444
Književne novosti.
so zastopane v prispevkih za »Djev. sviet«, so imenovane n. pr. še: R. Svobod o v a, T. Novakova, R. Jesenska, I. Geisslerova, P. Maternova, I. Soltesova (največja slovaška pisateljica). Po nepotrebnem in netočnem odstavku »Ceškinje prema Njemicama« še sledijo slovstveno-zgodovinski podatki o češkem izvirniku »Djev. svieta«.                             Dr. Jos.  Tominšek.
Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 150., razredi filologijsko-historijski i filosofijsko - juridički (1902), ima sledečo vsebino: Jadransko pomorje IX. stol ječa u svjetlu istočno-rimske (bizantinske) po-vijesti. Dio prvi. Napisao dr. Gauro Manojlovič. — Život i književni rad Pavla Solariča. Napisao dr. Ni kola Andrič. Prva obsežna monografija o Solariču (r. 1781 v Veliki Pisanici med Verovitico in Belovarom), vrlem srbskem rodoljubu in književniku po poklicu, filologu, etnologu, filozofu, publicistu, pedagogu; prim. kar sem o njegovem bukvarju pisal v spisu »O pouku slovenskega jezika« str. 98.—99. — Pojam vlasnosti u današnjo j p ravno j nauči. Napisao dr. Ivan Strohal (svršit če se). — O rječniku pravnoga nazivlja hrvatskoga. Napisao Vladimir Mažuranič. Pisatelj misli tu na zgodovinski slovar hrvatskega pravniškega nazivlja, ki naj bi se pocrpalo iz pravnih spomenikov. Do konca XVIII. veka je od Kotora do Istre, po Bosni in Dalmaciji najti sledov hrvatskemu službenemu jeziku, posebnemu pravnemu shva-čanju. Na podlagi teh spomenikov bi se skinile tuje nagrde pravniške terminologije. Od velikega akademijskega rečnika bi se ta pravniški slovar razločeval po juridicnem tolmačenju in primerjanju z drugimi pravi. Med zgodovinskimi spomeniki nas zanima: »Naredbeno odredjenje svrh baštinske pravice itd. god. 1774. Izdanu za vojvodinu Kranjsku u čistom hrvatskom jeziku. Možda, da je pisac Matija Krušič, tada kraljevskoga dvora slovinski tomačnik.« Stvar bo zanimala juriste, kakor zanima akademijo, ki se misli, kakor je razvi-deti iz članka, z vnemo lotiti rečnika.                                      Dr. Fran Ilesič.
Ljetopis društva hrvatskih književnika u Zagrebu za godine 1900—1903. Uredio i izdao odbor društva. Sa 7 slika. 1903. Dionička tiskara u Zagrebu. Str. XLIII -j- 100 vel. četrt. To je prvi letopis, katerega objavlja »društvo hrvatskih književnika« v zmislu § 9. svojih pravil. Pridejan je letopisu kot II. del popis »četiristogodišnjice hrvatske umjetne književnosti u Zagrebu«, ki se je obenem z Maruličevim slavjem v dneh 12., 13. in 14. novembra 1901. leta v Zagrebu na tako slovesen način praznovala. Knjigi na čelu je slika Ivana viteza Trnskega kot prvega predsednika društva hrvatskih književnikov, daljnjih šest slik je pa v zvezi z omenjenim slavjem. Med temi zanimlje pred vsem doprsna podoba slavnega Marka Maruliča in pa slika njegove rodne hiše. Knjiga je opremljena kar najlepše.
Letopis Matice Srpske, knjiga 217, sveska 1., za godinu 1903. U Novom Sadu.   Izdanje  Matice Srpske.   1903. V 8°.  146 str. Cena 1 Kr. (V cirilici).
Ta knjiga, tiskana z velikimi razločnimi tipi in na lepem papirju, prinaša na prvem mestu zgodovinsko razpravo »Ko je kraljica Jelena?« iz peresa Cede Mijatoviča, v kateri dokazuje pisec, daje bila kraljica Jelena od roda francoskih kraljev. Vrlo zanimiv je drugi članek »Češka literatura u no vije doba«, ki jo je spisal dr. Josif Karasek in jo posvetil Jaroslavu Vrchlickemu. — Uvod razpravlja o priznanju, katero je našla češka književnost v najvišjih krogih ter nadaljuje s kratkim pregledom novejše češke literature do sedemdesetih, let prošlega   veka;   potem  navaja   posebej   delovanje  Nerude,   Halka  in   drugih, s