3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. septembra 2010  Leto XX, št. 38 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. septembra 2010 Porabje, 23. septembra 2010 KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NAS OPOMINA STR. 4 »PRI NAS OBED VSAKŠI DEN MORA BITI« STR. 6 »Naj se z odra tö čüje naša domanja rejč...« Tau je bijo eden od ciljev, gda so v Števanovcaj pred desetimi leti ustanovili gledališko skupino, je pravo vodja skupine Laci Kovač na deseti obletnici skupine, stero sta pripravile 19. sepembra Slovenska zveza pa Slovenska manjšinska samouprava Števanovci. Na te den se je do zadnjoga kauta napunila dvorana kulturnoga doma v Števanovcaj, prišli so lidgé iz vesi, iz sausednji vesnic, predstavniki raznih društev, kulturni skupin iz Porabja pa Slovenije, steri so ob jubileji pozdravili jubilante. Med gledalci so organizatorji leko pozdravili generalnoga konzula RS v Varaši mag. Draga Šiftarja pa njegvo ženo, trno smo pa veseli bili, da smo vidli, ka je v Števanovce prišla akademikinja, prof. dr. Zinka Zorko tö. Na te den je bila premiera nauve števanovske igre tö, stero je za skupino napiso Laci Kovač. Igra z naslovom Démo na mordje notrapokaže tau, kak se pavarska držina pripravla na maurdje, mladi pa žena bi radi šli, dapa vert vsigdar samo tau guči, ka verstvo ne more doma njati, ka repino semen trbej graubati, pa šparati tö trbej. Te pa nikak dun volau dobi za maurdje, dapa gorpride, ka ne zna plavati. Vči se plavati na süjom, pa gda je že vse pripravleno za na paut, se igra zasükne. Med tejm časom, ka držina pomaga pri sausedi, ka krava koti, je tauvaj vöporobi. Tak njim pa ne ostane nika drugo, kak titi na njivo repo sejat. S skupino že drugo leto dela režiser Branko Pintarič iz Cankove pa tau se trno vidi na odri tö. Njina produkcija je enakomerna, izdelana. Glavni igralki Mariji Kosar (dejdek), steri vse dobro stoji, je naravno talentirana, so dobri, enakovredni partnerge bili Berta Dončec (babica), Gyöngyi Nemeš (sin), Ildiko Domjan (sneja), Ana Nyírő (saused), Aniko Kovač (sausedica). Po domanji skupini smo leko poglednili ešče dva skeča z Goričkoga. Skeč Branka Pintariča Kopta Kofta so zašpilali členi KUD-a Avgust Pavel iz Cankove, členi büdinskoga KUD-a so se predstavili s skečem Ludwig aus Švajc, steroga je napiso Andrej Lainšček. Vse tri igre so trno vesele bile, gledalci so dos-takrat pokali od smeja. Po predstavaj je od desetletnoga dela gunčo vodja skupine Laci Kovač, steri je pravo, ka se je skupina ustanovila na pobudo vaščank. S trno lejpimi rečami se je spomino na Ireno Barber, stera je dugo lejt (do 2006) nej samo igre pisala za nji, liki njim je bila skurok kak »mati«. Za njimi je več kak gezero vör vaj, pa več kak stau nastopov. Vse tau pa zatok, ka so nej samo veseli, liki po istini pajdaši tö. Marijana Sukič Foto: E. Ružič, S. Eöry Gnešnji in nekdenešnji člani gledališke skupine Veseli pajdaši z mentorom Brankom Pintaričem Ob tej priliki so pripravili fografsko razstavo Ljubljana: madžarski predsednik dr. Pál Schmitt na prvem delovnem obisku v Sloveniji Oča je biu v Benetkaj TEŽAVE, KI PESTIJO SLOVENCE V PORABJU, JE MOGOČE REŠITI V Porabji smo že pisali od nauvoga slovenskoga filma Oča. Od filma, steri je vcejlak naš, vcejlak domanji. Najbole se tau vidi pa čüje po tejm, ka se v njem guči v našoj domanjoj rejči. Režejro ga je Vlado Škafar, steri se je naraudo v Murskoj Soboti, v njem pa špilata Milivoj Miki Roš kak oča pa Sandi Šalamon kak sin. Oba sta doma v Soboti. Film Oča se je tak povido žiriji na 67. Beneškom filmskom festivali (Velencei Filmfesztivál) v Benetkaj, ka so je tapozvali. Na svejti je dosta festivalov filma. Depa té v Benetkaj je najbole stari pa ga filmarge trno poštüvlejo. Sto leko tam svoj film notpokaže, je dober film naredo. Ja, »naši pojdje« so v Benetkaj bili pa so se trno lepou meli. Trikrat ji je puna dvorana gledala pa na vsikši projekciji je bilau skur 1300 lidi. Film so trno dobro sprijali tak lidge, steri so ga gledali, pa kritiki tö, ka od filma pišejo. Vlado, Miki pa Sandi so davali intrevjuje za televizije pa novine iz cejle Europe pa zdaj njina paut dé tadale. Film Oča je že pozvani na druge festivale v Francijo, na Nemško, na Portugalsko pa v Avstrijo. Oča v Porabje tö pride. Za kulturni svetek ali kakši drugi den te leko vidli film, v sterom se po naše guči pa steri de kakšno skuzo komi v okau privabo. Težave, ki pestijo Slovence v Porabju, je mogoče rešiti in oblasti v Budimpešti bodo delale v tej smeri, je zagotovilo novega madžarskega predsednika dr. Pála Schmitta na pogovoru s slovenskim predsednikom dr. Danilom Türkom ob prvem delovnem obisku minulo sredo (15. septembra) v Ljubljani. Predsednika sta se najprej pogovarjala sama, nato so bili plenarni pogovori med delegacijama Slovenije in Madžarske. Slovenski in madžarski predsednik sta se v pogovorih posvetila dvostranskim odnosom, zlasti gospodarskemu sodelovanju in položaju narodnih manjšin, regionalnemu sodelovanju in vprašanjem prihodnosti Evropske unije. Madžarska bo, kot je znano, predsedovala Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Madžarski predsednik je slovensko predsedovanje v prvi polovici leta 2008 označil kot uspešno ter poudaril, da je Slovenija dokazala, da je tudi majhna država sposobna urejati evropske zadeve. Dr. Danilo Türk je ob tem povedal, da je za EU zelo dobro, da ji predsedujejo tudi novejše države članice, saj prinašajo dinamizem, ki ga Unija potrebuje. Slovenski predsednik je tudi poudaril, da so odnosi med Slovenijo in Madžarsko odlični, in da med državama ni velikih odprtih vprašanj. Dejal je, da Slovenija ceni gesto novoizvoljenega madžarskega predsednika, ki je Slovenijo obiskal kot drugo izmed sosednjih držav. Predsednik dr. Pál Schmitt je pojasnil, da to dokazuje njegov osebni odličen odnos do Slovenije ter solidarnost madžarskih ljudi do Slovencev. Dodal je, da je bil tudi sam zelo vesel, ko si je predsednik Danilo Türk za svoj prvi uradni obisk v tujini leta 2008 izbral prav Madžarsko. Izpostavil je, da med državama potekajo redni politični stiki na vseh ravneh, Slovenijo pa je označil kot izredno pomembno in zanesljivo partnerico Madžarske. Kot je znano, je madžarski predsednik doslej obiskal Avstrijo in Italijo. Glede manjšinske problematike je predsednik Danilo Türk zatrdil, da je skrb za položaj slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji »na obeh straneh stalna«. Kot je dejal, si Slovenija prizadeva za vsestranski razvoj dvojezičnosti na območjih, kjer živi madžarska narodnost, in ima pri tem zelo dobre rezultate. Ob tem je slovenski predsednik izrazil željo, da bi tudi na Madžarskem razvoj položaja slovenske narodne skupnosti »napredoval«. Predsednik dr. Pál Schmitt je na novinarski konferenci zatrdil, da vprašanja Slovencev v Porabju niso velika, težka in nerešljiva, ampak jih je vsa po vrsti mogoče rešiti. Med problemi, o katerih sta se pogovarjala s predsednikom Danilom Türkom, je madžarski predsednik omenil slovenski vrtec, slovenskega duhovnika v Porabju, slovenske oddaje na madžarski televiziji, izgradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico in zagotovljeno zastopstvo Slovencev v madžarskem parlamentu. Pri slednjem je omenil že znano formulo zmanjšanja števila poslancev, in sicer od sedanjih 386 na 200 oziroma 213, pri čemer bi imelo trinajst manjšin zagotovljene sedeže v parlamentu. Preden se bo to zgodilo, morajo spremeniti volilno zakonodajo, kar sedanji vladajoči politiki ne bo težko, ker ima zagotovljeno potrebno dvetretjinsko večino v parlamentu. Predsednik je zatrdil, da je vsa vprašanja mogoče rešiti, in da si bo tako on sam, kot tudi vlada premiera Viktorja Orbána po svojih najboljših močeh prizadevala ustrezno urediti položaj slovenske manjšine. Poudaril je še, da so morebitnim težavam pri urejanju tega položaja doslej kvečjemu botrovale gospodarske težave, nikakor pa ne diskriminacija ali brezbrižnost do teh vprašanj. Dr. Danilo Türk je izpostavil, da imata državi izjemno dob-re gospodarske odnose in visoko raven trgovinske menjave, ki je recesija ni bistveno prizadela. Kljub nekoliko zmanjšanemu obsegu menjave le-ta še vedno presega milijardo evrov, po pričakovanjih pa se bo letos glede na gospodarsko rast v obeh državah še izboljšala. Za krepitev gospodarskega sodelovanja se je v pogovorih zavzel tudi madžarski predsednik. Na poti iz Ljubljane v Budimpešto se je predsednik dr. Pál Schmitt v Lendavi pogovarjal z vodstvom prekmurskih Madžarov, kjer je povedal, da Slovenija za manjšine skrbi vzorno, kar ji priznava tudi Evropa. Zbranim je predaval na temo Madžari 21. stoletja. E. Ružič Miki Roš pa Sandi Šalamon pred beneškim lejvom na festivalskom placi Predsednika Danilo Türk in Pál Schmitt v Ljubljani (Foto: STA) Benetke je zalejala voda Ešče gnauk o srečanji na Gorenjom Seniki Dan kulture in filma Kak smo že pisali v prejšnji številki (pa v tej novinaj tö leko štete), Gorenji Senik pa cejla slovenska skupnost na Vogrskom sta bogatejša gratala z edno lejpo ižov, eške bole pa s tistim, ka se v tej iži leko vidi, prešté. 11. september je biu svetek za vse »domanje« Slovence pa za tiste tö, steri so domau prišli. Čako ji je bogati program. Po svetoj meši pa blagoslovitvi Küharjeve spominske hiše – te tau programa je pripravila Državna slovenska samouprava – so ji čakali v velkom šatori, ka si malo spočinejo. Podvorili so njim z vraučo golaževo župo pa pogačami. Dapa nej samo za tejlo, liki za njino düšo so tö poskrbeli. Program z naslovom »Dan kulture in filma« je pripravila Razvojna agencija Slovenska krajina. Pred kulturnim programom je Andreja Kovač, vodja razvojne agencije, tapovedala, ka se je v projekti Saused k sausedi nej samo gorenjisenički farov dojküpo pa obnauvo, liki dobi skurok vsikša ves nika. Na Dolenjom Seniki se obnavla kolarska iža, na Gorenjom Seniki pa de lepši kulturni dom tö. V Andovci pri stari domačiji de se zidala zidina, v steroj de ena vekša dvorana (terem) za programe, menkše za delavnice pa vse ka trbej ednoj takšoj maloj vesi. Zvün toga, ka se dostavse zida pa obnav-la, v projekti skrb majo na tau tö, naj se ne zgibi erbija. Zatok majo delavnice, gde se mladi leko navčijo vse kaj od starejši. Ka se je v tej delavnicaj pripravilo, so vöpostavili na seničkoj šauli. Gledalce sta pozdravila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret pa generalni konzul Drago Šiftar tö. V kulturnom programi smo vidli domanjo skupino, mlade seničke folkloriste, eno takšo skupino, člani stere so Porabci, dapa živejo zvün Porabja, tau so bile Sombotelske spominčice. Pa ka bi simbolizirali, ka nekdanešnji mej rejsan nega več, ka sta se Goričko pa Porabje inda vküpdržala, so nam kratko igro predsavili člani gledališke skupine KUD-a Büdinci. Flajsne ženske pa moške roké so té čas že delale v gastronomski delavnici, gdej se je napravilo telko slivovi globaun-cov, ka so dojšli vsem, steri je radi gejo. Dapa leko so sprobali razne zdrave namaze, stere so pripravile sodelavke Centra za zdravje in razvoj iz Murske Sobote. Gda je kmica gratala, so postavili velko filmsko platno, pa s pomočjov aparature, ka ga je v okviri projekta küpo Naravni park Goričko, sta se leko poglednila dva filma, Zeleni konj (»Kak nega zelenoga konja, tak nega čednoga Slovenca«), steroga je 1993 leta napravo Andrej Mlakar po scenariju (forgatókönyv) Mikija Roša pa Ferija Lainščka. Drugi film, steroga je napravilo uredništvo Slovenski utrinkov, je notpokazo borovo gostüvanje, stero je Slovenska zveza pripravila, gda je Slovenski dom bijo 5 lejt star. Vsi tisti, steri so ešče nej bili preveč trüdni, so plesali vse do zazranka dvej na dobro muziko ansambla Skok. Marijana Sukič Gorenjesenička folklorna skupina se je trno pomladila, mlade folkloriste so sprvajali Benjamin Sukič, Patrik Bajzek pa Ciril Kozar Velki šator na športnom igrišči se je redno napuno Tak so se delali slivovi globaunci v gastronomski delavnici V kulturnom programi so spejvale lejpe porabske pesmi Sombotelske spominčice, stere je s fudami sprvajo Francek Mukič Večer sta se venej pod milim nebom gledala filma Büdinčarski gledališčniki na odri s svojim ferarinom OD SLOVENIJE… Küharjeva spominska hiša nas opomina 11. septembra so na Gorenjom Seniki odprli Küharovo spominsko ižo, v steroj je razstavo pripravila etnologinja Marija Kozar s svojimi kolegi iz Muzeja Savaria. Marija Kozar je o sami razstavi in nameni razstave gučala na konci svete meše v gorenjeseničkoj cerkvi. Objavlamo njeni guč, ka bi ga leko prešteli vsi tisti, steri so nej tam bili. Konec zaostrenega stanja v zdravstvu Minister za zdravje Dorjan Marušič in predstavniki zdravniškega sindikata Fides so dosegli in podpisali sporazum, ki prekinja zaostrene razmere v zdravstvu. Sporazum predvideva pravilnik, s katerim bodo opredelili različne oblike dela zdravnikov, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Stanje v zdravstvu, ki ga je povzročila odločitev zdravnikov, da zaradi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bodo več delali preko polnega delovnega časa, se je namreč v prvih septembrskih dneh precej zaostril. Na nekaterih kliničnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je prišlo do 100-odstotnega izpada nenujnih operacij, odpadale pa so tudi nekatere operacije bolnikov z rakom. Poslanci odprli pot k zamrznitvi plač v javnem sektorju Državni zbor je sprejel spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki spreminjajo kvorum za veljavnost aneksov h kolektivni pogodbi za javni sektor. S tem so za uveljavitev aneksa, s katerim bi zamrznili plače v javnem sektorju, zagotovili dovolj podpisov sindikatov. Po dosedanji ureditvi bi namreč aneks morala podpisati večina, torej vsaj 15 od 29 reprezentativnih sindikatov, a jih je podpise prispevalo le šest. Medtem še vedno grozi stavka javnih uslužbencev, napovedana za 27. september. Začela se je volilna kampanja Začela se je volilna kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra. Kdo vse se poteguje za županske položaje in mesta v občinskih svetih, je bilo dokončno znano 21. septembra, štiri dni zatem, 25. septembra pa bodo seznami potrjenih kandidatur in list kandidatov tudi javno objavljeni. Organizatorji so morali za volilno kampanjo odpreti poseben račun in bodo morali vse stroške kampanje tudi poravnati izključno s tega računa. »Vsemogočni Bog... prosimo te: ... Naj nas dühovni pastirje tvojega lüdstva z rečjov in példov - zglédom - tak vodijo, da zemelske dobrote ne bomo nerédno cenili… Varuj nas nerédnoga obnášanja do svoje vrednosti! Naj našo imanje gorponücamo le samo za potrebne, hasnovitne in dobre naméne… Blagoslávlaj trüde dela za dobrobitje svoji drági domáči in domáče fare,« - so gospaud Janoš Kühar zapisali med prošnjami za vse potrejbe na ednoga od več gezero mali paperov. Naši dühovni pastirje - šteri imena leko štete na tabli v cerkvi - na Gorenjom Siniki pa v Števanovcaj - so z rečjauv in példov tak pelali naše slovensko lüstvo v Porabji, da zemelske dob-raute nejsmo neredno cenili. Se pravi, poštüvali smo, ka so naši starci, naši dühovni pastirje naredli, dali zozidati. Med njimi stari farof na Gorenjom Siniki, šteroga gnes svetašnjo opremo kak spómenek naši dühovni pasterom, našoj slovenskoj maternoj rejči. Stari farof je zvün cerkve in šaule najvekša zidina na Gorenjom Siniki. Aucigamau de nas kak veuki spómenek opomino že od daleč, pa gdakoli mo mimo šli. Néte samo mimo!! Staupite v ram in vse dojpoglednite. Spominajte se na stare cajte, na svojo mladost, gda ste k gospaudi Kühari ojdli meše plačüvat, prosili gospauda za krst, zdavanje in pokapanje. Tau, ka gde so spali in obed geli, je samo malo lüdi vidlo od nas. Zdaj tau tö leko vidite. V veukoj iži, gde so meli djilejš cerkvene kotrige, smo zdaj napravili razstavo. V pet vitrinaj je nutpokazana cerkvena zgodovina naši slovenski vesnic: šaule, veronávuk, svetki, cerkev, križi, knige iz knjižnic na farofaj, stari mešni gvanti. V dvejstau lejtaj je več kak 70 plebanušov in kaplanov bilau v naši farofaj na Gorenjom in Dolenjom Siniki pa v Števanovcaj. Od pokojni so najbole erični bili Jožef Košič, Jožef Borovnjak, Jožef Sakovič, dr. Mirko Lenaršič in Janoš Kühar. Stari papiri, dokumenti pripovejdajo nej samo o živlenji na farofi, liki v naši vesnicaj. V vesnicaj, gde so lidge slovenski gučali, slovenski molili in spejvali. Na veukoj tabli iz števanovske fare so škeri Kristušovoga trplenja. Trnovo krono na bejlom vankiši so nücali, gda je mladi dühovnik nauvo mešo emo, ka ga je spominalo na Kristušovo trplenje. Kanonske table so nücali na oltari pri meši do 70. lejt 20. stoletja. Dühovni pastirje so v naši vesnicaj gordržali slovensko rejč. Tau svedočijo: z rokauv napisani nautlinge slovenski sveti pesmi iz Števanovec, molitveniki s slovenskimi molitvami in pesmimi, slovenski katekizmuš, novine Marijin list. Za knjige in stare dokumente je ejkstra iža, štero do leko nücali raziskovalci od 1. januara 2011. leta. V zidini, gde je inda štala bila, nutpokažemo paverske škeri: kaula, djaren, plüg, brano, binkli, locné, šečkar pa taktadale. Takše vekše paverske škeri, štere v Monoštri v Muzeji Avgusta Pavla ne moremo nutpokazati, ka tam nega mesta za tau. Monoštrski muzej in Küharjeva spominska hiša na Gorenjom Siniki eden drügoga dopunita. Dvauje vküper nutpokažeta, kak so inda svejta živeli in delali naši starci. Badva nas opominata, naj ne pozabimo na svojo slovensko kulturo, slovensko rejč in pomagata nam, ka bi mlajšom tau znanje prejkdali. Gospaud Kühar so že 1968. leta etak pisali v pismi v Ljubljano profesori Vilko Novaki: »naš materni jezik [je] v s m r t n o j nevarnosti... in kak se vidi, za n a m a [Küharom in Markovičem] več n i k o g a ne bode--- in t a k ešče tá edina cerkev bode zapüstila – pravi materni jezik. V zdajšnji časaj, da je po celom sveti že s c e l a vse nači. To je: po domačem jeziki. In tak bode, da glij té – i s t i n a máli – kotiček – zgübí ono, za štero so se naši pokojni – dosta vrejdni – dühovniki t e l i k o skrbeli in tüdi trpeli!« Ámen? Tak naj bode? Nej! Küharjeva spominska hiša de nas opominala na tau in z oprejtimi dverami čaka lüstvo, ka bi starejši mladim prejkdali svoje znanje, svojo materno slovensko rejč! Küharova spominska iža se je obnovila v okviri projekta Saused k sausedi. Odküpila pa obnovila jo je Državna slovenska samouprava Etnologinja Marija Kozar, stera je v starom farofipostavilarazstavo,jeopomeniKüharove iže gučala v cerkvi pred koncom meše Na odprtji Küharove spominske iže so spejvali ljudski pevci z Gorenjoga Senika … DO MADŽARSKE Bili smo na Gorenjom Seniki Hodi düša na božo pot... Slovensko društvo v Budimpešti se vsakšo leto enkrat ali dvakrat pela domau v rojstno krajino, Porabje. Tau leto samo enkrat, ka je ena völka prireditev bila v Porabji, slavnostno odprtje Küharjeve spominske iže na Gorenjom Seniki. Na te svetek nas je pozvala Državna slovenska samouprava in Razvojna agencija Slovenska krajina. Našo društvo je z veseljem sprejelo pozvanje, ka radi demo v rojstni kraj, se srečamo z žlato, padaši, sosedi. Tak smo zdaj 11. pa 12. septembra dva dni bili na Gorenjom Seniki. V soboto rano, že v šestoj vöri smo se napautili iz Budimpešte. Tü je ešče dež copoto, dapa gda smo prišli v Železno županijo, je že sonce sijalo. V pau edenajstoj smo že na Seniki bili. Sveta meša se je začnila v edenajstoj vöri. Darüvau jo je soboški škof gospaud Peter Štumpf. Vse smo dobro razmeli, ka je gospaud škof gunčo po našem. Na meši so tam bili dekan Lojze Kozar, Ferenc Merkli (steri je žau, več nej v Porabji) pa domanji župnik Tibor Tóth. Somaševau je zlatomešnik Štefan Šömenek tö. Nam je gospaud škof sploj simpatičen bijo, na tau mešo mo se dugo spominali. Po meši so odprli, prejkdali spominsko ižo. Vsi smo poglednili muzej, kak so inda meli župnik gospaud Kühar. Vido se nam je kulturni program tö, leko smo poslüšali spejvanje, gledali folkloriste pa gledališko skupino iz Büdinec. Na muziko ansambla Skok smo pa leko plesali. Večer, če smo steli, smo ešče leko poglednili filme tö. Cejli den smo koštavali domanje dobraute tö, gulaš, pogače, palinko, črni krü z namazi (cvirkovi, ščiptji). V muzeji v delavnici so pa flajsne küjarce slivove globaunce küjali. Telko globauncov se je vejn na Seniki nikdar nej küjalo kak tau soboto. V nedelo so se člani našoga društva srečali s seničko slovensko samoupravo. Tau mi tak mamo šego, če smo v Porabji, te drugi den se srečamo z domanjimi v eni vesi. Tau je dobro, ka bole spoznamo eden drugoga. Na Seniki nam je predsednica samouprave Eva Lazar notri pokazala, ka delajo cejlo leto. Stare šege obnauvijo, šauli pomagajo, če je prireditev, pa so bili na prauški tö. Našo društvo smo na kratko notra pokazali, ka delamo, kakše načrte mamo. Dosta smo se pogučavali, z nami je bijo predsednik Državne slovenske samouprave (je član lokalne tö) gospaud Martin Ropoš tö. Navzauči je bijo iz Budimpešte od Javnoga sklada gospaud Attila Várfalvi. On kontrolira tista društva, steri dobijo od sklada pejneze. Našo društvo je za tau paut, za avtobus tö dobilo pejneze, zatau se tü tö zavalimo. Den je brž taodišo, zavalili smo se samoupravi in smo je pozvali na eno našo prireditev v Budimpešto. Gratuliramo Državni slovenski samoupravi pa Razvojni agenciji, ka so tau spominsko ižo tak lepau vönaprajli pa zavalimo tau lejpo prireditev. Dobro smo se počütili. Radi pridemo v Porabje, ka smo doma, ka leko gučimo naš materni jezik, steroga v Budimpešti pogrešamo. Irena Pavlič predsednica društva V nedelo, 12. septembra, sta dva puna avtobusa odpelala lüstvo na romanje v Vasvár. Eden je pelo lüstvo z Gorenjoga Senika, Dolenjoga Senika, Sakalauvcev pa Slovenske vesi, drugi bus pa je pelo lüstvo iz števanovskoga tala. Obadva busa – kak zdaj že par lejt – je plačala Slovenska zveza. Porabski Slovenci ojdijo na prauško k vasvárski Mariji že od inda svejta. Ge sam prvič bila pri dvanajstom leti starosti, vejndrik takrat mi je bilau najlepše, najbole prijetno. Gvüšno zatoga volo tö, ka sem leko bila s svojima staro mamo pa prababico. Tistoga ipa so se v procesiji popejvale Marijine pesmi ešče v več gezikaj, vogrski, nemški, mi Slovenci smo pa spejvali slovenski. Ešče zdaj se spominam, ka smo spejvali Lepa, si lepa si, roža Marija, Marija, nebeska kralica pa Marija, pomagaj nam danešnji čas. Vse te pesmi sem že te napamet znala. Dostakrat ji ešče gnes spejvamo, dapa največkrat samo starejši. Baug ne daj, ka bi se pozabile te naše lejpe pesmi, istina, ka smo mi tö dosta krivi. Hvala Baugi, par mlajšov smo tö meli s sebov na prauški, lepau so se oponašali, vüpam, ka pri njij tö ostane lejpi vtis, ka do rade vole romali k vasvárski Mariji. Po pauti smo molili, spejvali in pri cajti prišli do našega cilja. Leko smo bili pri dvej sveti mešaj, v pau devetoj so sveto mešo slüžili dühovnik, steri so svoje vernike pripelali iz Debrecena že prejšnji den. V desetoj vöri so sveto mešo darüvali sombotelski püšpek András Veres. Pred mešov so blagoslovili obnavleno cerkev pa okaulico. Za prauškare so napravili ižo, gde si leko malo počinejo, pogejo, če so si kaj s sebov prinesli, zraven je mala künja pa sanitarije. Pri svetoj meši je biu poslanec našoga območja Zsolt V. Németh tö, steri je domačin iz Vasvára, zdaj je pa državni sekretar nau-ve vlade (kormány). Po svetoj meši je bila procesija, samo tam se je vidlo, ka je prevnaugo lidi bilau na prauški. V pau tretjoj vöri se je začnila večernica, gde so blagoslovili vse dare, štere smo prauškarge küpili v spomin. Prauškarge z Gornjega Senika smo küpili dvej svejči na mešni oltar, stere do dugo gorele v domanjoj vesi pri meši na čast B. D. Marije. Lejpi den smo vküper doživeli in smo vsejm, steri bi radi šli, pa več ne morejo, prinesli pozdrav vasvárske Marije. Baug obdrži tau lejpo navado, ka nam Slovenska zveza plača avtobuse. V imeni romarov iz Porabja eške gnauk Baug plati. Vera Gašpar Viktor Orbán podpisal izjavo v Bakuju Madžarski premier Viktor Orbán je v Azerbajdžanu podpisal izjavo, da želi Madžarska sodelovati v projektu AGRI (Azerbaidjan-Georgia-Romania Interconnekction). Projekt bi zagotovil zemeljski plin iz Azerbajdžana za Madžarsko preko Gruzije in Romunije. S tem bi postala oskrba Madžarske z zemeljskim plinom bolj zanesljiva, kajti Madžarska dobiva trenutno 80 odstotkov tega energenta iz Rusije. Zaenkrat podpis pomeni le namen Madžarske, da želi sodelovati pri projektu, Madžarska še ni članica podjetja, ki so ga z enakimi lastniškimi deleži ustanovili Azerbajdžan, Gruzija in Romunija. Srečanja v Bakuju, ki so se ga ob azerbajdžanskem predsedniku Ilhamu Alijevu udeležili tudi gruzijski predsednik Mihail Saakašvili in romunski predsednik Traian Basescu, je Viktor Orbán izjavil, da je bila napaka, da se Budimpešta prej ni vključila v projekt. Budimpešta se želi vključiti tudi v mešano podjetje, kljub temu da je še veliko nerazčiščenih vprašanj. Kapaciteta novega plinovoda naj bi bila od od 2 do 8 milijard kubičnih metrov, cena izgradnje potrebne infrastrukture, odvisno od kapacitete, bi bila od 1,2 do 4,5 milijarde evrov. V Monoštru se bo obnovil mestni park Monoštrska občina je bila uspešna na razpisu Regionalnega operativnega programa, pridobila je 50 milijonov forintov za ureditev mestnega parka Liget (Gaj). Lastni delež je 10-odstotni, tako bo naložba stala malo več kot 55 milijonov forintov. Projekt bo delno finansiran iz Regionalnega razvojnega sklada Evropske unije. Monoštrska občina je po zaključku postopka za javno naročilo 14. septembra podpisala pogodbo z izvajalcem, Belváros Tetőtér d.o.o., iz Budimpešte. V parku bodo obnovili sprehajalne poti in pločnike, posadili veliko novih rastlin, zamenjali klopi, posode za odpadke in igrala na otroškem igrišču. Park bo dobil novo razsvetljavo in namakalno napravo. Obnova parka naj bi se končala do konca oktobra. S člani gorenjeseničke samouprave pred Küharovo spominsko ižo Pri Küharovom grobi na gorenjeseničkom graubišči »Pri nas obed vsakši den mora biti« Angelo Jankovič iz Büdinec že mi Porabci tü dobro poz-namo, zato ka gda generalni konzulat ma sprejem, te dostakrat ona pečé zanjé vsefele domače dobrote. Ali gda smo meli delavnice pa smo se včili košare pa cejkare pleti, te je ona tü paulek bila. Ovak je pa sploj aktivna, nej samo v Porabji, liki doma v svoji vesi tö. Popejva v cerkvenom zbori pa pri drüštvi tü, rejdko se kaj dogaja, ka bi njé nej bilao tam ali bi nej pomagala. Kak ma na tau vse čas, od tauga sem go malo spitavo. • Angela, vi ste se tü včili cejkre plesti, gda smo v Porabji meli te delavnice. Kak zdaj stojite s spletenjom? »Gda sem mlada bila pa so drugi cejkre pleli, te sem se dja gnauk tü podala natau. Drügi, steri so že znali pleti, so sploj lejpe cejkre meli, mena je te eške nej fejst šlau pa moj je nej tak lejpi bijo. Zato sem svojga nej vüpala pokazati, pa sem bola samo grbanje v njega brala. Gda sem pa zad-njič v Andovce prišla, te sem se že fejst vcujvzela pa brž je šlau. Gda sem cejkar domau prinesla, te bi pa rada bila, če bi nišo barvo emo. Zato sem pa eden rdeči kreppapir vzela, nutra sem ga v vodau namočila pa s tejm sem te lupinje pofarbala. Tak zdaj te vsakši drugi red je tak spleteni.« • Kak ste zdaj s cejkrami? Tadale te je delali, zato ka zdaj že znate plesti? »Če mo zdrava, te mo eške tadala probala, istino, za pejnaze bi je nej plela, zato ka se ne splača, tak dosta časa nücaš k ednomi. Lani, gda smo na Polani bili, tam so edne tü plele, pa za trinajst evrojov so je prodavali. Dja sem pravla, če bi tau dja mogla plesti, te bi vejn od gladi mogla mrejti.« • Ka mislite, eden cejkar se kelko dni leko splete? »Šteri vejo, dja tak mislim, ka dva dni ga spletejo, nam, ka bola pomalek delamo, nam duže drži.« • Prvin se je cejkar bola nüco kak zdaj? »Pa vejš, zato ka prvin so nej bile eške te plastične turbe. Cejkri so bili na tri glaže, na tri pinte. Eden pint je bijo liter pa frtau. Ka je pa fejst velki bijo, v tistoga je štiri glažov notrašlau. Samo tej so že precej velki bili.« • Ka so v tej pintaski glažaj nosili? »Slatino pa vino, gda so v bau-to šli ali če si kama tak üšo kak botra, najbola se je pa na vüzen nüco cejkar, gda je narod v cirkev neso mesau posvečat. Tašoga reda je vsikši najlepši cejkar naprej vzejo, ka ga je pri rami emo.« • Kak dugo drži eden cejkar? »Če ga skrb maš, te fejst dugo drži, več kak deset lejt, če ga pa na mokrom maš, te brž posene.« • Zvün tauga, ka pletete, vejm, ka rada pečete pa dobro pečete. Gde ste se vi tau navčili? »Prvin so bola doma meli gostüvanja, pa tam sem dja dosta pekla, zato ka prvin je pecivo niške nej küpo. Bilau je tak, ka smo keden dni pek-le, dočas ka smo zgotauvile. Süjo pecivo smo pekli prvi den, zadnje dni pa bola meke. Tak sem se navčila pečti pecivo. Gda smo tak složne bile, je tak veselo bilau, ka tau ranč taprajti ne vejm, eške plesali pa popejvali smo vcuj.« • Vejm, ka eške zdaj dosta pečete, kak na generalni konzulat, tak na pohod Büdinci-Andovci. Tau se vam ne vnauža? »Nikak nej, vejn zato, ka rada pečem. Samo tau mi je žau, ka smo peč razmetali. Zdaj sva že samo dva z možaum, dva sina sta že tü na svojom, tak ka nam se že ne zajde nazajzozidati. Mamo špajert na elektriko, dapa dja najraj pečem pa küjam na drva.« • Zaka? »Zato, ka sem tau dja najbola vajena. Kak koli, mena je tam najbola žmano. Če piceka pečem, mena bola paše, če se v tistom reglini peče. Gda müva deva k meši, dja si piceka v reglin denem, pa tak primerno zakürim, gda domau pridem, picek pa krumplinge so pečeni pa včasin obed mava.« • Pa ka se te zgodi, če gos-paud v cerkvi predgo malo tazavlečejo? »Niša baja nega, zato ka te že ognja nega, drva že vse dojzgorijo. Müva natau brigo nikdar nejmava, zato ka v pau-dvanajstoj je pri nas kosilo že vsigdar gotovo.« • Tau ste prajli, ka dosta pečete, tau je bola samo za vikend ali med kednom se tü vcujspravite? »Najraj med kednom kakšna kifline ali žete reteše pečem, jabolčna, kapüstine ali sirove. Tau nikak najbola radiva mava. Pri nas obed vsigdar mora biti, moj mauž je natau sploj aklavi. Tašo nega, ka bi kaj malo zavujala, ka bi nej bilo kosilo, tašo pri nas nega pa ranč nej bilau. Zajtrik pa kosilo, tau mora biti, večerdja je že nej tak važna.« • Kak mate te skupno kosilo z možaum, če nega časa ali silo mata? »Tašo nega, čas mora biti. Grünt, živino smo meli, silo smo meli, dapa pri nas je kosilo vsigdar bilau, če je ranč srmastvo bilau. Na den gnauk bar moraš toplo župo podjesti pa redno kosilo.« • Sto vküppostavi cejli keden, ka naj baude za kosilo? »Dja si vsigdar nika vözmislim, gnauk etašo župo, gnauk tašo župo, ranč ka mi napamet pride.« • Ka je te, če gazda povej, ka njema ta župa ne paše? »Tašo trno nega, edino ka nejma rad, tau je kaj mlejčno, ovak pa müva tau nemava nevaule, pa tau je že več kak petdeset lejt tak, telko lejt sva že vküper.« • Vejn zato ste tak dugo vküper, ka dobro küjate možej, nej? »Dosta vse lagvoga pa težkoga sva mela, dapa nikak nam je zato šlau. Vejn tak bi pravla, ka Baug nam je pomago, gda je trbelo.« • Bilau je tak, ka ste prosili, aj pomaga? »Dostakrat pa dostakrat sem ga prosila, aj pomaga. Mi smo se od starišov tau včili, ka si vörvo, dja v tejm vüpanje mam pa mi v taum živemo. Nam je nedela praznik, te den sploj ne delamo, pa mi večno mamo tak.« Karči Holec Na rokodelski delavnici na Gorenjom Seniki Angela Jankovič pa njeni mauž že več kak 50 lejt živita vküper zveza.hu www.porabje.hu PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK LEJPI DNEVI Alberti je sreča napunila srce. Sreča je prišla v njegvoga Pavla tö. Pa ranč tak sta gratale srečnivi Miša pa Alina. Kak bi pa ovak bilau? Kak bi leko sploj ovak bilau? Od Aline vertinja je več nej gizdava, kak je bila. Tak zdaj leko Albert odi k njoj, una pa se več ne kori, ka je gé takši pritepeni pes. Pavel pa Miša sta srečniva. Tak sta srečniva, kak sta lejko najbole srečniva. Ja, pa Albert pa Alina ranč tak. Depa tau je že bilau povedano. Samo od takše sreče dun trbej gučati. Ka takše sreče ne nejdaš vsikši den. Zavolo té velke sreče so dnevi rejsan lejpi gratali. Eške gda se je dež lejvo, so dva psa pa dva mladiva človeka srečni bili. Po svoje je srečna bila od Miše mama tö. Na, nej glij nabole srečna, depa dun. Malo je eške itak gizdava bila. Vej pa človek se ne more samo tak vöminiti, ka nej? Albert tau trno dobro vej, kak je s tejm. Una zdaj dopisti, ka je Albert leko z Alino. Depa nikak neške vöpokazati, če ga ma kaj rada. Eške njemi je nej nikšne čunte dala, aj go grzé. Od kakšnoga falajčka klobasi pa si ranč ne brodi. Depa Alina njemi vsigdar kaj prinese v svojom lejpom gaubci. Vsigdar njemi kaj da, aj si pogej. Tak njemi una svojo lübezen pokaže. Njena vertinja tau ne vidi najbole rada, depa dun njima dopisti. Pa je ranč biu eden takši lejpi den. Alina je Alberti tadala eden peski keks. Albert ga je v gaubec vzeu, gda se zglasi mlada Miša. »Ata, ata, domou si prišo!« je bole letejla kak pa šla k dveram na grajki. Albert pa Pavel sta gledala pa sta vidla. Pri grajki je stau viski možakar. Smedjau se je, Miša pa njemi je skaučila kauli šinjeka. Obimala ga je, njeni ata pa go je küšüvo. Ja, od Miše ata je domou prišo z Merke. Un tam fligare vozi. Jaj, kakša sreča je gratala. Pa je vö nad dveri prišla mama tö. Albert pa Pavel sta gledala, kak je mala držina srečna bila. Gda so se enjali obimati pa küšüvati, je ata pogledno Alberta pa Pavla. »Koga mamo pri rami?« je veselo pito. Alina je zlajala, kak bi škela prajti: »Tau je moj Albert. Té pojep pa je od Miše lübi.« Ata pa kak bi jo razmo. »Na, če je pa tak, pojmo vsi lepou tadale nut, ka nej?« Na terasi so si doj vseli. Veseldja je bilau, ka bi ga leko kauli talali. Ata je pravo, ka eden cejli mejsec doma ostane. Mama je prajla, ka je tau trno lepau. Miša je prajla, ka je tau gé najbole lejpo. Alina je nika nej prajla, samo je Alberta gledala. Pavel pa je gledo Mišo, ka pa de drugo delo. Za eden čas je mama gor prinesla gesti. Malo šunke, malo klobasi, krüj pa eške kaj kcuj. Geli so, se smedjali pa se zgučavali. Alina pa Albert sta se zgučavala samo z očami. Dokejč, dokejč se je nej zglaso ata. » Na, ka pa vüva? Nika neta gela?« pa je že vsikšomi dau falajček klobasi. Njegva žena, od Miše mama, je škela nika prajti. Je škela prajti, ka Alberti nej mujs kaj dati. Depa že je kesnau bilau. Tisti falajček klobasi je že biu med zobami. Tak je Albert dun gesti daubo pri Alininom rami. Pa nej samo gnauk. Gdakoli je prišo, njemi je od Miše ata dau kakši falajček, aj si vzeme. Kak bi nej lejpi dnevi bili? Miki Roš Kaj si delal/a poleti? Dijaki gimnazije v Monoštru so napisali kratke prispevke o poletnih počitnicah, ki jih je zbrala, popravila in nam preposlala dijakinja omenjene šole Martina Zakoč. Poletje je bilo zelo vznemerljivo, a vendar prekratko. Tudi to poletje sem imel mnogo doživetij. Tudi tokrat sem bil na slovenski obali, v Piranu, kjer smo imeli jezikovno šolo. Imeli smo pa tudi različne programe, kot npr. ogled Kopra. Meni je najbolj všeč obala ponoči. Razen tega sem bil še z mojo družino v Sárváru, Büku in Zalaegerszegu. V teh krajih smo se mnogo kopali, plavali in sončili. Bili smo tudi v AQUA cityju, kjer smo igrali vodni nogomet. To je zelo zabaven šport, ampak tudi nevaren. Poleti smo se večkrat dobili tudi s prijatelji. Največkrat smo se srečali v klubu SILK. Mislim, da lahko povem, da se nisem dolgočasil. Ladislav Soós Kot vedno, tudi to poletje je hitro minilo. V juliju sem bila en teden v verskem taboru na Alföldu. Počutila sem se zelo dobro, vrnila sem se domov s polno doživetij. Že dolgo časa sem čakala tudi nogometno svetovno prvenstvo, ki so ga organizirali v Južni Afriki. Navijala sem za Brazilijo, Anglijo in Španijo. Tako sem bilo zelo vesela, ko je v finalu Španija zmagala proti Nizozemski. Avgusta smo potovali z družino v Bakony za tri dni. V lepem vremenu smo veliko počivali in smo hodili na kratke izlete. Obiskali smo mesto Zirc pa grad v Cseszneku z neverjetnim razgledom na hribe Bakonya. Na poti domov smo še obiskali jamo v Tapolci. Na koncu pa smo imeli še čas za kopanje v Blatnem jezeru, v madžarskem morju. Zsófia Bedič Poletne počitnice so minile prijetno. Poleti sem veliko potovala, brala knjige in revije, bila sem v taboru, gledala sem filme in sem igrala rokomet. Od junija naprej pa sem se bolj intenzivno učila slovenščino in angleščino. Avgusta smo bili z družino na Hrvaškem. Na otoku Krk smo preživeli lepe in nepozabne dneve. Poleti sem večkrat obiskala svoje sorodnike v Sakalovcih in sem naredila tudi vozniški izpit. Barbara Kovač MLAŠEČI KAUT Jaj, kak je dober krü! (Kejp je naredo Karči Holec na Gorenjom Seniki, na njem je najmenkši Wachter.) Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 25. septembra 2010 „Porabsko-gorički” kolesarski maraton. Program: - 9.30-10.00 Registracija pred hotelom Lipa - 10.00 Start Proga: Hotel Lipa – Monošter – Števanovci – Verica – Čepinci – Šulinci – Martinje – Gornji Senik – Dolnji Senik – hotel Lipa - 1. postaja v Čepincih - okoli 13.00 ure prihod v hotel Lipa - pogostitev Tekmovanje je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina proge je 42 km. Servisni avto je zagotovljen. V primeru pokvare kolesa pokličite številko: 00-36-30-3499-438. Turnir, ki se ga udeležujete na svojo odgovornost, v primeru slabega vremena ne bo prirejen. Štartnina: 2 EVRA Zveza Slovencev na Madžarskem Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra Sponzorji: Občina Šalovci Herman Ostrič – Čepinci „Rába-vidéki – Goričkoi” KERÉKPÁRTÚRA 2010. szeptember 25. 10.00 óra Találkozás: a Hotel Lipa előtt 9.30 és 10.00 óra között Start: 10.00 óra Útvonal: 42 km Hotel Lipa – Szentgotthárd – Apátistvánfalva – Kétvölgy – Čepinci – Šulinci – Martinje – Felsőszölnök - Alsószölnök – Hotel Lipa Tudnivalók: A túra zárt alakzatban halad, felvezető gépkocsi vezeti. Szervizjármű biztosított. Sérülés vagy a kerékpár meghibásodása esetén hívja a következő számot: 0036-30-3499-438 A túra után a résztvevők között ajándékokat sorsolunk ki és vendégünk egy tál ételre a Lipa Étteremben. A túrát (amelyen mindenki saját felelősségére vesz részt), rossz idő esetén nem rendezzük meg Nevezési díj: 500,- Ft vagy 2,- EURÓ Magyarországi Szlovének Szövetsége Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896 Támogatók: Polgármesteri Hivatal Šalovci Herman Ostrič - Čepinci PETEK, 24.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: JAZ SEM JAZ IN TI SI TI, LUTK. NAN., 10.25 MALA BAKTISTKA, DOK. FILM, 10.40 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: POSKUS, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 PODOBA PODOBE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: VIRTUALNA RESNIČNOST, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: ŽELJA NAVITE MIŠE, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: RAST, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.09.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 24.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.09.1992, 7.45 ŽOGARIJA, 8.10 SINJE NEBO, NORV. NAN., 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.30 CIRCOM REGIONAL, 15.00 MINUTE ZA ..., 15.30 OSMI DAN, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 NA LEPŠE, 17.00 MOSKVA: SV. PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 20.00 PRAZNOVANJA: INDIJA, DOK. SER., 20.55 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 21.45 MESTO NA OBALI, AM. FILM, 23.30 GIA, AM. FILM, 1.30 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: RAST, 7.20 KRIŽ KRAŽ, 9.15 KINO KEKEC: JANKO IN METKA, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 KAKO NAJ PREŽIVIM SAMO SEBE, NIZOZ. FILM, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, 16.40 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.30 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 MOJSTRI SLOVENSKE POPEVKE: DOBRODELNI KONCERT ZA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.30 ŽIGA VIRC: NEBO NAD BLOKOM, KRATKI FILM, 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.09.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 25.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.09.1992, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 MINUTE ZA ..., 12.20 PAPIRNATI PRINC, SRBSKI FILM, 13.45 PRAZNOVANJA: INDIJA, DOK. SER., 15.05 SLOVENSKA POPEVKA 2010, 17.05 PLATFORMA, 17.50 FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE 2010, 19.00 BEBA, JANKICA, ANGELCA, SPOMINSKA SKICA IGRALKE ANGELCE JANKO JENČIČEVE, DOK. PORTRET, 20.00 MARIBOR: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - RUDAR, 22.15 BLEŠČICA, 22.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.15 SOBOTNO POPOLDNE, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.09.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANIMALIJA: BITKA TALENTOV, RIS., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 21.55 ZGODBE KRISTINE BRENKOVE, DOK. PORTRET, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 VERIŽNO TRČENJE, ANG. NAD., 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.09.1992, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 26.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.09.1992, 8.45 GLOBUS, 9.15 POMAGAJMO SI, 9.50 TURBULENCA: VIRTUALNA RESNIČNOST, 10.45 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 11.50 MOSKVA: SV. PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 14.40 KIELCE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, KIELCE - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 16.30 MOJSTRI SLOVENSKE POPEVKE: DOBRODELNI KONCERT ZA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, 18.00 20 LET NARODNOZABAVNE GLASBE SEVERNE PRIMORSKE, 19.30 DRŽAVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, REPORTAŽA IZ OREHOVE VASI, 19.40 DRŽAVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU, 20.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 20.50 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.45 NA UTRIP SRCA, 21.45 OB 90-LETNICI ŽIVE KRAIGHER: STOJI DREVO, DOK. ODD., 22.40 VOZNICA, SLOVENSKA BALADA - AVTORSKI PROJEKT LOJZKE ŽERDIN, 22.50 RIM, ANG.-AM. NAD., 23.45 KO ČLOVEK PADE V GOZDU, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.09.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS, 10.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.35 FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE 2010, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ, 16.25 RIBIČ PEPE: BAKTERIJE V CILINDRU, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLASBENI VEČER, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.09.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.05 SLOVENSKI UTRINKI, 15.30 POSEBNA PONUDBA, 15.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.09.1992, 16.30 PODOBA PODOBE, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.20 TO BO MOJ POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK, 17.50 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.35 ROŽNATI PANTER, RIS., 18.50 Z DAMIJANOM, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD SLOVENSKA BISTRICA, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 ESKIMI IZ GALILEJE, IZR. FILM, 23.50 V ARENI ŽIVLJENJA: IVAN MAČEK MATIJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 28.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.40 RIBIČ PEPE: BAKTERIJE V CILINDRU, OTR. NAD., 11.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 ZGODBE KRISTINE BRENKOVE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 OB 100-LETNICI ROJSTVA MARIJANA LIPOVŠKA, 20.50 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ŽELEZNIŠKA PROGA BAJKAL, 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.09.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 28.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.09.1992, 9.40 NA LEPŠE, 10.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.00 NLP, 14.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.30 STUDIO CITY, 15.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 18.50 NA VRTU, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 20.55 GLOBUS, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 DEDIŠČINA EVROPE: BARVE MLADOSTI, IT. FILM, 23.45 PREHODNO TABORIŠČE, RUS. FILM, 1.35 INFOKANAL * * * SREDA, 29.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: MED JESENSKIMI GORICAMI, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG: MARTULJEK, DOK. NAN., 11.25 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. ODD., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: SRBIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: MAKSOV DEŽEVNI DAN, RIS., 15.55 MILAN: POSPRAVLJANJE, RIS, 16.00 MEDVEDEK: PIKNIK NA LUNI, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: CARMEN IN DJELEM DJELEM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: 9:06, SLOV. FILM, 21.15 MIHA KNIFIC: LOVEC OBLAKOV, KRATKI FILM, 21.30 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.09.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL SREDA, 29.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.09.1992, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.20 SPET DOMA, 12.00 HRI-BAR 13.35 GLASBENI VEČER, 15.20 LOKALNE VOLITVE 2010, 16.20 ČRNO BELI ČASI, 16.40 SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU, KRONOMETER U23, 17.45 LJUBLJANA: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: OLIMPIJA – MARIBOR, 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 KLAVDIJ PALČIČ, 21.30 C. KOSMAČ, F. ŠTIGLIC, T. ŠTIGLIC: TANTADRUJ, TV FILM, 22.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON 2010, KONCERT NOVE SLOVENSKE JAZZOVSKE GLASBE, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 30.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ŠTEVILKA ENA, OTR. NAN., 10.35 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST JE ROKENROL, HUM. NAN., 13.55 OB 100-LETNICI ROJSTVA MARIJANA LIPOVŠKA, PORTRETNI FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS, 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 AMBRINO ŽIVLJENJE, DOK FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE. 21.25 NA LEPŠE, 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.09.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 30.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.20 TV PRODAJA, 11.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.09.1992, 12.20 GLOBUS, 12.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.05 TO BO MOJ POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK, 14.30 LOKALNE VOLITVE 2010, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 LYNX MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 PRAVA IDEJA!, 17.30 SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU: KRONOMETER - ČLANI, 19.00 MLADIČI V NARAVI: RAVNICA V TRIKOTNIKU MARA, DOK. NAN., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: MANCHESTER CITY - JUVENTUS, 22.55 LAHKO NOČ, DRAGI, NORV. NAD., 23.55 NOGOMET, TEKME EVROPSKE LIGE, 0.30 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 2.00 Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu WWW.SLOVENCI.HU