriščanja prostorskih zmogljivosti — obrata. Že od začetka obratovanja dogovorjena in predvidena tretja montažna linija še vedno obstojale na papirju. To pa povzroča čisto konkretno škodo, saj izkoriščenost že zaključne investicije ni taka, kot bi lahko bila. O rezultatih poslovanja v celotnem letošnjem letu je seveda še prezgodaj govoriti, že zdaj pa je, kot vse kaže, možno predvideti, da izgube ne bo. Napori Iskrašev iz Reteč, da bi z lastnimi silami premagali težave, torej niso zaman. S. Fleischman vetmesečnim nivojem. Pri tem je Slovenija dosegla razmeroma ugodnejše rezultate, devetmesečni porast proizvodnje je znašal 3,2 % in porast celotnega izvoza 7,5 %, pri tem porast izvoza na konvertibilno področje 14 %. V slovenskem celotnem izvozu je znašal delež konvertibilnega izvoza 77%, na jugoslovanski ravni pa 64 %. Iskrini rezultati so znatno prispevali k slovenskim devetmesečni porastom. Porast proizvodnje, izkazan po metodologiji Zavoda za statistiko je v Iskri znašal 11 %, porast skupnega izvoza 12,9% in izvoza na konvertibilno področje 33,1 %. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu je znašal 72%. Porast proizvodnje, merjen na osnovi cen iz leta 1980 pa je v SOZD Iskra ob devetmesečju znašal 15,7%, pri čemer je bila dosežene vrednost 20 mrd din, kar predstavlja pomembno povečanje glede na lanski tričetrtletni dosežek. Kljub temu pa je prozvodnja zaostala za panirano letno dinamiko. Plan SOZD Iskra je za letošnje leto predvidel skoraj 32 mrd in ob zaključku devetih mesecev je bilo realizirano le 63 % te vrednosti. Razlog za zaostajanje za planom je predvsem v pomanjkanju ustreznih re-promaterialov, kar je značilno za celo to obdobje. V tretjem kvaratalu pa so bili pogoji nabave repromaterialov še slabši kot v prvem polletju leta, ker so domači dobavitelji deficitarnih materialov svojo proizvodnjo še bolj usmerjali v izvoz zaradi lastnih potreb po devizah, možnosti uvoza pa so se še zmanjšale. Zato je dinamika rasti proizvodnje po polletju upadla in to kljub intenzivnemu iskanu različnih oblik oskrbe preko kooperacij, kompenzacij in maloobmejnega prometa. Medtem ko vlada na domačem trgu dokajšnja konjunktura, je na zunanjem tržišču opaziti le v nekaterih državah rahlo zmanjšanje recesije. Zato je ta trg še dosti bolj občutljiv za pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri Iskrinem trženju predvsem v kasnitvi pri dobavah, razdrobljenosti ponudbe, prepočasnosti uvajanja novih programov ter neredko tudi slabi izdelčni kakovosti. Izvozili smo za 135,5 mio dolarjev, od tega za 97,7 mio dolajev na konvertibilna tržišča. Porast konvertibilnega izvoza glede na lanski devetmesečni dosežek je dokaj ugoden, medtem ko je klirinški izvoz nižji od lanskega devetmesečnega. Glede na zastavljeni letni plan pa je izvozni dosežek prenizek, saj je ralizirano le 54,4 % skupnega plana izvoza in 62,8 % plana konvertibilnega izvoza. Glede na regionalno usmeritev izvoza, je bil dokaj uspešen izvoz v nekatere dežele v razvoju in sicer na Srednjem in Daljnjem vzhodu ter v Turčijo, medtem ko je izvoz v dežele Južne Amerike nekoliko zaostal zaradi plačilnih težav teh dežel. Zaradi izrednega pomena izvoza za celotno SOZD Iskra je bil izdelan akcijski načrt za realizacijo letnega izvoznega plana, v pripravi pa je tudi akcijski načrt izterjave neplačanih terjatev v tujini za dosego večjega devizneg priliva. Na področju nabave so se na domačem trgu nadaljevale vse težave, ki so bile ugotovljene že ob polletju, le da so se v tretjem kvartalu še poglobile in to predvsem zaradi deviznih participacij in cenovnih neskladij. V mesecu juliju je iztekla veljavnost odloka o zamrznitvi cen, vendar ga ni nadomestil nov ustrezen sistemski pristop glede cenovnega formiranja, kar je povzročilo še hitrejše dviganje cen surovin in repromaterialov. Na področju uvoza so bile v tre jem kvartalu uvedene dodatne omejitve razpolaganja z deviznimi sredstvi. Zaradi tega je bila v SOZD Iskra izvedena akcija za najetje blagovnih kreditov za zagotovitev potrebnih uvoznih repromaterialov. Sicer je bilo v rednem uvozu nabaljeno za 72 mio dolarjev re-promateriala, od tega za 63,7 mio dolarjev s konvertibilnega področja. Vrednost skupnega uvoza je od lanskega devetmesečnega višja za 1,6%, uvoz s konvertibilnega področja pa je ostal na lanskem nivoju. Letni plan uvoza je realiziran komaj v višini 55 %. Opreme je bilo uvoženo le za 2,2 mio dolarjev. Dolgotrajne restrikcije pri uvozu opreme predstavljajo že resno oviro nadaljnjemu tehnološkemu razvoju. Celotni prihodek je porastel za 49,5 % glede na lansko devetmesečno obdobje in je dosegel vrednost 53,7 mrd din. Na njegov porast je v veliki meri vplivala inflacija, vendar pa je neusklajenost cen med nabavljenimi surovinami in Iskrinimi izdelki povzročila, da so porasli materialni stroški bolj in sicer za 50,7 %. Dohodek je zato nižji, porastel je za 47,3% in je dosegel vrednost 16,8 mrd din. Tudi delitev dohodka je neugodna. Vse obveznosti iz dohodka so poraS namreč bolj kot dohodek, le prispe'.)) za SIS so se povečali zelo zmeri0,^ sicer za 29,6%, prispevki za splošne družbene dejavnosti so višji za 60,3- ► ,1 je predvsem posledica letošnje P0'^ šane stopnje nekaterih republi8 davkov in uvedbe novih. Del dobp0 za pogodbene obveznosti je višj1 62,7 %, del dohodka za druga plači3 a 92,3 % in del dohodka za obresti kar 102 %, kar pomeni, da so obresti g‘e“ na lanski devetmesečni obračun P rastle na dvakratno vrednost. . >j Izredno visok znesek obresti ' obres' i 1 predvsem rezultat povišane obres J ■ mere, ki se je v letošnjem letu dvig1" , v • - rezultat 1* na 30—35%, pa tudi rezultat n močne zadolženosti. Devetmesec obresti znašajo že 2,9 mrd in predst Ul Ijajo 17,7 dohodka (ob — 15,4%) hkrati pa je višina obresti pr* presegla višino ustvarjene akumulaclJ j s, Ta je dosegla vrednost 2,3 mrd dil * I predstavlja 13,7 % ustvarjanega d Čisti dohodek je porastel le za 3'^ in je dosegel vrednost 9,6mrd jj . Hkrati je izjemno visoko narašča") D življenjskih stroškov terjalo neko" večjo delitev sredstev za osebne hodke in tako je delitev v sklade ob ° °l do- no, vetmesečju nekoliko manj ugodna, je še bila ob polletju. S tem je biloPj var l# Voc trebno računati, saj že več obdobij j3 pored ugotavljamo, da so osebni^ ^ hodki tisti, ki nosijo večji del teže sta. ITzadje tako, da z zadržano delit'P prispevajo k ugodnejšemu finančne"V VB rezultatu. Prispevek je bil dan tudi 1 devetmesečju letos, saj so sredstva j & bruto osebne dohodke porastla .1 34,1%, medtem ko so se življenj5 |j| ^ stroški v enoletnem razdobju pfbve" --kar za 44,7%. J Poslovni sklad je porastel za 24," I in rezervni sklad za 43,9 %. Akuti' cija, ki poleg teh dveh skladov . čuje še armotizacijo nad predpis" j stopnjo, je porastla enako kot čisti hodek, to je za 31 % in je dosegla vre vklj"' nost 2,3 mrd din, kar glede na zaostr6". gospodarje razmere predstavlja vedno dokaj ugoden finančni rezul Tudi višina izkazanih izgub je zmerna glede na to, da je bilo v neka rih TOZD mnogo težav zaradi neU„ jenosti cen med materiali in končn" izdelki, zaradi neizterjanih zapa0,, zaradi neizterjanih zor- -j, terjatev in zaradi neizplačanih zvez izvoznih stimulacij. Izgube pre1 dsta*" Ijajo manj kot polovico lanskih dev" mesečnih in znašajo 91,3 mio din-1 ^ stale so pri poslovanju štirih TOZD, tega pri treh v prvem polletju I6*® njega leta, ki pa jih je v tretjem kvari"p že uspelo nekoliko zmanjšati (T^ Antene in navigacije in TOZD Usi'" jene zveze v DO Elektrozveze . TOZD Gospodinjski aparati v DO roka potrošnja). V tretjem kvartal" J nastala izguba pri TOZD Mali zag njalniki v DO Avtoelektrika. . v V tričetrtletnem obdobju je bi SOZD Iskra povprečno zaposle" ^ 31.493 delavcev, oz. 2,3 % več ko lanskem enakem obdobju. Produkt' nost, merjena s količino proizvodnje delavca, je porastla za 13,1 %• P°r3 produktivnosti izkazuje v teku leta P dajoč trend, v glavnem zato, ker pr če Čti Ust le izb del sta skl zvodnja zaostaja za začrtano dinamik^ Uta »ir Prt tiai tru Ba ok tij« Povprečni neto OD na delavca je zna5‘ 17.830 din, s čimer je bil dosežen P i rast v višini 27,6 % glede na lansko^ vetmesečno povprečje. Skupna P°r3hj| na delavca pa je bila zelo nizka, saj Je . j na nivoju celotne SOZD Iskra obje'1. j oltj njem devetmesečnem obračunu forn'i. ran nižji sklad skupne porabe kot1 lanskem. -J Zaloge obratnih sredstev so se ze j povečale, kar je razumljivo glede j nenehno povečevanje cen. Skupne ^ loge, ki vključujejo zaloge repront" . riala, drobnega inventarja in embal" ^ nedokončano proizvodnjo ter zaHe l gotovih izdelkov in blaga, so d°sejLj^ vrednost 20,1 mrd din in so za 62 % ^ M od lanskih devetmesečnih. Vendar P seben problem predstavljajo terjatve to predvsem terjatve do kupcev v tuj' jini- kjer je finančna disciplina upadla- P3 tudi gospodarske razmere se slabsaJ ^ Investicijska dejavnost predstav J Vjja tudi v letošnjem letu pereč probl" Banke zaradi omejevalne monetar , - uuiiis.c zairtui uiucjcvauic uivi— . politike niso sposobne spremljati *sK nega investicijskega plana. Na niv°) SOZD Iskra je na osnovi spora izum", predvideno združevanje za priorit6'" picuviucuv z.ui uzcvčiiije za p**'-";; .-l projekte v višini 18% reprodukcij5^! ,tek" sredstev, vendar združevanje ne - n: po planu temveč po potrebi, ki jo n®1^ ro kuje potek investiranja. Ta pa je .H dolg tudi zaradi subjektivnih razlog^ Tir čeprav se je priprava investicijskih e . * u v jv jv piipiava in v vjiivi j rT'r\' boratov v Iskri letos zelo skrajšala- tolikšno zaostajanje investicij za pl®0, ki, pa pomeni resno nevarr nost tehnolo- škega razvoja Iskre in njeni izvozni "a^ r ravnanosti. p O- '' p. o. s> J poseber na vidnih Ogovor z mgr.jakom škrbincem, ifo tozd marketing celostni podobi Iskre ju Za poslovni uspeh na trgu je velikega pomena to, kakršiKga te 3,k8] "",25" " 'M liškilj .odN šjiz* :ilaza karf glel- celostne podobe Iskre, kakor so poimenovalf celoten projekt. ] ;ti j6 sije je doslej potekalo v fazah, ki se odražajo tudi v sestavi elaborata, ki 'e$tn6 zdaj čaka na Sršo razpravo. igfl'Ja .V prvem delu tega elaborata je ko- valnih (kažipotnih) tablah, na vozilih, nabija obdelala vizualno (slikovno) po- na prospektih in drugih sporočilih, ki seču6 'tost znaka in imena Iskre na raznih nosijo oznako naše institucije. Po tej Istav-mnih mestih: v časopisu, usmeije- poti si je komisija skušala ustvariti sis- v praKsi delovanja isKnnin ijum v tem pogieau zadnja leta določene nedoslednosti in nepotrebne pomanjkljivosti, je že pred časom KPO SOZD Iskre oblikoval posebno komisijo, da zadevo podrobn- (Nadaljevanje z 2. strani) i Inflacija — zmaj, J ki žre prihranke j Ati' čanje Poslovanje z izgubo colik0 Predvsem je potrebno izgube preprečevati, sicer bodo nastopile eko-e d0- domske sankcije (znižajo se osebm donodki delavcev, ne plača se davek iz ibde' dohodka, znižajo se amortizacijske stopnje, enoletni mandat za poslo-a, v°dne delavce in delegate delavskih svetov, pa nazadnje tudi družbeno lop0'! ^rstvo). Povečati pa se mora tudi solidarnost in večja skupna odgovor->ijz I dost drugili TOZD. » d.j Organizacije, ki imajo trajnejše izgube in ne kažejo uspeha pri izva-Janju sanacijskih programov, je potrebno zapreti (torej razformirati). Večja gospodarska učinkovitost ,di°b va za la-2 več«11 4,9^ mul«' vklju' jisafl0 aid"- vred' uren0 ja se :ultf > zel° ;kate- jskla: ičnin1' iadl> .eznin ista'" ievei' leto5' jrtaln sntet' ■e t°r ioSi' alu ie zaga' Vsaka organizacija združenega dela mora obvezno pripraviti program 23 povečanje gospodarske učinkovitosti, ki naj zajema: " ukrepe za dviganje produktivnosti dela, " ukrepe za zmanjšanje poslovnih stroškov, " ukrepe za zvečanje koeficienta obračanja obratnih sredstev, ^ ukrepe za zvečanje koeficienta učinka osnovnih sredstev, " nujne proizvodne inovacije in spremembe v proizvodnih programih, " ukrepe za zboljšanje organizacije dela, " ukrepe za finančno sanacijo, " program rasti brutto in neto OD, " program rasti amortizacije in akumulacije ter rezervnega sklada. Plitev po delu S tem bomo vgradili najučinkovitejšo stimulacijo za večjo proiz-v°dnjo in boljše poslovanje. , Zavedati se moramo, da so tudi osebni dohodki povzročitelji inflacije, "e se delijo tam, kjer dohodek ni ustvarjen v zadostni višini ah pa proračunska sredstva (oz. sredstva iz svobodne menjave dela) niso pokrita z Ustvarjenim dohodkom v TOZD. Socialne plati protiinflacijskega programa k Aktivna socialna politika naj ornih negativne posledice, ki bodo nasta- tAKLJUČEK Primeijava med začrtanim protiinflacijskim programom in dejanskim prijem ni ugodna. Inflacija bi morala upadati, pa raste. Iz tega lahko Sklepamo, da še nismo začeli resničnega spopada s povzročitelji inflacije. Kaj lahko storimo v Iskri? Predvsem moramo pametno investirati. Sredstva, ki so in bodo premajhna za vse načrte, je treba združevati za prioritetne programe, ki bodo 0,Uogočali še večji tržni prodor na svetovne trge v naslednjih letih. Večja dodaja na tujih trgih bo omogočila gospodarsko rast ter devizno in di-Uutsko sanacijo. Skupno investiranje bo omogočilo tudi programsko pres-Uukturiranje proizvodnje (opuščanje ne rente’’ ilnih proizvodov). Poleg te- pa moramo Iskraši kot pomemben del združenega dela ohrabriti in 0krepiti tiste družbene sile, ki se spopadajo z večglavim zmajem - infla-cijo. Stane Preskar mmi Dutoa 2*$*s*C9 »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« ■\ ■ n tavlja ^.,cj strani se ni bati, da bi se Hrvatska u|eni. U.a*a drugače kot druge pokrajine, hr-1 1.7 narod se bo razvijal prav tako kot 8 narodi Jugoslavije. Tako bo Hrvatska v novo Jugoslavijo, ki bo s sklepi, ki i nio sprejeli, naprej razvijala vse pozi-,e Ustnosti naših narodov in branila do-ki jih je naš narodnoosvobodilni boj anes dosegel. Kot varuh teh pridobitev Uigoslavija postala novo žarišče zatira-"arodov v Evropi. Jugoslavija je že vsi zatirani tan10 Iskri' ivoju zum« tetne jskih atek« zel° jCs,.Plamenica, v katero zro vsi zatirani : Vi .^i Evrope, plamenica, ki razsvetljuje s o£ ’ ..["n osvobodilnim bojem. Jugoslavija je Utiranimi narodi Evrope prva razvila 0r boja, svobode in narodne enako-:!n°sti in to pod vodstvom velikega moža "a narodov, tovariša Tita. (Ploskanje.) ibjU^dujoči: Tovarišice m tovariši, s tem C‘Pana lista govornikov v razpravi o re-11 našega vrhovnega komandanta tova- riša Josipa Broza Tita in ker ni več prijavlj nih govornikov, zaključujem to razpravo te kot predsedujoči ugotavljam, da so vsi g vorniki soglasno pozdravili referat tovari Tita, enodušno so ga pozdravili zato, ker je njem izraženo splošno razpoloženje vseh n rodov Jugoslavije ne glede na nacionaln versko in strankarsko pripadnost. Glede i vaše ploskanje in glede na izjave govorniki lahko samo ugotovim, da je Protifašistič svet narodne osvoboditve Jugoslavije so lasno sprejel .referat tovariša Tita. (Buri ploskanje. Vsi svetniki in vsi prisotni na g leriji vstanejo in zopet prirejajo burne spontane ovacije vrhovnemu komandan NOV in POJ Josipu Brozu Titu.). Prehajam k četrti točki delovnega dela naše seje: Predlog deklaracije in sprejem nje odlokov AVNOJ. Tovariši in tovarišice, v posebno čast zadovoljstvo mi je, da lahko na tem zgod tem celostne podobe Iskre, doslej in za v bodoče. Komisija je po sistematični analizi prišla tudi do sklepa, da bi bilo dobro vizualni sistem ustvaijene podobe Iskre spremeniti. Izdelala je svoj predlog novosti. Študija, ki je zdaj na razpolago za ogled, vsebuje med drugim tudi podrobnejšo razlago o „corporate iden-tity“ — to je, kaj pomeni oznaka firme v sodobnem poslovnem svetu, kaj ta oznaka predstavlja predmet poslej vanja firme, katere so omejitve v uporabi oznake, kateri so tisti organi v OZD, ki odločajo o uporabi oznake in podobno. Poudarjeno je, da se vizualna podoba firme danes določa in izbira predvsem tako, daje firmo mogoče v poslovnem življenju čim laže in čim bdi jasno razlikovati od vseh drugih poslovnih subjektov, s katerimi se le-ta vsakodnevno srečuje v svojem delovanju. Kolegij SOZD Iskre bo o tem razpravljal 24. novembra in se seveda ustrezno opredelil. V kolikor bo dosedanja smer in dosežek dela te komisije potrjen, bo njeno delo prešlo na izvedbo projektov, ki iz tega izhajajo. Svet za celostno podobo Iskre je predloženo gradivo že predlagal in ga ocenil kot kakovostnega. Študija, ki jo je izdelala komisija tako v prvem delu zajema predstavitev identitete in celostne podobe Iskre in njun medsebojni odnos, v nadaljevanju pa se zadrži ob vizualni pojavnosti organizacije in njene odvisnosti od vplivov. Vprašah smo, kaj pravzaprav pomeni predstavitev identitete. Gre predvsem za razpoznavni znak firme. V ta namen v Iskn uporabljamo znak (značilno zvezdo s kraki preko krožnice) skupaj z logotipom, oziroma značilnim zapisom oesede „Iskra“. Komisija je ugotovila, da v tem pogledu obstaja v naši Iskri določen nered, saj ta značilni znak Iskre - glede na medsebojni položaj obeh omenjenih delov, vehkost, barvo in drugo — ni zapisan povsod na enak način. Menijo celo, da v tem pogledu obstajajo nekatere neenotnosti. Tako se, naprimer, primarna informacija - firma SOZD Iskra — uporablja v Iskri ponekod z znamko, drugje brez nje, tu skupaj z zapisom delovne organizacije, drugje to spet ne in podobno. Menijo, da veliko tovrstnih pomanjkljivosti in napak izvira iz dej- stva, da pravila za enotni način niso bila zapisana, pa si je vsak subjekt v Iskri značilni zapis znaka in imena Iskre pač zamisli po svoje. Vendar je to anarhija, ki jo je mogoče zlahka preprečiti, če le izdelamo in formuliramo ustrezna pravila za obnašanje glede tega vprašanja, kar potem tudi samo po sebi odpravi vse nelagodnosti, v katere utegnejo zapasti posamezni organizacijski subjekti. Vsak namreč ve, da je enotnost vizualne predstavitve naše firme pač pomembna in potrebna. Posebnega pomena je tudi preglednost te podobe. Komisija opozarja med drugim tudi na neenotnost zapisa organizacije v sodnih in samoupravnih aktih, kjer usklajenost ni vidna. Opozarjajo, da prihaja do defektov v zapisih firm na tablah, dopisih, in vizitkah. Posebno poglavje so novi izdelki. Na teh naj bi bile tri bistvene informacije: naziv izdelka (kaj izdelek nudi), naziv proizvajalca (kdo izdelek proizvaja) in blagovno znamko. Ugotovljeno je, da v Iskri obstaja nered tudi na tem področju; nekateri izdelki so, drugi pa niso ustrezno označeni. Tovrstni red pa doslej sploh ni bil posebej dogovorjen. Pogosto je zato prihajalo do distrikcij med primarno in sekundarno informacijo. Posledica tega so bile med drugim tudi zlorabe. Ob tem ni prezreti pomena označevanja embalaže, ki ima pač to funkcijo, da je pač bistveni posrednik v trgovskem komuniciranju. Embalaža pač mora nositi tako primarno informacijo (sloga se nanaša na izdelek) in sekundarno informacijo, ki vsebuje blagovno znamko. Poleg obeh je tam še terciarna informacija, ki vsebuje obligacijske podatke, ki jih določa za-' konodaja posameznih držav. Komisija poudaija, da je v tem pogledu pomembna tudi medsebojna razvrstitev med temi tremi vrstami informacij na embalaži. Treba bi se bilo dogovoriti tudi glede tega. Posebni del problematike podobe Iskre so kompletne publikacije, ki jih izdajamo tako na ravni SOZD kot tudi na drugih ravneh. V zvezi s tem opo- zarjajo predvsem na potrebno razmerje med informacijo o instituciji (Iskri) na eni strani ter o izdelku na drugi strani. Ugotavljajo namreč, da v tem pogledu v Iskri ni pravega reda in ne enotnosti. Na težave označevanja firme Iskre naletimo pri urejanju prostorov, tako zunaj kot tudi znotraj zgradb (eksteri-er-interier), kjer gre za obcestne table, svetlobne označbe na objektih in podobno, kjer ni vseeno, katere informacije in kako so podane o Iskri. V zvezi s tem je omeniti tudi vprašanje označevanja transportnih sredstev v posameznih TO in DO, kjer označbe cesto niso vključene v enotni sistem označevanja Iskre. Komisija poudarja, da sistem označevanja Iskre in njenih subjektov ni podrobno opredeljen in je zato enotnost na tem področju nezago-tovljena. Prav tako menijo, da bi za zagotavljanje te enotnosti moral (institucionalno) nekdo skrbeti, prav tako kot bi moral nekdo skrbeti tudi za razvoj na tem področju. Ker se proizvodnja (proizvodni program) in delo v Iskri v razvoju nenehno spreminja in diferencira, je vprašanje enotnega označevanja nenehno prisotno, pa je torej za red na tem področju tudi posebej poskrbeti. Komisija je, kot že rečeno, med drugimi predlogi, predlagala tudi nov tip zapisa njenega logotipa-besednega imena. To spremembo narekuje več razlogov, med drugim tudi možnost olajšanja njegove zaščite, ker se sedanji le prevečkrat staplja z ostalim tekstom zapisa naše firme. Ta primer analize problematike v zvezi z identifikacijo firme, oziroma njene podobe v poslovanju s svetom torej očitno kaže, da ni tako enostaven in za nastopanje na trgu tako nepomemben kot se morda le zdi na prvi pogled. Sicer pa bomo več o študiji, ki jo je izdelala komisija, pisali v naslednjih številkah našega gradiva potem, ko bo o študiji spregovoril še kolegij SOZD Iskra. V Feritih delajo izredno dobro V Iskrini Tovarni feritnih materialov se te dni približujejo letošnji proizvodni zadolžitvi. Z gotovostjo lahko torej že zdaj zapišemo, da bodo dosegli tako proizvodne, kot tudi prodajne naloge, pri čemer je še zlasti razveseljiv podatek, da bodo izpolnili pogumno zastavljeno izvozno številko v višini približno 1,8 milijona dolarjev. Mnogo manj pa so v Feritih letos zadovoljni s finančnim rezultatom, saj so se stroški v odstotkih dosti bolj povišali, kot pa celotni prihodek. V Feritih so v prvih devetih mesecih dosegli letošnji p. oizvodni načrt že skoraj y()-odstotno in so torej po uspešnosti med najboljšimi v Iskri. Vzrokov za to je več. Direktor temeljne organizacije Dušan Dolničar uvršča na prvo mesto vsekakor izredno prizadevnost vseh v tovarni, ko približno 380-č!anski kolektiv vlaga maksimalne napore v to, da bi ustregel zahtevam kupcev: delajo praktično vse sobote in tudi več nedelj, ob tem pa seveda ni treba posebej omenjati, da so prav Feriti po delovni storilnosti med najboljšimi. In ob tej prizadevnosti vseh — zlasti je treba pohvaliti ljudi v montažnem delu proizvodnje tako v Stegnah, kot v Mozirju — verjetno ni treba posebej omenjati, da se jim ta prizadevnost in dobri poslovni rezultati kažejo v zadnjem času tudi pri osebnih dohodkih. Največji kupci feritov so doma Iskrine tovarne in Gorenje, v tujini pa je na prvem mestu Velika Britanija, sledijo pa ji ZRN, Švica, Italija in Švedska. Zanimiva je tudi primerjava med prodajo na domačem in tujih tržiščih: (Nadaljevanje na 4. strani) vinskem zboru vseh narodov Jugoslavije predlagam sprejem deklaracije, s katero bomo najprej proglasili AVNOJ za najvišje zakonodajno in izvršilno ljudsko predstavniško telo Jugoslavije, potem pa sprejeli še vrsto drugih odlokov. Dovolite, da vam preberem predlog deklaracije (bere): Predlog deklaracije drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je bilo 29. novembra 1943 v Jajcu. V dveh letih in pol nepretrgane narodnoosvobodilne borbe proti okupatorju in njegovim pomagačem so dosegli narodi Jugoslavije obsežne in odločilne uspehe tako v notranjepolitičnem kakor tudi v zunanjepolitičnem pogledu. Po vsakem sovražnikovem poskusu, da bi razbil našo narodnoosvobodilno vojsko, se je naša vojaška sila povečala, naznotraj utrjevala in vojaško strokovno izpopolnjevala. Kolikor bolj se je trudil sovražnik, da bi zadušil osvobodilno gibanje naših narodov, toliko trdneje so se narodne množice združevale v tem gibanju okrog vrhovnega štaba in proslavljenega narodnega voditelja tovariša Tita, okrog Profifašistič-nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in okrog nacionalnih političnih zastopnikov nosameznih narodov Jugoslavije. Naše osvobojeno ozemlje se je stalno večalo, naše materialne rezerve so rasle in izviri preskrbe naše narodne osvobodilne vojske in prebivalstva so se povečali. Vzporedno s tem so se razvijali organi narodne oblasti ter razni gospodarski in upravni organi v službi te oblasti. Priznanic obsežnih uspehov naše narodnoosvobodilne borbe v zamejstvu po eni strani in popolna razgalitev izdajalske vloge ubežne jugoslovanske »vlade« po. drugi strani so postavili pred vodilne organe našega narodnoosvobodilnega gibanja povsem nove naloge. Nastala je potreba, da se vsi ti uspehi sistematično utrdijo in izkoristijo za nadaljno uspešno izvedbo naše narodnoosvobodilne borbe. V zvezi s temi okolnostmi ugotavlja Protifašistični svet nay>dne osvoboditve Jugoslavije na svojem drugem zasedanju dne 29. novembra 1943. 1. Dve leti in pol naše narodnoosvobodilne borbe sta vsemu svetu dokazali, da so narodne množice Jugoslavije krenile odločno in trdno na pot oboroženega odpora proti okupatorju, na pot, ki jo je pokazala našim narodom Komunistična partija Jugoslavije in po kateri so šle skupaj z njo vse res rodoljubne moči in politične skupine naših narodov. Ogromna večina množic Jugoslavije se je uvrstila v vrste narodnoosvobodilnega gibanja in dejavno podprla svojo narodnoosvobodilno vojsko. Skupaj s temi množicami so bili dejavno navzoči v narodnoosvobodilnem gibanju tudi vsi rodoljubni pošteni funkcionarji iz vseh političnih strank, skupin in domoljubnih organizacij. Vse to velja v enaki meri za vse narode Jugoslavije. S svojo dejavnostjo v narodnoosvobodilnem gibanju so narodne množice Jugoslavije odkrito in glasno izrazile svoj protest proti izdajalcem, nazadnjakom in špekulantom doma in za mejo, ki so se s prevaro in nasiljem držali na oblasti v stari Jugoslaviji in sedaj vnovič poskušajo, da bi se dokopali do oblasti — opirajo se na najbolj nazadnjaške kroge —s pomočjo izdajstva, prevare in špekulacije. Toda vsi ti poskusi ne morejo skriti okolnosti, da je bilo med narodnoosvobodilno borbo ustvarjeno povsem novo razmerje političnih moči v naši državi in da mora to razmerje moči najti izraza tudi v njeni upravi in državnem vodstvu. 2. Eden najvažnejših virov moči naše narodnoosvobodilne borbe je okolnost, da sta enotno narodnoosvobodilno gibanje narodov Jugoslavije in njegova narodnoosvobodilna vojska zrasla iz osvobodilnih gibanj vseh naših narodov. Za borbo proti okupatorjem niso bili potrebni narodom Jugoslavije nikakršni predhodni sporazumi o enakopravnosti itd. Zgrabili so za orožje, začeli osvobajati svojo zemljo in si s tem ne samo pridobili, temveč tudi zagotovili pravico na samoodločbo, vštevši pravico na odcepitev ali združitev z drugimi narodi. Vse moči, ki sodelujejo v narodnoosvobodilnem gibanju, priznavajo našim- narodom vse te pravice že od prvega dne. Prav zaradi tega so se narodi Jugoslavije še tesneje povezali v skupni borbi. V dveh letih in pol herojske borbe proti okupatorjem in njihovim pomagačem so bili v narodnih množicah Jugoslavije skrhani ostanki velikosrbske he-gemonistične politike, razbiti poskusi, da razdvojita naše narode vzajemno sovraštvo in nesloga, sočasno pa so bili premagani tudi ostanki nazadnjaškega separatizma. Tako so bili postavljeni ne samo materialni in politični, temveč tudi vsi moralni pogoji za ustvaritev bodoče bratovske, demokratične, federativne skupnosti naših narodov, nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov. Danes, ko stojijo narodi Jugoslavije pred izgonom okupatorjev iz njih zemlje, zahtevajo oni prav zategadelj upravičeno, da se vzpostavi takšno vodstvo, ki bo že po svojem sestavu in po svojem programu poroštvo, da bo vsem narodom Jugoslavije tudi zares zagotovljena enakopravnost v federativni Jugoslaviji. 3. Uspehi naše narodnoosvobodilne borbe so ponesli po vsem svetu slavo naših narodov, razbili so goljufive predstave, ki so jih posejali sovražniki naših narodov, in močno utrdili mednarodne politične postojanke Jugoslavije in njenih narodov. Vse sile protihitlerjevskega bloka so danes že priznale velik delež naših narodov v splošni borbi proti fašističnim osvajalcem. Toda to Uspešno končan razvoj sistema RS-3B Zadnje dni letošnjega septembra so po dolgotrajnih terenskih preizkusih visoko profesionalnega sistema RS—3B, uspešno zaključili projekt, v katerega razvoj je DO Elektrozveze, predvsem TOZD RRNS, vložil nad 200 inženirskih let dela. Kako zahtevna naloga je bila to nam morda bolje osvetli podatek, da so samo preizkušanja trajala 34 mesecev ter, da so vsi deli in naprave tega projekta plod lastnega razvoja. Sicer pa poglejmo kaj pravita o tem projektu, IPO TOZD RRNS Franc ČUK in v.d. vodje proizvodnje, Emil SIRNIK. Najprej beseda o razvojnem delu. Kako je potekalo? Franc ČUK: Po predhodnih raziskavah ob koncu šestdesetih let smo začeli z razvojnim delom leta 1975. Tri leta pozneje smo izdelali modele, prototipno proizvodnjo leta 1981, interna preizkušnja z delnim terenskim preizkušanjem pa konec leta 1982. Nadaljnjih 9 mesecev so potekali še terenski preizkusi in urejanje vseh poročil skupaj s sprejemom sklepa, da je razvoj uspešno opravljen. Skratka, ta projekt smo zaključili v osmih letih in pol, kar je glede na čas razvoja podobnih naprav pri drugih proizvajalci (od 7 do 13 let), sprejemljivo. Mi bi sicer lahko skrajšali razvoj za leto dni, vendar bi potem morali imeti bolj temeljite predhodne raziskave in manj reorganizacij znotraj Iskre. Da smo kljub vsemu dokončali naš sistem v sprejemljivem roku, gre zasluga predvsem razvijalcem in njihovemu požrtvovalnemu delu. Moramo se zavedati, da so delali v bistveno neugodnejših pogojih, kot tisti pri velikih svetovnih firmah, ki imajo nepri- merno boljše tehnološko ozadje in poenostavljeno oskrbo z materialom. Ob tem naj še omenim, da nam je bila pomoč strokovnjakov iz VTI izredno koristna. Nam lahko predstavite sistem RS—3B. Predvsem nas zanima njegova namembnost in zmogljivost? Franc Čuk: »RS—3B predstavlja napravo in opremo radijskega dela relejne, ali končne (terminalne) postaje na večkanalni analogni ali digitalni prenos govora, telegrafije ali podatkov, z napravami iz tega projekta lahko naredimo prenosni del komunikacijskih mrež za istočasni dupleksni prenos 4,12 ali 24 analognih telefonskih kanalov, oz. odgovarjajoče število telegrafskih ali podatkovnih kanalov. Ker pa je življenjska doba naprav predvidena za obdobje, ko bomo uporabljali tako analogna kot digitalna omrežja, so tudi naše naprave predvidene za prenos digitalnih govornih kanalov z naslednjimi hitrostmi: 256, 512, 1024 ali 2048 k bil/s. V Feritih delajo izredno dobro (Nadaljevanje s 3. strani) celotni prihodek od prodaje v Jugoslaviji je znašal v devetih mesecih 320 milijonov dinarjev, na tujem pa 120 milijonov dinarjev, približno takšno pa je tudi razmerje med fizičnima obsegoma prodaje. V devetih mesecih so izvozili za 1,33 milijona dolarjev, na tujem pa so kupili za dobre pol milijona dolarjev. Zaradi znanih uvoznih omejitev in pa številnih dajatev, seveda mislimo na devizne, se v Feritih še kako srečujejo s problemom nakupa prepotrebnih repromate-rialov v tujini. Uvažajo predvsem kovinske okside, ki jih potrebujejo za izdelavo visoko kvalitetnih feritov, uvoz pa jim močno obremenjujejo tudi navite komponente s feritnimi jedri. Ob tem velja tudi zapisati, da je več kot polovica te, druge dejavnosti namenjena na Iskrine tovarne in s&torej Feriti posredni uvoznik nekaterih komponent za druge. V zvezi z uvozom in sploh zunanjo trgovino, v Feritih poudarjajo, da podpirajo solidarnost in da je treba pomagati drugim Iskrinim kolektivom, ki iz različnih vzrokov ne morejo uvažati zadostnih količin. Nasprotujejo pa takšni »solidarnosti«, ki prizadene tiste, ki več izvažajo, sami pa ostajajo brez surovin, ker so pač šle devize k drugemu. Nekaj nedogovorjenih področij je tudi pri do- hodkovnih odnosih, toda o tem morda kdaj drugič. Omenili smo že, da se v Feritih približujejo letošnji planski proizvodni zadolžitvi. Poleg prizadevnosti vseh zaposlenih je uspehu botrovalo tudi to, da so v proizvodno vključili že precej novih strojev, ki so jih kupili v okviru investicije, ki jo prav te dni tudi končujejo. Z investicijo so začeli aprila lani, novi objekt pa bodo slovesno izročili namenu v četrtek, 24. novembra, torej že te dni. Seveda bomootemdogodku v našem tedniku obširno pisali, zato smo tudi to novico v tem članku prihranili bolj za konec. Direktorja TOZD Feriti Dušana Dolničarja smo zaprosili tudi za napoved, kaj Feriti načrtujejo za prihodnje leto. Tole je dejal: »Tudi v letu 1984 načrtujemo povečanje proizvodnje med 20 in 30 %. Vse kaže, da bomo imeli dovolj naročil, to pa tudi zaradi izredno vitalnega razvoja v naši tovarni. Za ilustracijo naj povem, da smo samo v zadnjih dveh mesecih poslali potencialnim kupcem 80 novih vzorcev in ponudb. V Feritih smo trenutno sposobni izdelati nekje med 500 in 600 artikli, vsak mesec pa jih imamo v proizvodnji približno 200. Tudi izvoz bomo prihodnje leto povečali za 20 % in moram preseči 2 milijona dolarjev prodaje v tujino«. Dr še ni dovolj. Narodi Jugoslavije zahtevajo upravičeno od zaveznikov in vseh svojih prijateljev, da ne priznajo samo njihove borbe proti okupatorju, temveč tudi njihovo svobodno demokratično voljo. Narodi Jugoslavije zahtevajo upravičeno, da preneha podpora, ki se v zamejstvu še vedno več ali manj daje izdajalski ubežni jugoslovanski »vladi« in kliki okrog n je. Sočasno pa zahtevajo narodi Jugoslavije upravičeno, da prizna in spoštuje zamejstvo organe narodne oblasti, ki so vzniknili iz dosedanje borbe. 4. Medtem ko so narodi Jugoslavije dve leti in pol pojili zemljo svoje domovine s svojo krvjo, da bi jo osvobodili osovraženih osvajalcev, je nazadnjaška ubežna klika v zamejstvu, ki se imenuje »jugoslovanska vlada«, storila vse, kar je premogla, da bi iztrgala orožje iz rok naših narodov. Z lažmi in obrekovanji je goljufala zamejstvo, poskušala skriti pravo voljo narodov Jugoslavije. poskušala preprečiti vsakršno pomoč svobodoljubnih narodov našim narodom. Z lažmi in obrekovanji je skušala odvrniti naše narode s poti borbene edinosti, bratovskega sodelovanja in sloge, s poti graditve nove, bratovske njih skupnosti. S pomočjo svojih agentov, predvsem Draže Mihailoviča, je ta vlada sistematično organizirala bratomorno vojno v vseh deželah Jugoslavije, sočasno pa je obrekljivo zvračala odgovornost za to na narodnoosvobodilno gibanje. Ona je v celoti odgovorna za klanje in zločine, ki so jih izvrševale in jih še izvršujejo četniške bande, ki se uradno imenujejo »ju-goslovenska vojska v domovini«. Sočasno se je trudila, da zaneti sovraštvo med narodi Jugoslavije, da jih nahujska na medsebojna klanja. V tem izdajalskem opravku se je tako imenovana vojska te »vlade« -Mi-hailovičevi četniki - zvezala na življenje in smrt z okupatorji in postala v borbi proti našim narodom najmočnejša opora fašističnih osvajalcev. Ta vlada je bila v procesu stalnega razpadanja. V njeni sedanji sestavi so ostali najbolj zagrizeni velikosrbski elementi z Dražo Mihailovičem in Petrom Živ-kovičem na čelu, čeprav ta formalno ni član vlade. To je vlada odkrite bratomorne vojne in šovinističnega terorja, vlada službovanja fašističnim okupatorjem, izrazito protidemokratična vlada, ki dela zavestno na razbijanju in razkosavanju Jugoslavije. Zavoljo tega zahtevajo narodi Jugoslavije upravičeno, da se takšni »jugoslovanski vladi« v zamejstvu tudi formalno vzame pravica, da bi jih še predstavljala. 5. Sporedno z vlado je za izdajalsko politiko, naperjeno proti osnovnim koristim narodov Jugoslavije, odgovorna tudi nazadnjaška protinarodna monarhistična klika. V imenu kralja Petra in monarhije so velikosrbske in druge nazadnjaške klike pripravile in izvrševale najbolj podle zločine proti lastnim narodom. Kralj Peter je dve leti in pol zastavljal vso svojo avtoriteto, da bi podprl izdajalsko, zločinsko delovanje izdajalcev. Zgodil se je edinstveni primer izdajstva v zgodovini: kralj je vrhovni poveljnik izdajalskih četniških band Draže Mihailoviča, ki so sestavni del okupatorske vojske, s katero se naši narodi bijejo na življenje in smrt. Potem ko so propadli vsi protinarodni poprijemi nazadnjaških izdajalskih elementov, sta kralj in monarhija ostala zadnje zavetje, središče vseh protinarodnih klik. Pod praporom kralja in monarhije se izvršujejo najbolj gnusna izdajstva in najbolj strahotni zločini nad našimi narodi. Potemtakem je potrebno, in to zahtevajo narodi Jugoslavije, da se tudi z ozirom na kralja in monarhijo določijo mere, katere ustrezajo njihovemu razmerju do narodnoosvobodilne borbe. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izraža v imenu vseh narodov Jugoslavije, ki jih predstavlja kot njihov vrhovni zakonodajni predstavniški zbor, topla čustva prijateljstva, ki jih narodi Jugoslavije Tako širok izbor možnosti digitalnega prenosa omogoča še priključitev vseh znanih variant delta multipleksov in standardnih poštnih PGM multipleksov na osnovnem nivoju. Med digitalnimi multipleksi in našimi napravami lahko še vključimo odgovarjajoče naprave za grupno kripto zaščito. RS—3B je zvezno nastavljiva na 1400 radio kanalov v obsegu 610 do 960 MHz, s tem, da ji dodatno razvijamo še zmogljivosti za druga frekvenčna območja, vključno z možnostjo dajinske nastavitve rf kanalov. Pri napravi RS—3B je možno večje število kontrolnih delovnih kriterijev, in to tako z neposrednim odčitanjem kot z daljinskim preverjanjem. Ob tem, da naprava deluje z veliko oddajno močjo (10 W), je izdelana povsem v pol-vodniški tehniki, z uporabo večjega števila posebnih hibridov v različnih izvedbenih tehnologijah. Zaradi relativno strogih zahtev (moč, občutljivost, zaščita od motenj, prostora itd.), smo morali v razvoju pristopiti k osvajanju nekaterih za nas povsem novih tehnologij kot sta micro strip (rf tiskana vezja) in zaščita aluminija z galvanskimi nanosi plemenitih kovin. V ta namen smo se povezali z raznimi organizacijami v Iskri kot tudi z lEVT-jem in drugimi institucijami v Jugoslaviji. Poleg teh dveh novih tehnologij smo morali poiskati še storitve ali razširiti posamezne že znane delovne postopke kot so litje aluminija pod visokim pritiskom (LTH), litje aluminija v pesku in kokilah (TAM), vleka aluminijastih cevi trikotnih in štirikotnih profilov (Ši-benka, Alumina), posebne fine rez-kalne obdelave, posebne termične obd-lave itd. V okviru tega projekta je naš kooperant PAP osvojil izdelavo sestavljivih stolpov in paraboloidnih anten. ISKRA AVTOMATIKA — služba za izobraževanje Izobraževanje delegatov in članov samoupravnih organov Delavski svet DO ISKRA AVTOMATIKA je v mesecu oktobru 1983 sprejel sklep o organiziranju izobraževanja delegatov in članov samoupravnih organov. Izpopolnjevanje delegatov in članov samoupravnih organov je sistematično nadaljevanje sistema izobraževanja samoupravljalcev, ki ga vsaki dve leti organiziramo za novoizvoljene delegate in člane delavskih svetov, komisij za delovna razmerja in samoupravnih delavskih kontrol. Program izobraževanja je sestavljen tako, da poleg splošnih in obveznih tem, ki so namenjene članom in delegatom kot vodilo za njihovo delo, vsebuje tudi informacije o programski usmeritvi DO v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, informacije o nalogah DO pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, poslovne usmeritve in izvozne možnosti DO, ter informacije o dohodkovnih odnosih v DO ter osnove ekonomike poslovanja. Zaradi velikega števila delegatov in članov smo izobraževanje pripravili v treh terminih tako, da je vsakokrat prisotna 1/3 vseh samoupravnih organov celotne DO- 1. termin: 18. - 19. 11. 1983 2. termin: 9. — 10. 12. 1983 3. termin: 16. — 17. 12. 1983 Izobraževanje bo potekalo v okviru Poslovodne šole pri GZS na Brdu pri Kranju. Vsa ta dela na uvajanju domačih^ ^ delkov in tehnologij so imela en $a cilj, to je zmanjšanje uvoženega de'eeIj v celotnem nroiektu. V kolikšni $ _ v celotnem projektu. V ,——— _ smo to uspeli bomo videli že v ner sredni prihodnosti, ko bodo dokonča^ nek Sq z na ( h nič prve redne serije teh naprav. ^ re|e Skratka, rečemo lahko, da je ^ zVo naprava, s tolikšnimi možnostmi aj)a je^ ---“ ' ", - ----------- ijg. lognega in digitalnega prenosa, e® stvena po svojih zmogljivostih na ^ Jugoslaviji pa je sploh prva radio ^ radiorelejna naprava za digitalni P nos.« Kakšno je povpraševanje p° * napravah oz. sistemih? Franc Čuk: »Tako v Jugoslaviji k0*^ svetu so velike potrebe po tovrstnih ; na začetku obuo"!h pravah, saj smo širše digitalizacije komunikacij5^ omrežij, ki naj bi se končalo v ten) najpozneje v prvi polovici naslednj ? desetletja. V tem obdobju pa bodo juporabnejši prehodni dvojni sisten1. kot dtg*. možnostjo tako analognega i nujnl tralnega prenosa. Ti namreč niso^- Skrl ZVo ttia •ho niz šan rih dar h ten kat oslt samo za resorska omrežja (armidf --i ■ lica itd), ampak tudi za javna y^0 \ omrežja in s tega vidika gledano i-skorajda idealne tržne možnosti. Sla^j kaže le zaradi padanja kupne t" naših potencialnih kupcev, t j- Po0. meznih držav, ki zaradi splošnego5? ■ darske krize ne bodo več mogle v'a-i.a toliko v radiorelejna komunikacij sredstva in to tako za svoje vojaške civilne potrebe. jfl Na osnovi sklenjenih pogodh j splošne ocene tržišča lahko pred'' mo, da bomo v naslednjih 5 — Id1 .j| j imeli za več sto sistemov letnih j Ob upoštevanju, da stane vsak od j! i svetovnem tržišču približno 65.0dv , larjev, bomo v najslabšem pr'111 |j i samo s proizvodnjo za domači tr6,’',rnak Por "ek , ( bo več slei in d temelju prve iugkc nase ° . .i^vo predlagam, da sprejmemo naslednji _ proglasitvi AVNOJ za najvišje za ,e|o dajno in izvršilno ljudsko predstavniško^ Jugoslavije in Nacionalnega komiteja0 v! boditve Jugoslavije kot začasnih 0I?anied n 1 vrhovne ljudske oblasti v Jugoslavi)1 narodnoosvobodilno vojno. (Burno i op, skanje. Vzkliki: Živel AVNOJ!) Ta 0 Ra se glasi: (bere): tor Predlog odloka . '‘-e o vrhovnem zakonodajnem in 'zv,rsl()S|a- narodnem predstavniškem telesu Iu8,j(VČ | vije in nacionalnem komiteju osvob° e Jugoslavije kot začasnih organih vrn gj.; ^ 1 narodne oblasti v Jugoslaviji med na 1/3 noosvobodilno vojno I. $m slavi; V skladu s trdno voljo narodov Jug0^ uj je, da se iz njihove sloge in edinosti al' proti okupatorju zgradi nova, na nem bratovstvu in enakopravnosti za ina nie; Jugoslavija kot skupna domovina^ še, ko ste da nih narodov, in po zaslugi uspehov e ^ Narodnoosvobodilne vojske in PartlZ,:lfVoiii odredov Jugoslavije, ki je pod v0,.5, v ‘emelji le na dveh blagovnih skupinah, I čredno nizka. Vzroki so bili v izredno "•zkih cenah izdelkov na domačem in tejih trgih, ki pa so jih v letošnjem letu ! Uspel; nekoliko (cca. 18,6%) povišati. i'|||i. Omenili smo, da so lansko drugo po-| " *°vico leta izgubili dva, oz. tri tuje *Upce relejev, kar je pomenilo za cca. ‘5 % znižanje proizvodnje in da so kot Čih M Posledica pričeli v oktobru s proizvod-1 saifl l'jo na zalogo. V skrbi, da bi vsaj do jelež3 tleke mere zagotovili socialno varnost, I [flefl 80 za 14 dni prerazporedili 50 delavcev nep0- Ua delo v Kmetijski kombinat. nčan£ Jn kakšno je stanje danes? Vsekakor "ič boljše. Kljub temu, da je program . n»š* telejev namenjen izvozu in da se s proi-I alt®1 Zvf>dnjo programatorjev, ki jih izdelu-ejia- iejo za finaliste —- El Niš in Gorenje, svC|8; Posredno pojavljajo kot izvozniki,ostalo «b Ja njihova, lahko bi rekli vsakodnevna j prt- Skrb 100 procentno pokrivanje proi-K> IcP hodnih kapacitet. Že znanim pomanjkljivostim, katerih pa v celoti ne kot1 ,t!0rejo odpraviti sami: notranja orga-ih nij- mzacijska nedorečenost, odprto vpra-Jobi3 Silnje dolgoročnejše programske usme-iskib ^tVe> 50 se zaostrenim pogojem gospo-^ a|i Urjenja pridružile še druge. Injega Kot najbolj pereče pomanjkanje i0V ^ePro-materiala — barvnih kovin, en,iz kabla, kontaktnega materiala. Domača digi- °skrba, v kolikor je je še, je neredna, z težko pridobljene tuje kupce. Ker pa je konvertibilni in klirinški izvoz danes za vsako temeljno organizacijo izrednega pomena, se v Makolah glede nabave repromateriala vse prevečkrat zatekajo v intervencijskih uvoz, ki ga pogojuje devizna participacija, temeljni organizaciji pa niža težko pridobljeni dohodek. Zastoji v proizvodnji, ki gredo na račun devizne participacije in kvalitete izredno zmanjšujejo produktivnost tudi v času, ko je materiala dovolj. Razumljivo, saj si delavec iz ekonomskih razlogov želi, da bi bila dela skozi vse leto dovolj. V neprestani skrbi za pravočasno založenost z repromaterialom so pregledali tudi nekurantne zaloge in ■ uporabne dele pripravili za proizvodnjo, celotne zaloge pa znižali na planske, čeprav trdijo, da so realno še previsoke. Na ravni delovne organizacije so bile v drugi polovici leta pripravljene konkretne in detaljne zadolžitve za izvajanje sanacijskih ukrepov v njenih subjektih, ki so se v večini nanašale na proizvodnjo, prodajo, nabavo, zaloge, razvoj in tehnologijo, skratka na vsa področja, ki bi ob izvajanju nalog morala prispevati k boljšemu poslovnemu uspehu ob koncu leta. Komisija za spremljanje in uresničevanje ukrepov v Tovarni programskih stikal in relejev je ugotovila, da se ukrepi izvajajo, vendar pa pomenijo za njihovo temeljno organizacijo le kratkoročne a ne nepomembne rešitve. Istočasno je bilo rečeno, da bodo le z dolgoročnim programom razvoja TOZD, ki bi ga morali pripaviti že z drugim delom sanacijskega programa TOZD v 82. letu in v katerem bo opredeljena nadaljna progamsko-proi-zvodna usmeritev ali pomladitev programa, zagotovljena tudi socialna var-not delavcev. V Avtomatiki namreč ugotavljamo, da se podobni primeri že nekaj časa pojavljajo v vsej repro verigi elementov. In da so kljub rezultaom, ki so v letošnjem letu prišli iz razvojnega sektorja Elementi, obstoječi programi zastareli in neperspektivni. Pri tem pa ne gre jU- . ------ .11 i .. . 75‘> ^proizvodnje v TOZD Programska stikala in releji. ■tratii)!'--------------------------------------- Uspešno končan razvoj sistema RS-3B klil0' idp0-rhlede na jugoslovanske potrebe po ho- s'stem'l1 lahko tudi sklepamo da 'oP , Porneni to enakovreden devizni prihra-io, ' nek , Ob najugodnejših tržnih razmerah 0 naš celotni prihodek še neprimerno V.ečji, saj bi celoten projekt lahko na-teednjih 10 letih navrgel nekaj sto mio. Golarjev prihodka. Koliko bomo ure-Sničili pa ni več odvisno samo od majh- radje llok° (on0- ot«10 osvo- ? ed * •» ""L. j ^ga kolektiva bivšega TOZD UZ, ki je edink 1 ?Pravil večino razvoja, niti od TOZD : ^adiorelejni in navigacijski sistemi kot j kosilca proizvodnje, pač pa tudi od do-očenih Iskrinih služb in še nekaterih Glavnikov izven Iskre. Ocenjujemo, da nam izvoz v nobe-Gem primeru ne bi smel biti manjši od ^ celotne proizvodnje in v ta namen sitio izvedli več akcij. . Pri tem smo imeli velike težave, ker j’6 nismo uspeli vzpostaviti inženiring za k°mpeksne sisteme in se zato pogonoma zatekamo k poizkusom, ki še ne Gajejo zadovoljive rezultate. Veliko kupcev, predvesm tujih na-^feč ni zadovoljna samo z radiorelej-n,rni napravami, ampak iščejo kom-Pletne mobilne terminalne postaje, pri kerner želijo imeti vso elektronsko °Premo vgrajeno skupno z lastno energetsko preskroo v kontejnerjih z razhč-n'nii možnostmi prevoza. Take, kom-Pteksne sisteme, katerih cena je na ilnei" gosi® ,ditve. arod" davi; }orb' ona1' isfl°' nje' ,otn£ iskib ivoin a vsa iug»' odn6 diln° a na- svetovnem tržišču od 150.000 do 200.000 dolarjev pa na žalost še »nismo« sposobni ponuditi, čeprav razni domači proizvajalci že izdelujejo vse posamezne dele takega sistema. Nismo še namreč usposobili skupine, ki bi »znala« te sisteme operativno sestavljati, kar je še toliko manj sprejemljivo, ker imamo prav tu možnost prodaje višjih oblik obdelave in ne zgolj golih materialnih dobrin.« Kako bo z zagonom proizvodnje? Emil Sirnik: »Za proizvodnjo že imamo najnujnejšo opremo, ki jo poskušamo ustrezno podvojiti. Material za sedanje potrebe proizvodnje prav tako imamo, za proizvodnjo v naslednjem letu pa nam bo prispel do marca naslednjega leta. Nekaj težav imamo le z zamenjavo določenega repromateriala zaradi spremenjenega proizvodnega programa naših dobaviteljev,vendar menim, da smo v prvem polletju prihodnjega leta že izdelali pr/e kose v redni proizvodnji. Glede na to, da je naprava plod lastnega razvoja imamo vse znanje v hiši, tako, da nam je v tem smislu zagon proizvodnje precej olajšan. Veliko slabše pa nam kaže zaradi šibkih pripravljalnih služb, čeprav za tako pomemben projekt najbrž ne bi smelo biti težav pri pridobivanju novih sodelavcev, kakor tudi ne z zagotavljanjem ustreznih proizvodnih prostorov. B.C. pozabiti, da v Avtomatiki elementi še vedno zaposlujejo skoraj polovico proizvodnjih zmogljivosti in da proizvodne prestrukturacije, ki bo na višji tehnološki stopnji zaposlovala večino zmogljivosti, ne moremo izpeljati naenkrat in ne da bi ob tem pustili elementom možnost in mesto razvoja. Prav to pa se kot ena ob bistvenih nalog, formiranje proizvodno zaključenih enot Avtomatikje v drugem letu tudi pripravlja. Takrat se bodo po vsej verjetnosti tudi v Makolah in Poljčanah ob pomladitvi programa, z večjo zagnanostjo in upajmo manj težavami, lotili izpolnjevanja letnega plana 84. Iz podatkov je namreč razvidno, da je letošnja devet-mesečna proizvodnja in prodaja dokaj nižja od planirane. Vzroki so predvsem v pomanjkanju naročil za programatorje in občasno pomanjkanje materialov — predvsem kovic in nižja dinamika naročil in dobava uvoženih setov za programatorje. Zaradi omejenih težav je tudi celotni prihodek nižji od planiranega. Š.D. S 5. SEJE ODBORA ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO DELA Krepitev varstva pri delu za višjo produktivnost Skrb za delavca na področju zdravstvenega varstva se pri nas, kot je sestavino ki skupaj s številnimi drugimi soustvaija poslovni uspeh. Zato medicinska dejavnost ni ozko usmerjena, temveč jo obravnavamo kot dejavnost širšega družbenega in gospodarskega pomena. dejavnost širšega družbenega in gospi Ustrezne zdravstvene dejavnosti so lejai tudi zato organizirane v delovnih in temeljnih organizacijah. Vsi vemo, koliko stroškov potegne za seboj ena sama večja nesreča, en sam invalid. Leta in leta ne more dati od sebe tistega, kar in kolikor zna, in bi želel dati, namesto tega pa veže nase vrsto dragih služb zdravstvenih in drugih storitev. Zato skrb in vzdrževanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti ne moremo šteti zgolj kot nepotrebni strošek, Dan borca — dan Iskre v prihodnjem letu bo v Zajčji Dobravi Priprave na tradicionalno Iskrino slavje ob 4. juliju — dnevu borca in dnevu Iskre v letu 1984 so se že začele. Organizator proslave in praznovanja ob dnevu borca — dnevu Iskre bo v prihodnjem letu Iskra Commerce, ki se je že tudi odločila, da bo slavje v Zajčji Dobravi pri Ljubljani, torej tam, kjer je pred leti že bilo. Za Zajčjo Dobravo so se v Iskri Commerce odločili iz več razlogov. Glavni so seveda znani: dobre avtobusne zveze, majhna oddaljenost od Ljubljane in železniške postaje in nenazadnje - prijetno okolje. Kraj je torej določen, kdaj bosta proslava m praznovanje pa še ne moremo z gotovostjo zapisati, lahko le ugibamo: 4. julij je v sredo, slavje pa bo veijetno v soboto pred tem, to je 30. junija. Tako na ravni SOZD Iskra, kot v Iskri Commerce, so že imenovali odbora za pripravo proslave, v Iskri Commerce pa so že tudi imenovali skupino za organizacijsko-tehnična vprašanja. O začetku priprav na tradicionalno Iskrino slavje, ki bo čez dobre pol leta, je te dni razpravljal tudi izvršni odbor konference osnovnih organi- Tonetu Turku v slovo Polnih 20 let nepretrganega dela v TOZD pusti neizbrisne sledove. Pomeni vestnost, pripadnost, odgovornost. Pomeni krog trdnih prijateljev, sodelavcev, samoupravljalcev. Pomeni veliko naporov, želja in ustvarjalnih ciljev. Pomeni veliko praznino ob grenki resnici, da te ni več. Zla usoda te je iztrgala iz naših vrst v trenutku, ko smo dosegli tako željen cilj, katerega si tudi ti tako zelo želel. V novih proizvodnih prostorih si bil samo dva meseca. Skupaj smo se veselili otvoritve, ko bi ti za 20 let dela podelili spominsko plaketo. Dva dneva je v življenju tako malo časa. Zate Tone, sta bila nedosegljiva. V življenju i nisi imel veliko veselih trenutkov. Nenehno delo in skrb za družino sta izpolnjevala vsak dan. Takšnega te bomo še dolgo pogrešali v delovni sredini. Sodelavci TOZD ELA v DO AVTOMATIKA zacij sindikata v Iskri Commerce. Na dnevnem redu je imel še nekaj drugih vprašanj, med njimi naj omenimo, da so v Iskri Commerce že stekle tudi priprave na volitve v vodstva sindikata in v samoupravne organe ter da so kandidate že evidentirali in potrdili. Izvršni odbor je razpravljal tudi o nekaterih drugih akcijah v tem in prihodnjem letu, pri čemer je dal največ pozornosti slavnostni seji delavskega sveta Iskra Commerce, ki bo koncem decembra, na njej pa bodo pregledali delo v tem letu, sprejeli plan za prihodnje leto ter podelili državna odlikovanja in priznanja delovnim jubilantom. LD ISKRA — AVTOMATIKA Zaječar, Kraljevo, Beograd — Iskra za energetiko Pod okriljem Iskrinega koordinacijskega sveta za energetiko in v organizaciji DO Iskra Avtomatika in IC Beograd smo v tednu od 7. do 11.11.1983 v navedenih krajih uspešno izvedli seminarje »Iskra za energetiko«. Namen seminarja je seznanjanje investitorjev in projektantov s programom Iskre za področje energetike. V ta namen smo izdali zbornik z referati ki smo jih prisotnim predstavili z diapozitivi in prosojnicami. Vsebina seminarja je bila naslednja: — Pozdravne besede v imenu Iskre (Ivo Virtič, IC) — Iskra za energetiko (Boštjan Škor-jak, Avtomatika) — Sistemi vodenja v energetiki (Tomaž Furlan, Avtomatika) — Zaščita v energetiki (Ivan Koncilja, Avtomatika) — Požarna zaščita v distribucijskih transformatorskih postajah in kabelskih kanalih (Mladen Justin, Avtomatika) — Elementi avtomatizacije in možnosti uporabe v energetiki (Tone Dobrota, Avtomatika) — Meritve v energetiki (Franc Ogrin, Kibernetika) — kanalne telegrafske naprave in moderni za prenos podatkov (Ciril Štrukelj, Elektrozveze) — visokokanalne prenosne telefonske naprave, njihova uporaba v energetiki (Predrag Dular, Elektrozveze) — Avtomatizacija hidroelektrarn (Boštjan Škorjak, Avtomatika) Seminarji so bili odlično organizirani in zelo dobro obiskani (skupno je bilo okrog 270 udeležencev), za kar gre največja zasluga sodelavcem iz Iskre Commerce v Beogradu: Nikoli Šim-bovskemu, Branji Sanader, Vesni Ad-žemovič in Slavoljubu Mitiču. Ves čas je bil na seminarjih prisoten tudi Siniša temveč bi prav lahko rekli, da gre za močno produktivno dejavnost, saj produktivno silo dela varuje in ohranja. Hkrati pa se zdravstveno varstvo vključuje in navezuje na takoimeno-vano humanizacijo dela, ki skrbi za to, da obremenitve delavca pri delu tako v fizičnem kot tudi psihičnem smislu ostajajo v mejah zmogljivosti delavcev tako, da do nesreč in invalidnosti sploh ne bi moglo priti. Vemo, da po samoupravni poti za te zadeve skrbi Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela na ravni SOZD Iskra. Navedene misli smo tudi povzeli iz sklepov seje tega odbora z dne 10. novembra 1983. Na tej seji so ugotovili med drugim tudi to, da zgoraj poudaijenim, v naši družbi zakonsko uveljavljenim pojmovanjem in razumevanjem, na žalost, le redkokdaj slede tudi praktični uspehi. Razvijanje in koriščenje zdr" stvene analitike, so poudarili na tej zdrav-se- ji, je v nekaterih naših delovnih in temeljnih organizacijah mnogo manj uspešno, kot pa bi bilo pričakovati. Krivdo za takšno stanje pa so razpravljajoči videli na obeh straneh, tako v zdravstvu kot tudi v pristojnih strokovnih službah delovnih organizacij. In kaj je storiti? Menili in sklenili so, da je treba na tem problemskem področju izpopolniti in poglobiti samoupravno sporazumevanje na podlagi svobodne menjave dela in za kar je posebej treba operacionalizirati zadevne programe dela. Krepiti je treba celovit status služb za varstvo pri delu in njihovo funkcijskopovezavo s kadrovskimi, socialnimi in splošnimi službami, ki so nosilci izvajanja posameznih nalog na tem področju. Prav tako je potrebno krepiti analitično preučevanje vgrajenosti elementov socialne politike v poslovne sisteme in podsisteme, da bi se dokopali po tej poti do potrebnih novih spoznanj. Menili so tudi, da je v tem pogledu veliko pričakovati tudi od dopolnitev informacijskega sistema Iskre. Ker pa je bilo ugotovljeno, daje še posebej pereča invalidska problematika, je bilo sklenjeno, da je nujno v ukrepe in metode za preprečevanje invalidnosti vključiti širše sestavine socialne politike, to je, urejanje medsebojnih odnosov, krepitev motivacije in nematerialne stimulacije ter tudi posamezne vidike kulture dela. Ustrezno pozornost je treba posvetiti tudi premeščanju delavcev med posameznimi delovnimi organizacijami posebej v primerih delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. Glede slednjega so celo menih, da bi potrebovali celovit model za reševanje vprašanj, ki jih odpira vsakdanje življenje in delo v naših organizacijah. mak Stojanovič iz Iskre Delte Beograd, na poslovnih razgovorih z Elektroistokom pa so zadnji dan sodelovali še Ivan Kukvič —- Avtomatika ter Jože Perme in Aleksander Jurjevec — Kibernetika. Vsi udeleženci seminarjev so bili s takšno obliko seznanjanja nadvse zadovoljni, še posebej zbornika in pro-spektnega gradiva, želijo si tekoče obveščanje, za programe avtomatizacije malih elektrarn, merilno-regulacijske tehnike, zaščite, MTK sistemov in daljinskega vodenja vlada še posebej veliko zanimanje, žal pa se povsod pozna občutno zmanjševanje investicij. Naslednja seminarja bosta letos še na Rijeki in v Mariboru. Boštjan Škorjak OPRAVIČILO Oproščamo se glavnemu di-rektoiju DO Široka potrošnja Miru Kreku, da smo ga v številki 43 /43 po pomoti preimenovali v Janka Kreka. Uredništvo Tradicionalna, tokrat že XII. Iskrina zunanjetrgovinska konferenca je za nami, pred nami pa sta jasna cilja — 300 milijonov dolarjev izvoza v prihodnjem letu, letos pa se moramo čimprej približati zastavljenim izvoznim načrtom. Tudi sklepi konference so več kot jasni. Tako konferenca sama, referati in razprava na njej, kot tudi sklepi, so, to z gotovostjo lahko trdimo, še bolj strnili Iskrina prizadevanja, da je treba odločneje na svetovni trg, da je treba tesneje sodelovati med proizvodnjo in tržniki, da je treba izvažati, in to kljub vsem problemom, ki nas pestijo — ob pomanjkanju repromaterialov pa do zastarele proizvodnje. O konferenci smo obširno pisali v prejšnji, razširjeni številki našega tednika. Tokrat objavljamo referate in koreferate, ki so jih imeli na konferenci svetovalec KPO SOZD Iskra Franc Vreček, direktor uvozne dejavnosti v Iskri Commerce Danilo Dolinar, strokovna sodelavka v Iskri Commerce Marjanca Kobe in direktor marketinške dejavnosti v Iskri Commerce Jaka Škrbine. Oskrba z reprodukcijskimi materiali Svetovalec KPO F. Vreček, dipl. ing. Oskrba z reprodukcijskimi materiali postaja vedno bolj omejitveni faktor hitrejše rasti ter motilni faktor pri izpolnjevanju poslovnih obvez. Nezadostna in nezanesljiva oskrba z reprodukcijskimi materiali nastaja predvsem iz naslednjih razlogov: — razpolaganje z deviznim prilivom je omejeno, — rast: med predelovalno industrijo in pripadajočo surovinsko bazo ni usklajena — koriščenje osnovnih surovin ni racionalno (baker, aluminij, železo in razne kemikalije se izvažajo in porabljajo v nepredelani obliki ali v zelo nizki stopnji predelave), — povezava med proizvodnjo surovin in predelovalno industrijo nima značaja dolgoročne dohodkovne povezave, ampak značaj trenutnih ekonomskih učinkov in ekonom-sko-političnih usmeritev. V letu 1982 so predstavljali pomembnejši vhodni materiali v celotnem prihodku Iskre, ki je znašal ca 60 milijard din, naslednjo strukturo: celotni prihodek 100 % materialni stroški 68 %. Ob upoštevanju dejstva, da je v celotnem prihodku in materialnih stroških zajeta tudi vsa interna realizacija (znotraj proizvodnih DO in na relaciji z DO skupnega pomena), dobimo pravo razmerje med inputom in outputom, če primerjamo vrednost posameznih vhodnih materialov z vrednostjo tistega dela celotnega prihodka, ki je rezultat eksterne prodaje proizvodnih delovnih organizacij. V letu 1982 je ta realizacija znašala ca 38 milijard dinarjev, kar je le 2/3 celotnega prihodka SOZD Iskre. Iz navedenega izhaja, da je dejanska vrednost posameznih oomembnejših vhodnih materialov v »korigiranem celotnem prihodku« (celotni prihodek proizvodnih delovnih organizacij, ki je rezultat eksterne prodaje DO) naslednji: za posa-za SOZD mezne DO uvozni materiali 17,5% 12% do 50% domača barvna metaL 4,5 % 0 % do 17 % domača črna metat, 4,0 % 0 % do 11 % domači elektromat. 8,0% l%dol7% domači kemični mat. 1,5 % 0%dol2% domača embalaža 1,0 % 0,2 % do 5 % V letu 1983 in 1984 se navedeno stanje ne bo bistveno spremenilo. Iz zgornjih navedb izhaja, da je Iskrina proizvodnja še vedno materialno intenzivna, saj materialni input v povprečju predstavlja 40% outputa. Uvoz V preteklih srednjeročnih obdobjih je bilo razmerje med uvozom in izvozom v odnosu 1:1. obdobje 1965-1970 1970-1975 1975-1980 Domače surovine Značilnost preteklega razvoja Iskre je tudi, da se je zelo zgodaj in v veliki meri orientirala na domače osnovne surovine v izvoz uvoz (mio dolarjev) (mio dolarjev) 40,5 35,5 190 219 508 420 1980-1985 plan 1.500 824 V preteklih obdobjih je uvozna substanca presegala 25% vrednosti proizvodnje. Od leta 1979 naprej se možnosti razpolaganja z devizami iz leta v leto zmanjšujejo. Računati moramo na podobno stanje tudi v naslednjih letih. Iz navedenega izhaja, da bo uvozna substanca v naslednjih letih velikostnega reda 15.... 20% vrednosti proizvodnje. Omejeno razpolaganje z devizami bo predvidoma tudi v naslednjih letih bistveni element gospodarske politike v zunanjetrgovinski menjavi Jugoslavije. Predvidoma bo pri posameznih vrstah poslov sozda tudi v naslednjih letih možno doseči ugodnejše razpolaganje z devizami (npr. mednarodne kooperacije, maloobmejni promet, kompenzacije za deficitarne surovine, blagovni krediti za pospeševanje izvoza), vendar pa mora biti naš interni cilj, da za 2 dolarja izvoza uvozimo le za 1 dolar in da mora biti ta menjava na višini, nam omogoča minimalno 20% uvozno substanco, ki jo diktira izredno dinamičen razvoj naše panoge in da plasiramo v izvoz 50% naše proizvodnje, kar diktirajo tudi optimalne proizvodne količine in svetovna orientiranost Iskre. predelani obliki. Industrija predelave osnovnih surovin je dokaj uspešno sledila tehničnim in tehnološkim zahtevam. Glede na našo davčno orientiranost na zunanji trg, je predelava osnovnih surovin izpolnjevala tudi ostre kriterije zunanjega trga. Na ta način so nastale proizvodne kapacitete v takrat zadostnih kohčinah in v ustrezni kvaliteti (npr. lakirane bakrene žice, bakreni in medeninasti profili in folije, aluminijaste folije in odlitki, kontaktni materiali, dinamo pločevina, hladnovaljana pločevina, kvalitetna jekla v vlečeni ali valjani obliki, termoplasti, duroplasti, laminati). V tem obdobju so nastale napačne investicijske in poslovne odločitve, ki so pripeljale do nesorazmerij med proizvodnjo surovin, predelavo surovin in porabo surovin v Jugoslaviji. Značilen je primer bakra, pri katerem je proizvodnja bakra že 20 let velikostnega reda 100.000 ton letno, predelovalne kapacitete bakra imajo sedaj že velikostni red 180.000 ton letno, poraba pa dosega ca 70.000 ton letno. Zaradi takega stanja se je predelava bakra že pred leti usmerila na zunanje trge z namenom, da zaposli zgrajene kapacitete in uvozni manjkajoči baker. Za svetovni trg prihajajo v poštev prvenstveno polizdelki, ki so dosegli ustrezno kvaliteto in referenco doma in smo zaradi tega danes prišli do stanja, da izvoz surovinskih polizdelkov življenjsko ogroža oskrbo predelovalne industrije. Podobno stanje je tudi v drugih panogah. Pri aluminiju se velik del že kot surovina izvaža za odplačilo kreditov za investicije in zaradi tega predelava aluminija in predelovalna industrija nimata dovolj surovin, čeprav proizvodnja aluminija daleč presega potrebo predelave in porabe v Jugoslaviji. V črni metalurgiji kapacitete valjarn daleč presegajo kapacitete proizvodnje surovin in je potreben uvoz vložka za valjanje.Valjarne se zaradi tega usmerjajo v izvoz. Posebnost črne metalurgije je tudi v tem, da predelava surovin ne pokriva jugoslovanskih potreb, ker je prišlo v pretekli dobi do ogromnih vlaganj v kovinsko predelovalno industrijo, ki se je smatrala kot pojem industrializacije neke regije. Jugoslovanska kemična industrija je skoraj v celoti orientirana v predelavo osnovnih kemičnih surovin, ki jih dobiva iz uvoza in je zato prisotna velika uvozna odvisnost in visoka uvozna substanca. Pri električnih in elektronskih sestavnih delih so pri domačih materialih prisotne naslednje značilnosti: — industrijske novitete osvajamo z večletno zakasnitvijo, — maloserijska proizvodnja profesionalnih in polprofesionalnih sestavnih delov ni možna zaradi neustrezne industrijske opreme, — velikoserijska proizvodnja se osvaja z večletno kasnitvijo v nižjem kvalitetnem razredu in v podoptimalnih serijah. Visoke cene, neprofesionalne izvedbe, nekompletna oskrba in nezanesljivost v obratovanju ter uvoz modernih izvedb so takemu stanju pri oskrbi z električnimi in elektronskimi sestavnimi deli edina logična posledica. Sedanja jugoslovanska zakonodaja daje izreden poudarek dolgoročnim dohodkovnim povezavam reprodukcijskih celot. Na podlagi tega je sklenjena vrsta samouprav- nih sporazumov, ki urejajo predvsem naslednja vprašanja: — sporazum o delitvi skupno ustvarjenega dohodka, ki ureja predvsem vprašanje cen, — sporazum o sovlaganju, ki ureja predvsem vprašanje količin, — sporazum o združevanju deviz, ki ureja vprašanje udeležbe na izvozni realizaciji in vprašanje pokrivanja uvozne substance V praksi imajo zgoraj navedeni sporazumi skupno pomanjkljivost, da vsak za sebe ureja le del dolgoročnega poslovnega odnosa in da so v pretežni večini načelni in brez sankcij. Za Iskro pa je tak način poslovanja še posebej kompliciran in težko izvedljiv, ker smo vezani na visoko število dobaviteljev m na množico postavk. V zadnjih treh letih so se pogoji poslovanja predvsem glede mednarodne menjave bistveno spremenili. Večina sprememb je bila realizirana z odloki ali intervencijskimi zakoni in sporazumov, ki so bili sklenjeni ob drugačnih razmerah brez ustreznih dopolnitev ni možno izvajati V vsakdanjem življenju ima pojem dopolnilnih sporazumov »združevanje deviz« dve značilni obliki: — devizno participacijo, ki predstavlja vrednost uvozne substance v neto vrednosti, — skupni izvoz, ki predstavlja plačilo določenega deleža dobav z devizami v bruto vrednosti. V letu 1983 bo združevanje deviz za domače dobavitelje doseglo velikostni red 10 milijonov dolarjev, kar je ca 15% deviz, s katerimi razpolagamo. V zvezi z zgoraj navedenimi ugotovitvami je potrebno pri nadaljnjem delu v mednarodni menjavi upoštevati naslednje: 1. Ustrezna uvozna substanca in nadaljnje prestrukturiranje in rast Iskre je možno edino z nadpovprečno rastjo konvertibilnega izvoza, ki mora tudi v letu 1984 in 1985 dosegati velikostni red 30%, ki bo omogoči! uvozno substanco velikostnega reda 20%, 2. Za zagotovitev domačih virov surovjn bo potrebno odstopiti 10 do 15% konv.erth bilnega deviznega priliva. 3. Za dopolnitev domačih virov surovin je treba deficitarne surovine in polizdelke uvoziti v obliki kompenzacij iz dežel v razvoju in iz dežel s klirinškim načinom plače-vanja-(to se prvenstveno nanaša na elektrolitski bakdr, vložke za valjanje za hladnova-Ijand.pločevino in dinamo pločevino, surovine za kemično industrijo). 4. Pri zunanjetrgovinski menjavi z negotovinskim načinom plačevanja (mednarodne kooperacije, kompenzacije) je treba določen del rezervirati ža gotovinsko plačilo. 5. Dežele s klirinškim načinom plačevanja je treba načrtno obdelati glede možnosti oskrbe iz njihovih virov. povečani devizni priliv. Glede uvoza opreme so stališča, da je potrebno zagotovo' najnujnejši uvoz opreme ža zamenjavo iztrošene opreme za izvozne projekte in uvoz, ki daje velike devizne prilive. Glede na gornja stališča in K polovične možnosti porasta uvoza nasproti izvozu, je bil prvotni predlog plana uvoza za leto 1984 delno poprav-Ije in je sedaj takle: Skupen uvoz z obeh področij in repromateriala s kooperacijami '!l opreme je planiran na 127,6 mio dolarjev. Poudariti pa želim, da so to možnosti, ne pa potrebe celotne Iskre. Od tega naj bi odpadi^ 101,6 mio dolarjev na konvertibilno,področje, 14 mio dolarjev pa na kliring. Od skupno planiranega uvoza 127,6 mio dolarjev pa naj bi bil obseg kooperacij 37,6 mio dolarjev in to s področja SEV, kot konvertibik* delež investicijske opreme pa cca 8,5 mio dolarje:y (Števci, ERO, HIPOT)-Analiza naše uvozne odvisnosti pa nam daje vedeti, da znižanje uvoza pod pla-nirano ne bo več možna, ker bo le-t0 imelo za posledico padec proizvodnje in s tem vse gospodarske aktivnost1 Iskre. rn„: /|vu 6. Dobava sestavnih delov in elektronskih in elektromehanskih — mora imeti v notranjem prometu absolutno prednost Realizacija v treh trimesečjih in ocena za četrto D. Dolinar I. REALIZACIJA V PRVIH TREH TRIMESEČJIH LETA 1983 IN OCENA ZA ČETRTO Glede uvoza so letošnji rezultati pod planom, saj dosegamo v 9 mesecih letošnjega leta komaj lanskoletne rezultate in je skupni obseg za 72,9 mio dolarjev repromateriala in opreme, kar predstavlja le 51% realizacijo plana. Od skupnega uvoza 72,9 mio dolarjev odpade na uvoz s konvertibilnega področja 64,9 mio dolarjev, ostanek, to je 8 mio dolarjev pa odpade na klirinško področje. Ce še nadalje razčlenimo konvertibilni uvoz :smo za 62 mio dolarjev uvozili repromateriala in od tega 21.5 mio dolarjev v okviru kooperacijskih pogodb. S klirinškega področja odpade na uvoz repromateriala 7,1 mio dolarjev in od tega v okviru kooperacijskih pogodb 3,2 mio dolarja. Za 4. trimesečje letošnjega leta se ocenjuje 23 — 25 mio dolarjev in od tega 1,5 mio dolarjev s klirinškega področja, ostanek pa odpade na konvertibilno področje. Pogoji za prijavljanje uvoza so bili v treh trimesečjih 83 naslednji: a) v prvem smo lahko prijavljali v skladu z odlokom ZIS od 29.12.82 mesečno toliko uvoza, kolikor je znašal povprečni mesečni uvoz v prvih 9 mesecih preteklega leta b) v drugem smo do 1.6. 1983 razpolagali s konvertibilnim deviznim prilivom za prijavljanje v višini 56% c) od 1.6. pa do 15. 8. 83 smo razpolagali s 60% deviznim prilivom d) od 15. 8. 83 pa razpolagamo le še s 47,3% deviznega priliva. Iz zgornjega pregleda je razvidno, ua so se pogoji poslabšali in, da smo s tekočimi prilivi minimalno razpolagali za prijavljanje novega uvoza, ker so šli v veliki večini za vračanje komercialnih kreditov, najetih v letu 1982 in smo problem prijavljanja uvoz delno reševali s terminskimi nakupi, komercialnimi krediti, kompenzacijskimi posli itd. Še slabši rezultati v primerjavi z re-promaterialom pa so na področju opreme, saj smo do danes uvozili le cca 2 mio dolarja opreme. Od tega 1,7 mio dolarja s konvertibilnega, ostanek to je 0,3 mio dolarja pa s klirinškega področja. Zgornje številke nikakor niso zadovoljive glede na panogo kot tudi na že poznan prispevek Isknnega deleža v slovenskem in jugoslovanskem izvozu. Do konca leta se ocenjuje nadaljnjih 1.5 mio dolarjev uvoza opreme in od tega 1,1 mio dolarja na račun multila-yer opreme za KEKO Žužemberk, ostanek pa odpade na 3 ostale delovne organizacije (Telematika, ERO, Avtomatika) naj bi se obseg specifičnih oblik izvoza blaga in storitev (kooperacije, kompenzacija, maloobmejni promet) relativno zmanjšal, odnosno moral rasti počasneje kot klasični izvoz, ki zagotavlja III. Blagovni krediti Zaradi gospodarskih težav in zunanje nelikvidnosti Jugoslavije kot celote se ne moremo odrekati namenskiflj kreditom. V obdelavi so nasledfij1 krediti: — Hermes v vrednosti 11,8 mio DM> ki bo po vsej verjetnosti operativen v začetku decembra in bo delen fizičen uvoz izvršen še letos, ostanek pa v letu 1984 — Furlanski kredit v višini 4 mio DM — v končni fazi pa je tudi kredit za Slovenske železarne (za koks), katerega rešitev se pričakuje v mesecu novembru Kot vemo se obseg prometa z našim1 poslovnimi enotami v tujini iz leta v leto povečuje, kar velja predvsem za Iskro Elektronik GmbH Stuttgart, Iskro Electronics Inc. New York in Iskro Limited London. V tej smeri je potrebno nadaljevati tudi v prihodnosti, oz. te razširiti še na ostale poslovne enote (Italija, Švica, Francija itd) in jih je p0' trebno vključevati v posle od samega začetka. Velikokrat se dogaja, da bodi81 tovarna, ali Iskra Commerce zaključuje posle z dobavitelji, našo poslovno enoto pa se vključi, ko je že plasirano naročilo in se jo koristi le kot banko, oz. financerja. Nekaj naših poslovnih eno1 bi lahko tudi izkoristili za združevanje potreb po določenih repromaterialih za celotno Iskro, kot npr, za aktivne in pa' sivne elemente, ki jih danes nabavljamo od 120 večjih in manjših firm v tujini. Ob koncu le še to, da uvoz organizacijsko v obliki kot je danes, ne ustreza več, ker so se pogoji poslovanja v zadnjih letih izredno spremenili in bo temu ustrezno potrebna določena reorganizacija. Večji izvoz terja še boljšo kakovost II. Pogoji poslovanja v letu 1984 in plan uvoza za leto 1984 Nič boljši, če ne še težji pa bodo pogoji v letu 1984. Slovenska stališča k izhodiščem za devizno politiko v 1984 letu so, da bi moralo izvozniku ostati v povprečju 50% od ustvarjenega deviznega priliva. Nadalje je tendenca, da Poslujemo v izjemnih gospodarskih razmerah. Na eni strani smo pod pritiskom nujnosti izvoza, na drugi pa se vse bolj omejujejo možnosti uvoza. Pod pritiskom teh omejitev se dogaja, da nekritično ter premalo preverjeno zamenjujemo uvoženi repromaterial v naših izdelkih z domačim. Temu pa se pridružujeta še nazanesljiva oskrba z materialom nasploh in poslabšanje kakovosti materiala in izdelkov kooperantov. Zaradi tega nastaja potreba po dodatnem delu, nastajajo zastoji v proizvodnji, improvizirano se premeščajo delavci na ozka grla v proizvodnji ne glede na potrebno usposobljenost, posledice vsega tega pa se kažejo v slabi izdelavni kvaliteti, kasnitvi rokov ipd. Nemalokrat se kontrola kakovosti sploh opušča. Vse to je prignalo razmere za zagotavljanje kakovosti ponekod do absurda. V teh izjemnih razmerah se lotevamo nekaterih izjemnih poslovnih akcij v težnji, da bi dosegli vsaj nekatere kratkoročne učinke, ki pa se pogosto izkažejo samo kot navidezni. Dogaja se, da dobavljamo nedokončan proizvod, ki ga potem tehnične ekipe na terenu in pri kupcu več mesecev dodeljujejo in umerjajo, da celo izvozimo razvojno še nedozorel proizvod, ki mu potem nismo v stanju odpraviti pomanjkljivosti. O tem in o posledicah tega je razpravljala tudi ta konferenca.Nepopravljive škode, ki nastaja pri tem zaradi izgubljenega Iskrinega poslovnega ugleda, ni treba še posebej omenjati. Paradoksalno je, da se ob takem stanju naših razmer na vseh zunanjih trgih srečujemo s konkurenco, ki se poleg vseh običajnih oblik akvizicije izdelkov, poudarjanja njihove sposobnosti, kvalitete, zanesljivosti, organiziranega ' V k Sti, /Ur ht< Hej kuj tel Po: »n tiči Pri sla tel saj sir cei 1 Isk izd zrn rar no] sta PO' D\ flo: na 0p ne: gra za$ kal slo nje Pri let; kal Pr; kai za< Po ka llS| za fu, Pn Marjana KOBE ta; gr: Izl Po de fa5 ne Pn in ste na ste no eli IS Za Pri ste ni, nt, da ije vil kc ta ga ni, tu F n Q servisa in drugih uslug, poslužuje še novega prijema, namreč izrecnega poudarjanja učinkovitosti celotnega p°' slovnega sistema svoje firme v tem smislu, da zagotavlja zanesljivo obvladovanje kakovosti in zanesljivosti (vzdrz6-valnosti) razpoložljivih svojih proizvodov in storitev ter tako kupcem vliva zaupanje v trajno solidnost take firm6' Že površen pogled v naše stanje evidentiranih reklamacij zaradi slabe kakovosti in zato izgubljenih, čeprav že sklenjenih poslov kaže, da ne gre za zanemarljivo vrednost. Posebno še zato, ker si lahko predstavljamo, da je izven evidence tega še za nekajkrat več. V podatkih o izpadli izvozni realizaciji za 1. 1982 in vzrokih zanjo se slaba kakovost in poslovna solidnost pojavlja v 14 % deležu. Polovica od tega se nanaša na kakovostne reklamacije, drug0 pa na odpovedana naročila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obvezno-(Nadaljevanje na 7. strani) Večji izvoz terja še boljšo kakovost sti, na izgubljene posle zaradi nesporazumov oz. različnih interpretacij zahtev, ne zamude zaradi predolgotrajnega prilagajanja izdelkov zahtevam kupcev, homologacij ipd. Če bi poleg teh razčlenili še nekatere druge izpadle Posle, ki so sicer uvrščeni pod oznako »nerealizirana naročila« ali pa »politična situacija«, bi morali še marsikaj Pripisati, če že ne slabi tehnični, pa slabi poslovni kvaliteti. Tudi dejansko teklamiranega blaga je verjetno več, saj ga naša ZT mreža, kjer le more, plasira drugemu kupcu, pa čeprav za nižjo ceno. Temeljna programska usmeritev fskre je povečevanje izvoza, osvajanje tzdelkov in sistemov z večjim deležem Znanja in kompleksnosti, prestrukturi-fanje proizvodnje in izvoza k večji teh-fološki sodobnosti in kakovosti. V naslednjih 3 letih (do 1986) naj bi Iskra Povečala svoj delež izvoza na RZ in t>VR za 2,5 krat, sistemi naj bi v izvozu Posegli 45% delež, računati moramo naraščanje deleža programske °preme, treba bo znati zagotoviti za-Pesljivo delovanje materialne programske opreme sistemov. Kako pa so Zastavljeni cilji kakovosti v Iskri in kakšno strategi jo imamo v našem poslovnem sistemu za njihovo dosega-Pje? V skladu s temeljnimi cilji Iskrine Programske politike smo si že v 70. 'ctih začrtali osnove za obvladovanje kakovosti in jih uzakonili v Samoupravnem sporazumu o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre. Z njim smo opredelili Pojem Iskrine kakovosti, konkurenčno kakovost kot cilj in pogoj za poslovno Pspešnost ter začrtali integralni sistem Za zagotavljanje kakovosti v vseh hrnkcijah, ki sodelujejo v poslovnem Procesu. Po načelih tega Samoupravnega sporazuma postopno vpeljujemo integralni sistem zagotavljanja kakovosti. Skušnje in podatki potrjujejo sicer Počasen, vendar sistematičen napredek. Prav zdaj napr. potekajo zadnje aze priprav za sprejem samoupravnega sporazuma o pristopu DO Iskre, Proizvajalk in uporabnic elektronskih 'n elektromehanskih elementov, k sitemu IS 9000, ki je zasnovan na mednarodno uveljavljenih principih. Ta si-stem predstavlja velik napredek v odnosih med dobavitelji in uporabniki elementov. Dobave blaga po pravilih 9000 predstavljajo znatno ugodnost Za uporabnika, ker mu dobavitelj jamči Preverjeno stalno in enako kakovost Vseh svojih pošiljk v okviru sidrna. Prinaša pa tudi pomembno prednost proizvajalcem elementov, ki se s takim načinom pro-pajneponudbe uvrstijo med dobavitelj višjega kakovostnega razreda. Pra-Jnla IS 9000 pa se uporabijo lahko tudi Zot model za definiranje kakovostnih Zahtev in prevzemnih pogojev pri podajanjih z dobavitelji materiala in elementov zunaj Iskre in predstavljajo 'udi eno od poti do zanesljivejše (Nadaljevanje s 6. strani) oskrbe s kakovostnim repromateria-lom. Kljub nekaterim uspehom na posameznih področjih pa v splošnem še vedno bolehamo na pogostem kršenju pravil, pri čemer ugotavljamo celo nekatere negativne posege, ki so v popolnem nasprotju s Samoupravnim sporazumom o zagotavljanju kakovosti in drugimi internimi pravili v Iskri. Že lanska ZT konferenca je opozorila na nujnost ukrepanja za zagotovitev boljše kvalitete v izvozu. Razprava na tej konferenci pa kaže, da se je stanje oa tedaj samo se bolj zaostrilo. Vedno pogosteje se dogaja tudi da pri prihajamo navzkriž z zvezno tržno inšpekcijo. Iskra Commerce je kot-prodajna organizacija na temelju jugoslovanske zakonodaje v celoti odgovorna za kakovost blaga in storitev, ki jih daje v promet. Zato se mora pred dobavo prepričati o kakovosti oz. ne sme dopustiti odpreme blaga pomanjkljive kakovosti ali tolerirati drugače pomanjkljivo izvršitev posla. Kot izvozna organizacija je odgovorna še posebej po Zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ih jx> Zakonu o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini za to, da v poslih ZT prometa varuje svoje ugled, ugled SOZD Iskra, drugih OZD ter ugled SFRJ v tujini. Za kršitev ugleda pa velja vsako ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, vestnostjo in splošno poslovno moralo, za kar so v zakonu tudi predvidene sankcije. VIC. ugotavljamo, da tedaj, ko se je oblikoval samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov med IC in proizvodnimi DO — dobaviteljicami, ni bila posvečena zadostna pozornost prav določilom o obveznostih glede kakovosti. Tako je SaS ostal nedorečen v smislu pooblastil I.C. za zavračanje slabe kvalitete, ki pa so neločljivo povezana z njegovo odgovornostjo. Nezadostna izdelčna in poslovna kakovost ter zanesljivost ogrožajo mednarodno trženje Iskre, vnašajo motnje v poslovanje in možno poslabšujejo gospodarnost mednarodnega trženja. Glede nato smo se dogovorili, da: — je vključevanje jasnih definicij o zanesljivosti in kakovosti obvezno tako za sporazume med organizacijami Iskre, kot za pogodbe v mednarodnem trženju. — Iskra Commerce ne me odpremi ti v tujino nobene vzorčne ali izdelčne pošiljke, za katero dobavitelj ne predloži verodojstoj-nega dokumenta o opravljenem preverjanju zanesljivosti in kakovosti. Področje za kakovost v SOZD Iskra je dolžno v sodelovanju z IKM zagotavljati občasno vzorčno preverjanje kakovosti in zanesljivosti izvozu namenjenih izdelkov Iskre. — mora izboljševanje zanesljivosti in kakovosti obsegati vso reprodukcijo v Iskri, ne le trženje. Pri tem je pomembna materialna osnova tv dejavnosti; investicije v nujno kontrolno opremo morajo imeti prednost. — naj SOZD Iskra nadaljuje s pobudami ustreznim institucijam, da se zakonska odgovornost za slabo kakovost in zanesljivost izdelkov v mednarodnem trženju razširi tudi na odgovorne delavce v proizvodnih organizacijah. *0ZD ELEKTROAKUSTIKA, SEŽANA Rezultati po devetih iftesecih ne vzbujajo optimizma Ob nenehnem pomanjkanju reprodukcijskih materialov si uspešnega poslovanja seveda ni mogoče zamišljati. Preusmetjanje v domače tržišče usmetjenega programa je dolgoročen proces; dokler pa izvoznih rezultatov ni, je pomanjkanje deviz najbolj boleče vprašanje. Tu se namreč prične in neha vse: brez deviz ni materiala, brez materiala pa ni proizvodnje, ni dohodka, itd. Pred kratkim se je upokojila naša prizadevna sodelavka Slavka Lipušček iz 'OZD TTS, ki se je po 7 letih službovanja v V P Ljubljana zaposlila leta 19.55 v mon-laii radijskih sprejemnikov na Priami. Od tam se je po 8 letih preselila v bivšo TOZD OV, kjer je vse do danes delala v merilnici na končnem oblikovanju aparatur in e,'ot. S svojim delom je bila zadovoljna in tudi s svojimi sodelavci seje prav dobro ra-':l,rnela, nam je dejala na prisrčni slovestnosti, na kateri so se ji njeni sodelavci zahva-''' ta dolgoletni trud in požrtvovalno delo, ter ji s cvetjem poklonili še žensko kolo — 'ako, da jih bo prišla laže obiskal. Vse to so v kratkem tiste značilnosti, ki opisujejo rezultate poslovanja sežanske Iskre v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ogromne težave pri krpanju devizne bilance so se pokazale seveda prav pri možnostih nabavljanja materiala in komponent. Največ težav je bilo seveda pri uvozu, brez katerega — pa če predstavlja še tako skromen delež vrednosti izdelkov — seveda ne gre. Pomanjkanje materiala je torej povzročilo, da je bil dinamični plan proizvodnje dosežen z nekaj več kot 7 % zaostankom, kar predstavlja za osmino boljši rezultat kot v enakem obdobju leto poprej. Precej neugodnejši pa so podatki o finančnih učinkih poslovanja. Dosegli so sicer kar za polovico večji dohodek kot v letu 1982, vendar je to komaj tri četrtine načrtovanega. Tudi čistega dohodka se je nabralo komaj za slabih 70% planirane vsote. To je seveda narekovalo tudi način izplačevanja oseb- nih dohodkov. Dosegli so komaj tri četrtine načrtovane višine in dosegli okrog 13.000 dinaijev letnega poprečja. To jih seveda še vedno postavlja v sam rep lestvice osebnih dohodkov v Iskri in panogi. Nizki osebni dohodki pa seveda niso nikakršna stimulacija za boljše delo; vendar o tem kdaj prihodnjič. Nič kaj obetavne prihodnosti ne napoveduje sicer višji kot v enakem lanskem obdobju, vendar še vedno izredno skromen dosežen izvoz. Nizko doseganje plana (17 %) bo povzročilo velike težave tudi v zadnjem letošnjem tromesečju, saj se bodo težave zaradi pomanjkanja deviz še nadaljevale. Kolektiv sežanske Iskre si bo moral nasploh izredno prizadevati, da ne bo rezultat ob zaključku leta negativen. Že po zaključku devetih mesecev je bila namreč zabeležena manjša izguba, ki pa sojo pokrili s sredstvi lastnega stanovanjskega sklada. RAZGOVOR Z ANTONOM SIMONIČEM, SEKRETARJEM DO IKM Ugodno poslovanje DO IKM Kolikor bolj se približujemo koncu poslovnega leta, toliko bolj nas zanimajo rezultati, ti smo jih dosegli. Oziramo se navzven, v družbo, pa tudi navznoter, v delovne in temeljne organizacije združenega dela. V republiškem merilu smo ob polletju ugotavljali, da z gibanji našega gospodarstva ne dosegamo predvidenih stopenj rasti, posebno pozornost pa so poročila posvečala družbenemu proizvodu in izvozu, ned nami pa so tudi že podatki trimesečja. V večini delovnih in temeljnih organizacij ne opažamo bistvenega izboljšanja, čeprav bi ga za nemoteno gospodaijenje morali doseči. Prav z vprašanjem o trimesečnih rezultatih smo se odpravili v DO Inštitut za metrologijo in kakovost. Sogovornik je bil sekretar te IX) Anton Simonič. Industrijska proizvodnja je ob polletju na jugoslovanski ravni dosegla isti obseg kot v lanskem polletju, elektroindustrija pa je ostala celo pod njim. Pri tem so bili v Sloveniji doseženi nekaj boljši rezultati, saj je celotna industrija dosegla v polletnem razdobju porast v viSni 3,5 %, elektroindustrija pa 2,8. Porast Iskre pa je znašal kar 6,7 %. Kako se je pn tem odrezala vaša delovna organizacija? Primerjava rezultatov IKM s članicami Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije (s katerimi še najbolje lahko le-te primeijamo) kaže, da zadnji dve leti presegamo poprečje te skupine. IKM si bo prizadevala dosegati ugodne rezultate tudi vnaprej, ob devetme-sečju pa take prognoze lahko podpremo z ugodnimi rezultati. Vrednost realizacije (devetmesečne) namreč kaže na kar 57 % porast v primeijavi z istim obdobjem preteklega leta in 91 % letne planirane vrednosti. Manj ugoden je pn tem podatek, da naročila SOZD še vedno ne zajemajo niti 50 % skupnih naročil, kar pomeni, da se skupno z še zdmženinu sredstvi, znižala za 3 %. Nasprotno pa kažejo naročila organizacij izven Iskre hitrejšo rast. Seveda ob tem niti ni več potrebno posebej poudarjati, da taki rezul- tati kažejo na neizpolnjevanje sklepov tako zunanjetrgovinske konference, kot tudi drugih, ki zahtevajo povečano skrb za kakovost in zanesljivost Iskrih proizvodov. Vaši rezultati kažejo na odgovorno obnašanje delavcev. Ali ste jih dosegli z enakim številom delavcev? Če primerjamo število zaposlenih s preteklim lanskim obdobjem, zapišemo, da se je število povečalo za 7 % ali za štiri sodelavce. Kako pa ste se obnašali na področju osebnih dohodkov? Glede na ugoden porast dohodka in ostalih parametrov gospodarjenja, ki jih je potrebno upoštevati pri delitvi dohodka na eni strani, na drugi pa na nadaljnjo porast življenjskih stroškov, pomeni 28 % povečanje na-ram lanskemu letu, zmerno delitev in aže na prizadevanja IKM za usmerjanje rasti osebnih dohodkov skladno z določili letnega dogovora o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Kaj pa področje investicij? Investicije, zlasti domače opreme, dokaj uspešno uresničujemo. Investicije tuje opreme (okoli 20 mio din preko Mure) potekajo z zakasnitvijo, zamujanje realizacije projekta Mura pa bo prineslo dokajšnje tečajne razlike, ODBOR ZA RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA ŠIROKE POTROŠNJE Pregledali potek samoupravnega sporazumevanja Na nedavni seji odbora za razvoj samoupravljanja Široke potrošnje, ki je bila v Škofji Loki 9. novembra, so se delegati seznanih s potekom samoupravnega sporazumevanja v temeljnih oiganizacijah Široke potrošnje. Pregledali so potek sprejemanja samoupravnih sporazumov o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti Široke potrošnje (sprejet povsod, razen v Prodaji, Sežani in Spodnji Idriji), SOZD Iskra (enako); samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD Iskra še ni sprejet v Prodaji, TOZD Raziskovalni institut, Sežani in Spodnji Idriji. Sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD In delavci DSSS Široke potrošnje je bil sprejet v vseh temeljnih organizacijah z izjemo tozda Montaža Spodnja Idrija, kjer so sporazum zavrnili. Na seji odbora so člani obravnavali še nekatera vprašanja v zvezi s pobudo družbenega pravobranilca občine Škofja Loka v zvezi z opredeljevanjem motenj v proizvodnji ter pregledali predloge sprememb samoupravnega sporazuma o ustanovib/i posebne finančne službe za bančne in finančne posle ter Pravilnika o poslovanju z me- ISKRA AVTOMATIKA OBVESTILO TOZD Razvojni inštitut, ki so ga ustanovili delavci DO Avtomatike pred štirimi leti, pripravlja v času od 21. do 25. novembra v pritličnih prostorih stavbe Centra za avtomatizacijo sistemov svojo prvo predsta- vitev najnovejših razvojno-raziskovalnih dosežkov. Predstavitev je predvsem namenjena vsem delavcem TOZD, da bi se na ta način lahko celovito seznanili z inovacijskimi novostmi iz vseh razvojnih programov, prav tako pa tudi s prizadevanji za programsko razvojno preobrazbo. Za čim bolj enakomerno razporeditev obiskov je izdelan terminski vci Razvojnega inštituta srečujejo pri svojem delu, pri prenosu inovacij v proizvodnjo in pri komuniciranju z delavci TOZD materialne proizvodne. Taki pogovori so lahko prispevek k skrajševanju inovacijskih ciklov in k boljšemu medsebojnemu razumevanju. kijih bo IKM zmogel le stežka. Za investicijski elaborat v višini 1 milijona dolaijev se razgovori s tujim kreditodajalcem razvijajo ugodno, ugodno pa poteka tudi sprejemanje samoupravnega sporazuma o združevanju deviz in sredstev v okviru SOZD Iskra. Tako bi moral biti sporazum s strani podpisnic sprejet te dni, odgovor tujega kreditodajalca pa pričakujemo do konca leta 1983. Kako pa bi očrnili finančne rezultate? Celotni prihodek se je od lanskega istega obdobja povečal za 51 % in dosegel vrednost 48 mio din. Ponovno je izkazan višji porast v materialnih stroških, ki so porastli za 76 %, kar je vplivalo na nekoliko manjšo rast dohodka, ki je porastel za 50% V delitvi dohodka so razmere ostale podobne prvemu polletju. Za SIS je bilo namenjeno več sredstev in sicer so p°rasla z indeksom 142 ; trend se v tretjem kvartalu ni spremenil. Isto velja za splošno porabo in druge obveznosti, ki so porastle z indeksom 144, ki je nekaj manjši od prvega polletja. Tudi te rasti kažejo na enakomerno rast poslovanja IKM skozi vse leto 1983. Rast čistega dohodka se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečala za 51 %. V delitvi čistega dohodka pa so se ugodno povečala sredstva poslovnega rezervnega in raziskovalnega sklada, ki se je povečal za 225 % v (Nadaljevanje na 8. strani) Andreju Koželju v slovo Dan, kot jih je mnogo. Dan dela, pogovorov med sodelavci —prijatelji, življenja. Dan življenja... Kaj ježe to? Odhajal sizde-lovne dolžnosti kot že 2! let. Vesel. Nisi slutil, da zapuščaš prijatelje, ki bodo v zatonu jesenskega popoldneva obstali z bolečino v srcu, ker so izgubili prijatelja, ki se je bil pripravljen vsak čas razdajati za druge... Da, razdajati se. Andrej, kot vajenec Iskrinega šolskega centra si si pridobil izobrazbo strugarja. Ljubil si svoj poklic in znal si to svoje znanje prenašati na mlajše. S svojo praktično strokovnostjo si napredoval tudi na področju teorije znanja. Leta 1967 si diplomiral na STS v Radovljici. Kljub temu, da si z leti postal vodja strojne obdelave v TOZD Orodjarna, si ostal delaven in dostopen za vsakogar, aktiven v številnih organizacijah. Ostal si vedrega duha in sproščenih misli, zato je tvoj odhod še bolj nerazumljiv. Kadar si odhajal na pot si se vedno poslovil od prijateljev, znancev, od družine, le tokrat se nisi. Tudi sinu, ki se je pod tvojim očetovskim varstvom varno pripeljal domov, nisi rekel besede v slovo Zakaj? O, Andrej, .ZAKAJ! Tvoja ljubeča hčerkica še vedno čaka na obljubljeno ji pomoč pri strokovni nalogi, tvoji prijatelji pa vemo, da si obljubljeno vedno tudi izpolnil... Zakaj je iztrgala zla usoda očeta, sina, moža, prijatelja, znanca—človeka.... Zakaj se nisi odkupil z vedrostjo, ki si jo imel le ti? Ne, tega nisi mogel storiti, ker si bil človek dejanj... Dejanja pa, če tudi velika bolečina za tiste, ki ostanejo, so vrline tistih, ki jih ni več... Zato Andrej, počivaj mirno, pod Roblekom, pod Begunjščico, ki si jo tako ljubil. Prijatelji in znanci, ki bomo hodili tam mimo tvojega večnega domovanja, pa se bomo ustavili na tvoji gomili ter z bolečino v srcu obnovili spev slovenskega pesnika, ki je prav tako kot ti ljubil prijatelje, znance, svoj narod... »na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe vsakdanje spanje, kjer dom je tvoj in kmalu moj...« Prijatelji Ugodno poslovanje DO IKM (Nadaljevanje s 7. strani) primerjavi s preteklim obdobjem. Pri tem je ugodna tudi rast akumulacije, ki je presegla rast dohodka kar za štirikrat. Tudi akumulacija, skupno amortizacijo po predpisani stopnji, je dosegla ugoden rezultat in je v primerjavi s preteklim obdobjem večja kar za indeks 162. Tak trend akumulacije moramo v IKM obdržati do konca leta 1983, saj je prav akumulacija izredno pomemben dejavnik za nadaljnjo rast in izgradnjo Instituta za kakovost in metrologijo. M. Ovsenik Občni zbor Šahovskega društva Iskra Na zboru je predsednik društva Stane Pre-skar podal poročilo o delu in rezultatih društva. Društvo deluje organizacijsko na temelju statuta. Osnovna usmeritev je množični in tekmovalni šah. Množični šah se odvija po sekcijah in v Šahovskem domu. Tekmovanja so potekala po letnih programih. Letno so se zvrstila naslednja tekmovanja: trimesečna hitropotezna prvenstva, sindikalna prvenstva regij in repibliška, tekmovanja za pokal Maršala TITA, organiziramo šahovski del Iskriiade, prirejamo dvoboje s šahisti JLA in dvoboj Starejši: Mlajši, sodelujemo na festivalu šaha in na delavski olimpijadi v Pulju, sekcija v Kranju vsako leto organizira za dan republike festival šaha, v Šahovskem domu v Ljubljani pa se odvijajo kategorniški in ponedeljkovi hitropotezni ter vikend turnirji, moštva in posamezniki pa sodelujejo še na vrsti tekmovanj, ki jih organizirajo druga društva itd. Najvažnejše tekmovanje prvega moštva je v medrepubliški ligi zahod. V ligi sodeluje 12 moštev. Po letih smo dosegli naslednje rezultate: 1981 — sedmo mesto, leta 1982 — peto in 1983 — tretje. V letošnjem letu so bili v moštvu najboljši: Iztok Jelen, Leon Gostiša, Slavko Krivec in oba mladinca ane Preskar bere poročilo. Metod Mikac in Matjaž J ustin, ki sta osvojila največ točk. Na tradicionalnem tekmovanju za pokal maršala Tita je Iskra v republiških finalih dosegla naslednje rezultate: 1981 — 4. mesto, 1982 — L mesto m igrala v zveznem finalu, kjer je bila četrta, 1983 — 6. mesto. Ženska ekipa se je na istem tekmovanju uvrstila najvišje na tretje mesto. Naši šahisti so bili uspešni na posamičnih prvenstvih Slovenije, kjer je bil leta 1980 in 1981 Janez Barle in v letih 1982 in 1983 pa Iztok Jelen. V teh letih so BogdanPodlesnik, Darko Šifrer in Oskar Orel pridobili mojstrski naslov. Jožica Hribar pa je v letih 1981 in 1982 bila mladinska prvakinja Slovenije. Ob desetletnici društva smo organizirali prvi mednarodni turnir, o katerem smo že podrobno poročali. Turnir je bil namenjen mlajšim perspektivnim šahistom, da so pridobili prve večje mednarodne izkušnje. Orlu je na tem turnirju uspelo osvojiti mojstrski naslov. S šolskim letom 1981—1982 je bila organizirana pod vodstvom našega trenerja, mednarodnega mojstra Iztoka Jelena prva šahovska šola v Sloveniji. Trener usposablja pionirje in pionirke za nadaljnjo šahovsko Časopisne novice Delovna organizacija KOP se namerava priključiti Iskrini tovarni električnih ročnih orodij v Kranju. O združitvi bo 130-članski kolektiv odločal na referendumu. V kovinskem podjetju vidijo v povezavi z Iskrino delovno organizacijo ERO boljše možnosti za obstoj. Njihov položaj seje namreč v zadnjem času zaradi krize v gradbeništvu močno poslabšal. V ERO, kjer bodo prav rako na referendumu glasovali o priključitvi pa si od te povezave obetajo boljše možnosti za razširjeno proizvodnjo električnih orodij - Delo. Prihodnje leto bo mariborska VTŠ praznovala 25-letnico ustanovitve. Mariborski Večer je zanimalo, kako je uspelo VTŠ prodreti ha Slovenskem in kako se šola prilagaja razmeram jugoslovanskega gospodarstva. Na razgovor so zato povabili prof. dr. Adolfa Šosterja, do nedavnega dekana VTŠ in sedaj vodjo inštituta za strojništvo. Glede sodelovanja z Iskro je dr. Šoster dejal: „Z Iskro iz Ljubljane sodelujemo na vseh področjih, ki jih razvijamo na obeh inštitutih. Izobraževanje je vsekakor na prvem mestu, sledi razvijanje novih proizvodov, sodelovanje pri razvoju. Naše posebne delovne skupine se vključujejo v posamezne Iskrine razvojne programe, redno pa si izmenjujemo vse informacije, ki so lahko zanimive za oba. Iskra nam je, denimo, dala mikroprocesorje, na katerih smo se učili in razvjjali nove sisteme. Korist smo imeli oboji. Dalje, leta 1970 smo pričeli na šoli razvijati sodobno tehnologijo, ki jo imenujemo numerično krmiljenje obdelovalnih strojev. Pri nas je to novost, v svetu pa že močno uveljavljeno znanje.1' Nova Gorica in hrvaški Otočac sta pobrateni mesti. Povezava se sedaj poglablja tudi med združenim delom obeh mest. Prva oblika sodelovanja novogoriške Iskre bo z Autoprevozom iz Otočca. V Iskri bodo šolali Autoprevoze električaije s tem, da bodo kasneje lahko prevzeli servisiranje Iskrinih izdelkov v Liki. Vjesnik, Zagreb. Ljubljanski Dnevnik v rubriki n.n.: „V Iskri že dve leti čakajo na dovoljenja za izvozno usmerjeni program, bojijo pa se, koliko bodo morali čakati na novega, ki ga pripravljajo. Birokratska kolesa pa na vseh ravneh počasi meljejo. Elektronika, industrija-njun napredek je v tej primerjavi enak najhitrejšemu vlaku, ki brzi mimo - papirnatega pešca. Vprašanje je, kaj nam pomaga modema tehnika, če nam jo odobrava polževa administracija? V Iskri poudarjajo: Čemu nam najmodernejši računalnik, če nekje „zgoraj“ še vse računajo na .Računalnik s kroglicami", kijih pomikajo sem ter tja." Zbral in uredil Marjan Kralj Potrebe po sodelavcih Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3. Ljubljana. E-11. telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA ZORIN, TOZD Bil, Snežniška 1, Ljubljana 1. Svetovalec s področja integralnega sistema zagotavljanja kvalitete Pogoji: Fakulteta za strojništvo II. stopnja, znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj na tem področju Delo je za določen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra ZORIN, TOZD Bil, Snežniška 1, Ljubljana PREKLIC OBJAVE Zaradi pretečenega roka, Iskra Mikroelektronika — v ustanavljanju preklicuje objavo prostih del in nalog, ki so bile objavljene v Glasilu Iskra dne, 5. 11. 1983 v št. 42-43. rast. Jeseni 1984 se bo pričel nov ciklus šole. Za izvedbo letnih programov praktično dobimo letno enaka finančna sredstva. Stroški pa neprestane naraščajo. Najvišji porast je pri hotelskih in prevoznih storitvah. Smatramo, da mora biti perspektiva društva, da se v bližnji bodočnosti uvrstimo v prvo zvezno ligo. Za dosego tega cilja pa nam bo-primanjkjovalo finančnih sredstev. Tako se prekomernemu porastu stalnih stroškov pridružujejo še dodatni stroški. V času med obema zboroma smo šahovski dom povsem preuredili. Dvorana je s harmonika steno razdeljena na večji rekrea-cijskfin manjši študijski del. S tem je društvo končno dobilo primerne prostore za normalno delo. Izvršni odbor ugotavlja, da se sindikalni šah razvija in deluje predvsem v Ljubljani in Kranju. S svojim delom pa moramo še bolj aktivirati delo šahovskih sekcij po naših delovnih organizacijah. Tekmovalni šah mora v prihodnji dvoletni mandatni dobi z dobro kadrovsko politiko in dodatno finančno podporo doseči cilj in se uvrstiti v prvo zvezno ligo. Dajati moramo trajno podporo študijski orientaciji šaha, katera edina lahko zagotovi resne in trajne rezultate v šahu. Po poročilih tajnika, blagajnika in nadzornega odbora je bil izvoljen nov izvršni odbor in imenovane stalne komisije. Po občnem zboru je bil redni trimesečni hitropotezni turnir. Končni vrstni red je bil: Za pokal zmagovalcev z dvema zmagama vodi Mazi. Za pokal 100 točk pa je trenutni razpored po osvojenih točkah naslednji: Mazi 45, Butala 29, Krek 25, Kumše 24,5, Med hitropoteznim turnirjem. Jerina 24, Srebrnič 23, Černe 20,5 itd. Novi izvršni odbor: I. Anton Stipanič — predsednik, 2. Vasja Herbst — podpredsednik, 3. Hugon Zaplotnik — podpredsednik, 4. Pavle Sešek — tajnik, 5. Anton Freinfalk — blagajnik, 6. Bogdan Brezigar — predsednik komisije za množični šah, 7. Anton Bivic 8. Stane"Pre-skar, 9. Drago Čopič, 10. Jože Cimperman, II. Bogdan Podlesnik — člani. Ostali člani društva in gosti: L Darko Steiner, 2. Iztok Jelen, 3. Osk^ Orel, 4.-5. Bojan Peršl, Bogdan Podlesnik-Cveto Trampuž, 7. Damjan Plesec, 8. Bo$ " jan Rebernik, 9. Dušan Čepon, 10'* Mirko Troha, Marjan Oberč, 12. Rudi BlnS’ 13. Peter Krebelj, 14. Jože Miklaveč -Sašo Čačič, 16. Djordje Lazarevič, 17. Ziv<> rad Andrejič, 18. Jože Šiška. Nadzori odbor: L Olga Štempihar — predsednik, 2. Dane Černe — član, 3. Vinko Zorman — član. Disciplinska komisija: L Vito Šoukal — predsednik, 2. Pavle Jereb — član, 3. Ksenija Škulj — član, 4. Marjan Žnidarčič — namestnik, 5. Sandi Černač — namestnik. Ostale komisije: za množični in sindikalni šah, tekmovalno ter komisijo za šahovski dom bomo formirali na prvi seji izvršnega odbora. VII. šahovski festival Iskra ‘83 Samo štiri šahistke so se pomerile. Vrstni red: 1. Leon Mazi, 2. Vojko Srebrnič, 3. Janez Krek, 4. Janez Kumše, 5. Marko Ribičič, 6. Drago Čopič, 7.-9. Anton Jerina, Albin Obleščak, Jože Kerec, 11.-13. Vito Šoukal, Bojan Kuzmič, Slavko Fon, 14. Bogdan Brezigar, 15. Dane Černe, 16. Hugo Zaplotnik, 17. Zdenko Grahek, 18. Andrej Erman, 19. Rihard Piskar, 20. Anton Bivic; Ženske: L Simona Orel, 2. Tatjana Kreže, 3. Ksenija Škulj, 4. Majda Mazi. ISKRA — AVTOMATIKA Počitnice na snegu — Kranjska gora Tudi za zimsko sezono 1983/84 smo za delavce Iskra — Avtomatika organizirali letovanje v Kranjski gori od 15. 12. 1983 do 11. 3. 1984. Prijave, oz. rezervacije zbira služba za družbeni standard, Kotnikova 6, telefon 312—322 int. 259 od 7. 11. 1983 dalje. Cena prenočišča z uporabo čajne kuhinje je 265,00 din dnevno po osebi. Turistična taksa v višini 28,00 din dnevno po osebi se plača v kraju letovanja. Najkrajši čas letovanja je 3 dni, najdaljši v času počitnic pa 7 dni. Ob prijavi vplačate akontacijo 1.000,00 din, razliko do polne cene pa najkasneje 14 dni pred pričetkom letovanja. Služba za družbeni standard Sindikalna konferenca DO Telemah ^ Kranj razpisuje 7. šahovski festival »B* ‘83« v počastitev 40-letnice drugega zaseda nja AVNOJ v Jajcu in dneva republike- ^ S tem želimo omogočiti šahistom Bk srečanje s šahisti drugih kolektivov. ... Festival bo potekal v delavski restavraoj Iskre Telematike na Laborah v Kranju novembra 1983, z otvoritvijo ob 9. Na nje^ lahko sodelujejo 4-članske moške ekip6 ^ P dvema rezervama in 2-članske ženske ekip^ Ekipe bodo razporejene v deset jakostn skupin. Šahovsko moč posamezne ekipe tocKuj6 mo: nčk mojster m ve11 0 t0o. mojsterski kandidat 0,5 IoC prva kategorija druga kategorija tretja kategorija četrta kategorija brez kategorije Igrali bomo po splošnem pravilniku hitr0P°_ teznega šaha. Vsak igralec bo imel na v0 j 10 minut za razmišljanje za vsako Par^ Vsaka ekipa mora prinesti seboj dve u zhibni šahovski uri in dva kompleta šah skih figur s ploščami. ^ Za udeležence turnirja je organizacij odbor pripravil pokale in denarne na8ra,\j ki so različne glede na jakostne skupine v 500 do 3.000 din). V primeru delitve mest se nagrada de Neresnični podatki o kategorijah šahistd^ ugotovljeni na tekmovanju, pomenijo 1 gubo nagrade. -a Pred pričetkom turnirja vsaka ekipa ZAHVALE prijavnino 500 din za moško ekipo m din za žensko, oz. mladinsko ekipo. Prijavite se lahko uro pred začetkom 1 stivala. Ob boleči izgubi mojega očeta MIHAELA KOCINE Ob smrti drage mame ANE HOČEVAR se prisrčno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam z linije »jjokrov in okrov« za daro-vaftii venec, izraze sožalja in spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujem vodstvu TOZD in socialni delavki za izkazano razumevanje, saj so mi omogočili nemoteno nego v času očetove bolezni. Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej! , . , hčerka Marta Mihelič, linija pokrova TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci—linija napetostnih tuljav za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem iskrena hvala! Kristina Belehar. Obvestilo smučarjem Člane smučardce sekcije Pp Iskra in ostale interesente ob' veščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in B3' lepke za sezono 1983/84, v PPC — Trg revolucije 3. pri tov. Matotek (vsak dan od T 3.-15. ure). Ob izgubi mojega očeta LOJZETA MIKLAVČIČA Ob bridki izgubi najine drage mame se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem prevoznega oddelka in montaže števcev - trak E 7 za izraze sožalja, darovana venca, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča Štefan Krč in Jelka Salmič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem TOZD Magneti za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Irena Mejač Dopisujte! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, eiek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarho podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je "glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Smučarski tečaji ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo obvešča delavce Iskre, da bomo tudi to zimo organizirali smučarske tečaje v Gozd Martuljku. Tečaje bodo vodili izkušeni učitelji in vaditelji smučanja. TERMINI L skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 14.1, —21.1.1984 21.1, —28.1.1984 28.1, —04.2.1984 04.2, —11.2.1984 CENA TEČAJA Odrasli 6.850,00 Otroci do 10. leta 5.700,00 V ceno je vključeno: polni penzioni v penzionu Špik (začetek prvi dan s kosilom-konec zadnji dan z zajtrkom), turistična taksa, hramba smuči, prijava, zavarovanje in strokovno vodstvo tečaja. PRIJAVE, ODPOVEDI IN NAČIN PLAČILA Prijave sprejema Milena MATOTEK, Iskra Invest Servis, Trg revolucije 3, Ljubljana, telefon 213—213, int.: 12-86 (med 13. in 15.). Po predhodni prijavi, najkasneje 14 dni pred pričetkom koriščenja storitev je treba celotni znesek nakazati na ž.r. 50101—601—17218 ISKRA INVEST SERVIS, ali plačati pri Mileni Matotek v PPC — pritličje. V kolikor boste znesek nakazali na naš žiro račun, nam pošljite kopij0 vplačila kot dokazilo o poravnanih obveznostih. V primeru odpovedi ali neudeležbe tečaja mora odjavljeni pridobiti zamenjavo, drugače zadržimo 30% cene aranžmaja. ISKRA INVEST SERVIS C 1 točka ? točk' 3 točke y$ leg; ven Za, han lek iiai kal, »ih 4 V hs, Zta, 2asl !i0(j pel :,ar< p l s»ir Nes V p4: Lčl Jito 'loč, 'en< s §