Uieđnifrtv'« v
Murski Soboti
Rokopise ne vrači»
Izb»ja vsak pou-idjek in stane s poštnino vred za celo leto 40 Di«, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
N A RODNO-SOCI J ALI STIČEN TEDNIK
UpravBištvo v Murski Soboti
Oflasi:
Qc/n stane 75 par Pri večkratni objavi primeren popust ■ —•«
Pašam ESM štiviiha 1 dinar
1. štev.
Murska Sobota, dne 12. marca 1923.
1. teto.
Enaka pravica med narodom!
Svobodna reč!
Prekmursko ljudstvo!
Bratstvo!
SOCIJALISTI!
Delavci! Hmetovje! Meštri! Državni in privatni nameščenci!
Dite 18. marca 1923 bodete izbirali svoje poslance (követe) sedaj briga. Razne nepotrebne in neupravičene koncesije se naj
za narodno skupščino. Razne politične stranke Vam obeča vajo zboljšanje Vašega siromaškega položaja. Vse te stranke so imele 2 leti politično moč v rokah, vladale so našo državo a vendar niso učinile ni najmanj dobroga za Va-s. Zastopale so le hasek velikih bank, velikih kmetov, velikih trgovcev in fabri-kantoy. Če vam danes obečavajo, da bodo izboljšale Vaš položaj, potem Vam obečajo to samo zavoljo tega, ker dobro znajo, da brez Vas ne morejo pri volitvah dobiti zadosti glasov (votumov).
Toda voillci ne zavflpajte se! Kajti oni svojih obečavanj ne bodo vzdržali in tega, kar Vam obečavajo, ne bodo nikdar izpolnili, vej bi to bilo njim samim v kvar. Vam «sem, ki živite od truda svojih rok, se more pomagati samo tak, če se onemogoči, da bi eni ljudje na svetu imeli po sto in jezerokrat več
odpravijo. V nikšo formo pa ne moremo trpeti, da bi ena sama peršona imela kar po tri koncesije in še več, drugi pa ne bi mogel dobiti nobene. Koncesije se morajo pravično razdeliti. Hočemo več samostojnih meštrov in trgovcev.
Proč z gerenti! Takoj se naj razpišejo občinske volitve v Prekmurju.
Mi smo za republiko, nočemo pa, da se do tega pride z revolucijo. Ljudstvo naj samo glasuje in s svojo večino odloči, ali bodi naša država republika ali pa naj ima kralja. Boljša pa je dobra kraljevina, kakor pa slaba republika.
Želimo, naj bode med narodi in med verami mir, ljubezen in strpljivost!
Odpre se naj v Prekmurju več ljudskih šol. Ne moremo tr-
kakor drugi. Sveta ne moremo napraviti takšnega, da bi bili vsi peti da bi v Prekmurju eden učitelj poučeval po sto in več dece, enaki in bi imdi vsi enako mnogo blaga. Napravimo pa lahko p0 mestih pa jih poučuje jeden učitelj komaj po 50. Zahtevamo to, da med nami ne bodo na em strani takšni ljudje, ki imajo torej več učiteljev v Prekmurje! V šolah po vesnicah se morajo po sto in tisoč plugov zemlje, po več fabrik, po več hiš, na otroci učiti tudi poljedeljstva, Opustijo se naj dugovanja, ki niso
drugi strani pa, da bi bili takšni ljudje, ki nimajo več kakor falaček svoje zemlje in si zaslužijo komaj toliko, da se od dneva do dneva preživljajo, če bode več milijonarjev, tak bode
stokrat več siromakov. Zato mora biti premoženje razdeljeno je moč. Eden sam si ne more pomagati, vsi skupaj z združe-
tako, da bo kak najmanj miljonarjev, potem bo tudi kak najmanj siromakov.
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Zato mora agrarna reforma zemljo kak najprvlej pravično razlastiti. Delavec pa naj povsod dobi tako plačilo, da bo lahko pošteno živel!
Davki (porcije) so krivično razdeljeni! Največ davkov plačuje delovno ljudstvo; kajti ravno to, kar vsak človek v enaki meri vsak dan potrebuje, na to je največ porcije navržene.
Napraviti se morajo takšni zakoni (tdrvenji), da ne bo mogoče, da bi bogatci postali še bogatejši. Ako ostane na svetu narejeno vse tako, kakor je danes urejeno, potem ostane siromak vsikdar siromak!
Zahtevamo: število vojaštva se mora znjžati! Vojakov iz Prekmurja naj se ne pošilja v Albanijo in Makedonijo ampak v Slovenijo. Služijo naj v Mariboru, v Lelju in Ljubljani, kjer se lahko spoznajo s slovensko kulturo, se nekaj naučijo in potem sebi in svojemu narodu doma koristijo. V Albaniji in Makedoniji se ne bodo naučili nikaj. Službena doba pri vojaštvu se naj zniža. Vsi naj služijo, ki so zdravi. Ne moremo trpeti, da bi bogatci imeli kake prednosti (naprej valon). Vsem enake pravice! Vsem enake dolžnosti!
Država se mora brigati za Prekmurje mnogo več, kakor se
posebno potrebni za kmeta. Odprejo naj se obrtne šole, (za inaše) ki bodejo na hasek ljudstvu.
Hočemo organizirati delavce; kajti samo v organizaciji
nimi močmi pa lahko dosežemo mnogo.
Smo proti centralizmu! Zahtevamo avtonomijo! Nočemo velike Srbije, nočemo velike Hrvatske, hočemo pa močno Jugoslavijo. Nočemo živeti v sovraštvu, ampak v ljubezni z vsemi jugoslovanskimi narodi, hočemo mir s sosednimi državami.
Državne in druge nameščence se naj pošteno plača. Penzio-nistom se mora zboljšati življenje. Kar ti danes dobivajo, to so samo majhne miloščine, od katerih pa ne morejo živeti. Za pošteno delo tudi pošteno plačilo! Zahtevamo, da država bolje skrbi za invalide, vojnske vdovice, in siromake.
Prekmurski volilci! To je naš program! Le socija-listična stranka se bo za Vas brigala. Samo ta more odpomočti Vašemu jarmu. Ona je proti nenasitnemu kapitalizmu! Narodno-socijalistična stranka je partaja siromakov. Ona se dosdaj ni brigala za hasek bogatcev, delala je vedno le za koristi siromaških ljudi j. Tako bode delala tudi v bodočnosti. Zato volite narodno-socijaiistično stranko!
Čuvajte se kortešov in követov, ki Vas hočejo preslepiti in Vas dobiti za sebe z vinom in denarjem. Varujte se tistih, ki prihajajo k Vam z darovi kajti njihova vest ni čista!
V Murski Soboti, meseca marca 1923.
Anton Brandner
narodni poslanec v Mariboru, nosilec liste Narodno-socijalistične stranke mariborskega okrožja.
Franc Györek
Dr. Slavko V E S NIK
posestnik v Kobilju,	odvetnik v Murski Soboti,
namestaik srezkega kandidata (követa) za srezki kandidat (követ) za okraja Murska okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava.	Sobota in Dolnja Lendava.
V Murski Soboti priredi narodno - sodjalistična stranka velik shod (gyiilejš) v Ditrihovi dvorani (kino) v soboto, dne 10. marca 1923 ob 7. uri zvečer. Govorijo naši követje Brandner, dr. Vesnik in Györek.
Murska Sobota. Srbski radikalci so imeli preminočo nedeljo v Murski Soboti veliko <josttivanje v Do-brajevi gostilni. Prišlo je kakih 150 ljudi] t}e jest in pit. Srbski minister iz Beograda ki kandidira pri nas za követa in pokrajinski namestnik iz Ljubljane gosp. Hribar pa živinski trgovec B e n k o, radikalni követ za Prekmurje so z vinom in jedjov hoteli dobiti volilce na svoj kraj. Jeste, ljudje so prišli, jedli in pili, ko so bili siti, pa so denok rekli, da bodo 18. marca tem trem gospodom, ki so ta zadnji s svojo kištico, fige notri potisnoli, kruglico pa že v kako prejšnjo škatljo notri vrgli. G. D o b r a j si je računal, da bo od tega gostüvanja imel velik hasek, pa ima le kvar. Odnesli so mu kakih 20 srebrnih žlic, vilic in nožev. V svoji žalosti je reke! drugi dan:	„Ja, take lepe
družbe pa sem ešče nikdar ne imel v moji gostilni“. Tudi mi tako mislimo. G. Dobray pa naj se le potolaži! Vej ne bode več dugo, pa bode konec radikalnemu cirkusu. Samo, ka bode biro-vija imela dosta posla prvlej, kak bode med temi 150 ljudmi, ki so bili navzoči, tolvaje našla.
Velesrbska Radikalna stranka (kormanypart) je v Prekmurju potrošila za volilno agitacijo že par miljonov kron. Za to ima vlada dovolj penez! Za vojnske vdovice, za invalide in arvinsko deco pa nima niti filira. V Murski Soboti bi bil moral invalid g. R. že davno od glada poginiti, ako mu ne bi dobri ljudje pomagali. Od orsaga dobi tako rnalo, da je komaj za tobak.
Invalidi!
Samo socijalistična stranka Vam pomore. Zato volite samo
narodno- socijalistično!
Način volilne agitacije v Prekmurju. Pri nas na Slovenskem nismo bili vajeni tega, da se pri volitvah z jedjo in pijačo dela reklamo za kako stranko. Tu v Prekmurju pa pri nekaterih strankah ni ne duha ne sluha o kaki korektni, kaj še le o kaki pošteni volilni agitaciji. Kan-didatje raznih strank delajo bolj z denarjem kakor pa z govori na javnih shodih in z podrobno agitacijo. To pa, kar počenjata po Prekmurju radikalna stranka in njen kandidat Benko, to presega meje dostojnosti. Tem žalostnejše je, če se take nekvalificirane agitacije udeležujeta celo sam finančni minister S t o j a dino v i ć in pokrajinski namestnik g. Hribar. Vsakogar izmed nas tukajšnjih Slovencev je to dimilo skrajno neprijetno. Obžalujemo, da g. H r i b a r, čegar zasluge v prejšnjih letih priznavamo, ni več zmožen, ločiti svoje uradne lastnosti od lastnosti svoje osebe kot pristaša radikalne stranke. Š svojim zadnjim nastopom v Murski Soboti si je zaigral vse simpatije pri vseh trezno mislečih Slovencik.
„Mörszka krajina". V Murski Soboti izhajajo novine.“ Mörszka Krajina“ se pišejo. Zakaj „Mörszka“ in ne „Miirszka", tega oni sami ne vedo. Pa to ni nič hudega. Tudi to še ni nič hudega, da je pisan list vogrski in slovenski. Strašno pa je čteti pesmi, ki jih dela pesnik, ki
I so si ga követ g. K ti h a r gor vzeli, da dosežejo dne 18. marca zveličanje. Ta pesnik kuje take verše, da se verši samhn sebi smilijo. Damo jim tauač, naj v gimnazijo idejo, pa tam kakega 13 ietnega študentka prosijo, ka jim naj kake pesmi napiše. Gotovo bodejo dosta bokSi kak so njihovi. Če pa tega neščejo včiniti, pa se naj le pridno vcijo verše delati, do drugih volitev majo ešče 4 leta časa. Če j mate dobro glavo in če bodete pridni, j bodete v 4 letih tudi znali take verše delati, kak znajo 13 letni dečki z gimnazije.
javnim nameščencem v Prekmurju. Radikalna stranka je izdala svoj manifest na javne nameščence. Obljublja jim marsikaj. Zakaj? Vaše glasove potre- j buje. Zakaj pa prej ničesar ni ukrenila v i Vaš prid? Že od prevrata naprej je imela skoraj nepretrgoma v rokah državno moč in oblast. Aktuelno uradniško vprašanje bi lahko že zdavna uredila. A tega storiti ! sploh hotela ni. Edine zagovornice javnih j nameščencev so bile vsikdar edinole soci-jalistične stranke. Poglejte v Nemško Avstrijo in v ČehoslovaŠko! Ne iščite torej pomoči drugod, ne ponižujte se! Nečastno je, če se prosjači okoli vladnih strank. Vi ste vsi delavci in imate pravico, zahtevati in dobivati pošteno plačilo in ne le miloščino za svoje duševno delo.
Z Goričkega. Na Goričkem je ljudstvo j trnok za socijalistično stranko, na štero so kak követje gor stopili Brandner, dr. Vesnik in Gvörek. Ta stranka se nam vidi najbole za toga voljo, ka na svojih shodih ne guči božno od drugih strank, pa si tudi ne kupuje votume z vinom in kolbasami. Mi Goričanci smo ešče za Vogrov vsikdar delali po svojoj pameti, pa bomo še zdaj tudi. Nam ne trebej takših követov, šteri bi nas hranili. Mi bomo sebe že sami hranili, pa követe tudi, samo zahtevljemo od njih, da pošteno delajo za nas, za ljudstvo, ne pa za svoj žep.
Gornja Lendava. Pri nas so nekateri ljudje, ki mislijo, da imajo samo oni vse prav; da samo oni nekaj razumejo, drugi pa nikaj. Zato jim ni po volji, da je narodno-socijalistična stranka tudi med nas pozabljene Lendavčane poslala svoj program. Eni pravijo, da je stranka Kliharja in doktorja Kukovca najboljša, drugi pa, da je Hartnerova, tretji palik za Klekla gučijo. Samo za Benkov part nikdo nič dobroga ne pove, ker to tak vsaki brez kortešov ve, da de mara po volitvah falejša, meso v mesnica] pa drakše. Vej pa ti paver moraš to tudi enok platiti, kar so ti kortešje po krčmaj platili. Mi Lendavčanje pravimo etak: vse stranke so dobre, vsakši človek je svö-jega poštenja vreden, če ga ima kaj v sebi. Grofevje in veliki kmetovje naj volijo Hartnerja, čestniki in gospoda naj volijo Kukovca’ in Kuharja, popevje in sveti ljudje Kleklna pa Šiftarja, živinski kšeftarji Benka. Kaj nas je pa drugih, mi mali pavri, mešterski ljudje, pa mi delavci, ki si hodimo 'prek na Vogrsko pa doli v Slavonijo silje služit, mi pa bomo volili socijalista za követa. Program narodno-socijalistične stranke se nam vidi, zato nas bo v Gornji Lendavi največ takih, ki bomo svojo krugljico vrgli v tisto škat-Ijico, na kateri bo sivi papir z imeni Brandner, dr. Vesnik in Györek. Tak mislimo, kaj nam nikdo ne bo zameril našega dejanja in naša dušna vest bode čista,
Kuzdoblanja. Mi, ki smo tu na severni granici Prekmurja ne vemo dosti od tega, kaj se v Soboti godi. Trnok smo se zato razveselili, ko smo čuli, da je ena močna socilalističria stranka követe postavila. O narodnih socijalistih ni bilo čuti kaj božnega, zato mislimo, da je nam
vsem Kuzdoblčanom najboljši tauač ta, da vržemo kroglico v tisto skrinjice, ki zbira votume zaBrandnerja, doktorja Vesnik? in Györeka. Želimo pa, da nam kdo pride malo razložiti program, da bomo tudi mi lehko povedali, kaj rni hočemo in kaj nam najbolj trebej.
Moščanci. G. H a r t n e r bi radi követ bili. Samo, ka so si ne dobro stranko zbrali. Samostojna kmečka stranka je samo za velike verte stranka, ne pa za nas male kmete, šteri nanč toliko zemlje nemarno, da bi žnje živeti mogli. Za nas je samo socijalistični part. Zato bomo mi moščanski poljedelavci in mali kmetovje modro volili. Modra je farba narodnih sociialistov, tiste se držimo.
Hodoš. Kakor vsikdar pred volitvami tak se tudi sedaj pokažejo pri nas kortešje v velikem številu. V gostilnah se držijo, tam piti plačujejo. Včasih je več vina pod mizo in na mizi kakor pa v glažih. Pa to nikaj ne dene. Vej pravijo, da vino človeka norega včini. Jaz zato od tega ne morem dosta gučati, ker nikdar nimam penez, da bi si glaž vina kupil. Što ma danes 5 otrok, ta mora peneze za kruh potrošiti, ne pa za vino. Rad bi tudi jaz pil, pa yender pravim, da rajši ne pijem, kakor pa, da bi od bogatih követov in njihovih kortešov kak eden koudiš (berač) na glaž vina čakal. Vej pa ne more vsikdar ostati tak, kak je sedaj. Enok bodo tudi siromaki kakšen juš (pravico) imeli. Razume se, da samo te, če bodejo siromaki si takšne követe zbrali, šteri bodejo za nje srce imeli in šteri so tudi po svojem programu dolžni, za nas male verte (posestnike) delati. Dosegama! je eti v Prekmurju samo ena velika socijalistična stranka gor stopila. To je n a-rodnosocijalistična. Zato mi etoj stranki svoje votume dajmo, če neš-čemo, ka bi nam kak mlinar od našega silja ešče više kraj jemal, kak nam že sedaj jemlje.
Kobilje. Preminočo nedeljo smo imeli g y ü 1 e j š. Poslanec Brandner iz Maribora so gučali in naš domači človek Franc Györek, šteri je za követa gor stopo, je tudi gučo. Od nevole naše je bil guč pa od toga, kak bi se nam na pomoč prišlo. 300 ljudij je prišlo poslušat naša dva követa. Naša velika vesnica vse samo za socijalistično stranko govori, ar ve, da nam nobena kapitalistična stranka nede na pomoč biti štela. Tudi naši Vogri pravijo : „ez a part legjobb“, kar pomeni po slovensko, dajeta stranka najboljša.
Križevci v Prekmurju. Prejšnjo nedeljo smo tu imeli shod (gyülejS) na-rodno-socijalistične stranke. Ljudstvo je navdušeno za program te stranke. Vej istinsko samo ta stranka nam more pomagati. Nam v Križevcih trbej takšega követa, šteri ne sedi na svojih miljonih in ne misli noč in den, kak bi postal ešče bole bogat z naše kože. Mi križevski si-romacke nemarno nanč toliko drv, da bi si po zimi hišo zagreli, naš sosed, ki pa šče biti naš követ, samo da ga mi neš-čemo, pa ima več sto plugov loga. Zakaj to njemu trbej? On ma v Soboti mlin, na Švajcerskem ima veliko graščino. Part doktorja Kukovca in Küharja je za nas tudi nikaj ne valon. Oni neščejo avtonomije, mi pa pravimo, da mi Slovenci moramo dol zvirtivati (propasti), če ne dobimo avtonomije. Program doktorja V e s n i k a smo vsi z veseljem sprejeli, če nam je tudi ne plačal nobenega vina, kak to drugi delajo. On pravi, da moramo v Križevcih za to severno krajino imeti svojo sodnijo, da nam ne bode trebalo vsikdar v Mursko Soboto hoditi. Istina je tudi to, kar on pravi, naime, da se more siromaku pomagati samo tak, če
se napravijo takšni törvenje (zakoni), da jie bode veü mogoče, da bi eden človek imel tri, štiri roeštrije^ više sto plugov ;zemlje in več fabrik. Že leta in leta čakamo mi Križevčanje, ki smo vsi siromake, da bi se nam zbokšal naš žitek! Pa Kuharjevi demokrati, B e n k o v i radikalci in H a r t n e r j e v a Samostojna stranka je nikaj ne mogla včiniti. Zato borno sedaj enok s socijalisti poskusili in sivo (modro) volili.
Markišavci. G. Kuhar, naš oštarjaš, šteri je na demokratski part za kčveta gorstopo nede követ. Če bi na kaki soci-jalistični program kandidiral, tak bi mi mali virti njemu dali svoje votume. Na demokratsko' stranko, s štero on ide, pa mi nikak svoje votume dati ne moremo. Vse votume, štere Kiihari damo, dobi dr. Kukovec, Kilhar pa denok nede zvoljeni. Kukovec pa je nam ne bil dober zagovornik. Radikalcev nam tudi ni trebej. Kühar in Benko so za centralizem, toga pa mi neščemo. Mi avtonomijo zahtevamo.
Rakičani. VsakŠi den k nam kakšen glas pride, da r agrarne reforme nikaj nede, pa da nam grofovsko zemljo kraj vzemejo. Zato aren-etašje rakičanski, ne zavilpajte se drugim kak narodnim socijalistom. Samo oni bodejo za nas delali. Prečkajte si modre plakate. Kruglico pa •pri volitvaj v predzadnjo kištico vržite. Tak bode za vas najbokše.
Prodanovcl. Pri nas je dosta strank. Vsakša misli, ka je ona najbokša in da bodejo njeni követje izvoljeni. Od radikalcev si malo kdo guči, više si gučijo od Hartnerjeve stranke. Ešče nej dugo, kak smo vkilper sedeli, pa si zgu-čavali, za koga so te stranke najbokše. Etak smo si rekli:	Hartnerjeva
stranica je najbokša za mlinarje, Kuharjeva pa za gostilničare, nam malim virtom in delavcem pa more samo na-rodno-socijalistična stranka na hasek biti.
Cankova. Naša lepa vesnica se drži čisto granice. Što živi tam v Ljubljani, v Mariboru ali pa v Murski Soboti, ta od ta od toga nikaj ne ve, kak žmetno človeku spadne, če ma z enega kraja eden plot, preko katerega ne sme skočiti, če nema dovoljenja. Zato bi si mi tu na granici najbolj želeli to, ka bi se granica že ednok odprla, kak je to pred hojnov bilo.
Sv. Jurij. Mi tu na granici Nemške Avstrije se dosta ne brigamo za Sobo-čance, še manj pa se brigajo Sobočanci 'za nas. Samo zdaj, ko si követje votume lovijo, zdaj je vsakši drugi dan kakšen korteš tu. Pa mi na to dosta ne damo. Vej dobro vemo, zakaj se nekateri tak trgajo za követstvo. Radi bi követje bili, pa poleg toga ešče kšeftarje tudi. Mi pa pravimo, što če ostati kšeftar in miljone služiti, ta naj ostane doma, on naš poslanec nede.
Tišina. Malokje v Prekmurju so ceste tak božne, kak pri nas v Petanjcih, na Tišini in v teh vesnicah kraj Mure. Potrebno bi bilo, da bi država ednok večjo vsoto dala, da se ceste popravijo. Potem bi več let imeli mir in naša mara ne bi toliko trpela. Posebno tisti del od Nemca pa do Mure je potreben pomoči. Če bi vladna stranka (kormanypart) tiste jezerke, ki je sedaj s korteširanjem potroši po gostilnah, raje za ceste dalo, -bi bilo bolje za živino pa tudi za ljudi. Seve radikalci imajo smisel samo za žedne gute svojih prijateljev.
Gederovci. Mi Gederovčanje smo dosegamal nanč ne vedeli, ka je eden so-cijalistapart v Prekmurju gorpostavljeni. Zdaj smo modre plakate dobili od Na-rodnosocijalistične stranke. Njen program se nam trnok vidi. Če bodo njeni követje tak delali, kak nam občevajo, tak bode za nas siromašne arendaše in male kmete denok enok bokše.
Dolnja Lendava. Že 3 tedne ne vozi osebni avtomobil avtomobilne družbe iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo. Vsled skrajno slabe ceste ne more voziti. Cesta, ki pelje iz Murske Sobote skoz Beltince, Črenšovce in Hotizo v Dolnjo Lendavo, je tako zanemarjena, da niti vozovi ne morejo zlahka skoz blato, ki ga je mestoma do kolen dovolj. Ceste so nam uničili tovorni avtomobili sobočkih bogatcev. Pravično bi torej bilo, da ti gospodje sedaj z denarjem pomagajo, da se cesta popravi. Pa seve, oni potrebujejo denar za korteširanje, mi kmetje pa si naj cesto sami popravimo! Pa tega ne bomo storili! Ako noče država popraviti na svoje stroške, naj dajo cesto popraviti tisti, ki so jo razrili s svojimi avtomobili. Mi kmetje ne bomo več popravljali na svoje stroške in tudi sami ne delali na cesti! Časi, ko so kmetje morali tlačanih in robotati po cestah, če se je to kakšnemu gospodu dopadlo. so že davno mi-noli.
Veliki Dolenci. Čuli smo za soci-jalističuo stranko, ki se bode brigala tudi za nas, ki smo tu na granici ščista pozabljeni. Največja nevola naša je ta, da ne moremo lahko prek granice, kde imamo še svojo zemljo. Zdaj nemremo. Bili li preveč kvarni, ker nišče eti ne oda zemlje, da bi si jo kupili, če na Vogrskem svojo zemljo odamo. Tu se nam naj pomore.
Mačkovci. Nekaj trnok pametnoga so nam Jugoslavi prinesli. To jeste agrarna reforma. Sedaj da bi radikalci radi grofom zemljo nazaj dali. Arendašje, ne vržite kruglice v zadnjo kištico. Tista je grofovska. Vržite kruglico v predzadnjo škatljo. Tam se zbirajo votumi Narodno-socijali-stično stranko, štera je prijateljica aren-dašov.
Črenšovci. Klerikalna stranka si tak računa, da bodejo pri nas vsi Kleklina volili. Pa naj si toga ne mislijo. Istina, g. Klekl so eden poštenja vreden mož, samo mislimo, da oni preveč za dušni blagor skrb majo. Mi pa, šteri mamo veliko skrb za to, kak bomo sploj mogli živeti, mi bi radi imeli takega poslanca, šteri se bode bole brigal za to, kak bomo na etom sveti zadovoljni in srečni. Za svojo dušo, pa se lahko vsaki za sebe briga, pa nam za to ne trbej nanč enega követa ne. Zato bode za nas male kmete najbokše, če se socijalistične stranke držimo. Za narodno socijalistično stranko dajmo mi svoj glas. Samo ona nam more pomagati.
Beltinci. Kaj naj pišem? Od volitev? Toga neščem. Kaj šteč človek gnezden prečte, povsodik je guč samo od követov. Zato jaz od toga nikaj nemo gučo, samo bi narodnosocija-listični stranki te ta.nač dao, naj se briga za to, ka nam nede več trbelo v Dolnjo Lendavo hoditi na birovijo in na glavarstvo. Mi ščemo k Murski Soboti spadnoti. V Dolnjo Lendavo mamo 3 krat dale kak v Mursko Soboto.
Turnišče. Naša velika in lepa vas je sčista odrezana od driigoga sveta. Zdaj, kar pa avtomobil več ne vozi iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, zdaj dobivamo pošto vsikdar tako kesno, da zvemo za vse novine še le takrat, ko že niso več „novice“ ampak „starice“. Zakaj plačujemo tako visoke poštne pristojbine, pa imamo tako slabo poštno zvezo? To nam povejte enok g. minister pošta i telegrafa?
!f mlilni I držite kruglico v tisto kištico. MtlEallll * ki bo stala pred zadnjo (pred H tllllUl • slednjo). Ako pa nočete vreči, v to, pa vržite v drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo ali osmo škatljico. Čuvajte pa se prve in slednje! Tj,e naj ne pade nobena kruglic! Prva je kišta kapitalistov, zadnja pa je kišta radikalne Velike Srbije.
Prijateljesn naših novln. Kdor šče, da mu naše novine ešče nadale pošljemo, naj nam od toga glas da na enoj dopisni karti. Napiše naj etak: Upravništvu tednika „Naš dom“ v Murski Soboti. Na drugi strani naj napiše: Pošljite mi Naš dom. Kdor naroči, nam mora tudi sporočiti svojo natančno adreso.
Čuvaji kištžc. Vsaka stranka ima juš, da si postavi na vsakem volišču čuvarja svoje škatljice. Narodno-socijatistična stranka ima čuvarje samo v Dolnji Lendavi in v Kobilju, na drugih mestih jih nema. Vo-Hlci v Dolnji Lendavi in v Kobilju naj torej vržejo kruglico v predzadnjo Skrinjico, za katero bo sedel naš človek. Na dragih voliščih pa naj ne vržejo kruglico v tako kištico, za katero sedi kak čuvar, ker tista gotovo (zagvišno) ni naša.
Volišča v sobočbem okraja.
VBakovcih volijo: Bakovci, Krog, Murski Črnci, Satahovci. Predsednik Rudolf Kaučič, višji gradbeni inženjer v Ljutomeru.
V	Bodoncih: Bodonci, Novi Beznovci, Pužovci, Stari Beznovci, Vadarci, Zenkovci. Predsednik Dr. Ivan Mak, sodnik v Murski Soboti.
V	Cankovi: Cankova, Domanjci, Gornji Črnci, Korošci (Korovci), Skakovci, Strukovci, Topolovci. Predsednik Rado Jurko, šolski nadzornik v Murski Soboti.
V	Doma n j š e v c i h: Berkovci, Domanj-ševci, Središče. Predsednik Ferdo Križan, notar v Murski Soboti.
V	Fukšincih: Fukšinci, Ocinje, Pertoča, Večeslavci. Predsednik Karel Kavšek, geometer v Murski Soboti.
V	Fokovci h:	Andrejci, Čikečka vas,
Fokovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Vučja gomila. Predsednik Dr. Luka Kravina, sodnik v Murski Soboti.
V	Gederovcih: Gederovci, Krajna, Murski Petrovci, Rankovci, Sodišinci. Predsednik Dr. Slavko Vesnlk, odvetnik v Murski Soboti.
V	Gornji Lendavi:	Dolnji Slaveči,
Gornja Lendava, Gornji Slaveči, Kovačevci, ProseČka vas, Vidonci. Predsednik Janko Korže, ravnatelj meščanske šole v Murski Soboti.
V	Gornjih Petrovcih:	Andrljanci,
Gornji, Petrovci, Lucova, Peskovci, Stanjevci, Sulinci, Zenavlja. Predsednik Dr. Vladimir Skerlak, odvetnik v Murski Soboti.
V	Grlincih: Grlinci, Krašči, Ropoča. Predsednik Dr. Makso Robič, profesor v Murski Soboti.
V	Hodošu: Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci, Veliki Dolenci, Šaiovci. Predsednik Di. Dominik DernovŠek, sodnik v Murski, Soboti.
V	K u p š i n c i hBorejci, Črnelovci, Kup-šinci, Vanča vas, Veščica. Predsednik Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti.
V	Kančovcih:	Ivanjševci, Kančovci,
Ratkovci. Predsednik Leopold Armič, geometer v Murski Soboti.
V	Križevcih: Ivanovci, Križevci, Kusta-novci, Lončarove!, Panovci. Predsednik Dr. Janko Lokar, gimnazijski ravnatelj v Murski Soboti.
V	Kruplivniku: Kruplivnik, Motovllci, Poznanovci, Radovci. Predsednik Rudolf Pregelj, profesor v Murski Soboti.
V	Kuzdoblanjah: Boreča, Dolič, Kuz-doblanja, Matjaševci, Tvrdkova. Predsednik Franc Fišer, inženjer v Murski Sodoti.
V	Markovcih: Čepinci, Markovci, Ne-radnovci. Predsednik Franjo Čuček, učitelj v Murski Soboti.
V	Martijancih:	Martijanci, Moravci,
Nemčovci, Noršinci, Tošanovci, Lukačevci, «Mlajtinci. Predsednik Dr. Josip Goljevšček, odvetnik v Murski Soboti.
V	Moščancih:	Dankovci, Košarovci,
Kukec, Moščanci. Predsednik Ciril Hočevar, nadučitelj v Murski Soboti.
V	Murski Soboti: Markišavci, Murska Sobota, Rakičan. Predsednik Dr. Fran Kovča, deželnosodni svetnik v Murski Soboti.
V	Pečarovcih: Mačkovci, Otovci, Pečarovci, Salomonci, Vaneča. Predsednik Ljudevit Wohlfahrt, višji geometer v Murski Soboti.
V	Predanovcih:	Brezovci, Lemerje,
Poljana, Predanovci. Predsednik Franc Farkaš, sodnik v Murski Soboti.
V	Puc inči h: Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci, Pucinci, Sebeborci. Predsednik Karel Ivanc, sodnik v Murski Soboti.
V	Sv. Juriju: Kramarovci, Nuskova, Ro-gačevci, Serdica, Sotina, Sv. Jurij. Predsednik Anton Koder, notar v Murski Soboti.
V	Tišini: Gradišče, Petanjci, Tišina, Tro-povci. Predsednik Leopold Stibil, gradbeni inženjer v Ljutomeru.
Volišča o dolnjelendavsliBin okraju.
V	Beltincih volijo: Beltinci, Gančani, Ižakovci. Predsednik Dr. Rihard Tomšič, sodnik v Dolnji Lendavi.
V	Bogojini: Bogojina, Filovci, Ivanjci. Strehovci. Predsednik Josip Birsa,, učitelj v •olnji Lendavi.
V	Bratoncih:	Bratonci, Dokležovje,
Lipovci. Predsednik Blaž PristovSek, gradbeni inženjer v Ljutomeru.
V	Č e n t i b a h : Čentiba, Dolina pri Lendavi, Petišovd, Pince. Predsednik Josip Gorišek, ravnatelj meščanske šole v Dolnji Lendavi.
V	ćrenšovcih:	Crenšovci, Odranci,
Trnje, Žižki. Predsednik Dr. Janke Pikufi odvetnik v Doljni Lendavi.
V	Dobrovniku: Dobrovnik, Genterovci, Kamovci (Hrastovec), Radmožanci Žitkovci. Predsednik Anton Sok, živinozdravnik v Dolnji Lendavi.
V	Dolnji Lendavi: Banuta, Dolga vas, Dolnja Lendava, Mostje (Zamostje). Predsednik Miroslav Muha, sodni svetnik v Dolnji Lendavi.
V	Gaberju (Gjertjanoš): Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje (Gjertjanoš), Hotiza, Kapca, Kot. Predsednik Franjo Golob, nadučitelj v Dolnji Lendavi.
V	Gomilici: Gomilica, Lipa. Predsednik Mirko Klanjšček, učitelj v Dolnji Lendavi.
V	Kobilju: Bukoviiica, Kobilje, Motvar-jevci. Predsednik Dr. Friderik Fabiani, sodnik v Dolnji Lendavi.
V	Melincih:	Dolnja Bistrica, Gornja
Bistrica, Melinci, Srednja Bistrica! Predsednik Dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
V	Turnišču: Brezovica, Nedeljica, Ren-kovci, Turnišče. Predsednik Dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
V	Veliki Poljani: Mala Poljana, Velika Poljana. Predsednik Ferdo Sprager, nadučitelj v Beltincih.
CBnjBniin gg. dopisnikom.
Blagovolite v bodoče še tudi dopisovati. Naš Ust bo izhajal tudi še po volitvah. Dopisi naj bodejo kratki in jedrnati. Osebnih napadov se po možnosti varujte. Ako pa bi bili osebni napadi v javnem interesu, potem je vsekakor priobčimo in to brez ozira na levo in desno. V tem slučaju pa nam sporočite ob enem tudi imena in naslove svedokov. Dopisov brez podpisa ne priobčimo nobenih. — Uredništvo.
Čreilji, cipelt! Epeilji, cipele!
Izdelovainica obutev vseh vrst
D. Hoglič, Maribor
Koroška cesta 19	Telefon 157
Zahtevajte ilustrovani cenik!
Štofe, cajge, platno in vsefele blago po najnižji ceni vsikdar dobiti pri
Štefanu Smodiš
trgovina z manufakturnim blagom
NURSKA SOBOTA
«LAVNI TRO.
Mencinpr Stefan, oiemnik
v MURSKI SOBOTI, Glavni trg
popravlja kolesa, motorje, avtomobile,, šivalne in pisalne stroje po najnižji ceni
Hntiarica se tahoj sprejme
pri B. DIBELČAR v Gornji Radgoni
Plača po dogovoru.
Kavarna BOROS
v MURSKI SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
1	2 biljarda!
Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj!
JOŽEF ZRINJSKI
v MURSKI SOBOTI, Glavni trg
popravlja dežnike in brusi nože in britve
Marna Panonija ! Eornja Radgona!
dobre in
moderno opremljena se priporoča za točno, ceno in hitro izvršitev tishovin vseh vrst, ima bogato zalogo vsakovrstnih pisarniških in šolsbih potrebščin, vseh barv svilenep in brep-papirja, pis. papirja v Kasetah in s mapah itd.
KH3IG0IEZHiM - MUGMHfl - TUGOM S piphuem m pisbhhiShimi potbebMinümi
M Moo is debili - zam MIH HHJI6
m*
»
»
»
#
*-
•-
•-
«
••
I
I
Najbougša in najsigurnejša prilika za šparanje!
I Jugoslovanski kreditni zavod
I
r. z. z o. z.
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
plača intereš na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
8%
brez odpovedi
8%
Na vekše vezane šume se plača intereš po dogovori
brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
Zaved staji neposredno pod državnim nadzorstvom.