Uieđnifrtv'« v Murski Soboti Rokopise ne vrači» Izb»ja vsak pou-idjek in stane s poštnino vred za celo leto 40 Di«, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din N A RODNO-SOCI J ALI STIČEN TEDNIK UpravBištvo v Murski Soboti Oflasi: Qc/n stane 75 par Pri večkratni objavi primeren popust ■ —•« Pašam ESM štiviiha 1 dinar 1. štev. Murska Sobota, dne 12. marca 1923. 1. teto. Enaka pravica med narodom! Svobodna reč! Prekmursko ljudstvo! Bratstvo! SOCIJALISTI! Delavci! Hmetovje! Meštri! Državni in privatni nameščenci! Dite 18. marca 1923 bodete izbirali svoje poslance (követe) sedaj briga. Razne nepotrebne in neupravičene koncesije se naj za narodno skupščino. Razne politične stranke Vam obeča vajo zboljšanje Vašega siromaškega položaja. Vse te stranke so imele 2 leti politično moč v rokah, vladale so našo državo a vendar niso učinile ni najmanj dobroga za Va-s. Zastopale so le hasek velikih bank, velikih kmetov, velikih trgovcev in fabri-kantoy. Če vam danes obečavajo, da bodo izboljšale Vaš položaj, potem Vam obečajo to samo zavoljo tega, ker dobro znajo, da brez Vas ne morejo pri volitvah dobiti zadosti glasov (votumov). Toda voillci ne zavflpajte se! Kajti oni svojih obečavanj ne bodo vzdržali in tega, kar Vam obečavajo, ne bodo nikdar izpolnili, vej bi to bilo njim samim v kvar. Vam «sem, ki živite od truda svojih rok, se more pomagati samo tak, če se onemogoči, da bi eni ljudje na svetu imeli po sto in jezerokrat več odpravijo. V nikšo formo pa ne moremo trpeti, da bi ena sama peršona imela kar po tri koncesije in še več, drugi pa ne bi mogel dobiti nobene. Koncesije se morajo pravično razdeliti. Hočemo več samostojnih meštrov in trgovcev. Proč z gerenti! Takoj se naj razpišejo občinske volitve v Prekmurju. Mi smo za republiko, nočemo pa, da se do tega pride z revolucijo. Ljudstvo naj samo glasuje in s svojo večino odloči, ali bodi naša država republika ali pa naj ima kralja. Boljša pa je dobra kraljevina, kakor pa slaba republika. Želimo, naj bode med narodi in med verami mir, ljubezen in strpljivost! Odpre se naj v Prekmurju več ljudskih šol. Ne moremo tr- kakor drugi. Sveta ne moremo napraviti takšnega, da bi bili vsi peti da bi v Prekmurju eden učitelj poučeval po sto in več dece, enaki in bi imdi vsi enako mnogo blaga. Napravimo pa lahko p0 mestih pa jih poučuje jeden učitelj komaj po 50. Zahtevamo to, da med nami ne bodo na em strani takšni ljudje, ki imajo torej več učiteljev v Prekmurje! V šolah po vesnicah se morajo po sto in tisoč plugov zemlje, po več fabrik, po več hiš, na otroci učiti tudi poljedeljstva, Opustijo se naj dugovanja, ki niso drugi strani pa, da bi bili takšni ljudje, ki nimajo več kakor falaček svoje zemlje in si zaslužijo komaj toliko, da se od dneva do dneva preživljajo, če bode več milijonarjev, tak bode stokrat več siromakov. Zato mora biti premoženje razdeljeno je moč. Eden sam si ne more pomagati, vsi skupaj z združe- tako, da bo kak najmanj miljonarjev, potem bo tudi kak najmanj siromakov. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Zato mora agrarna reforma zemljo kak najprvlej pravično razlastiti. Delavec pa naj povsod dobi tako plačilo, da bo lahko pošteno živel! Davki (porcije) so krivično razdeljeni! Največ davkov plačuje delovno ljudstvo; kajti ravno to, kar vsak človek v enaki meri vsak dan potrebuje, na to je največ porcije navržene. Napraviti se morajo takšni zakoni (tdrvenji), da ne bo mogoče, da bi bogatci postali še bogatejši. Ako ostane na svetu narejeno vse tako, kakor je danes urejeno, potem ostane siromak vsikdar siromak! Zahtevamo: število vojaštva se mora znjžati! Vojakov iz Prekmurja naj se ne pošilja v Albanijo in Makedonijo ampak v Slovenijo. Služijo naj v Mariboru, v Lelju in Ljubljani, kjer se lahko spoznajo s slovensko kulturo, se nekaj naučijo in potem sebi in svojemu narodu doma koristijo. V Albaniji in Makedoniji se ne bodo naučili nikaj. Službena doba pri vojaštvu se naj zniža. Vsi naj služijo, ki so zdravi. Ne moremo trpeti, da bi bogatci imeli kake prednosti (naprej valon). Vsem enake pravice! Vsem enake dolžnosti! Država se mora brigati za Prekmurje mnogo več, kakor se posebno potrebni za kmeta. Odprejo naj se obrtne šole, (za inaše) ki bodejo na hasek ljudstvu. Hočemo organizirati delavce; kajti samo v organizaciji nimi močmi pa lahko dosežemo mnogo. Smo proti centralizmu! Zahtevamo avtonomijo! Nočemo velike Srbije, nočemo velike Hrvatske, hočemo pa močno Jugoslavijo. Nočemo živeti v sovraštvu, ampak v ljubezni z vsemi jugoslovanskimi narodi, hočemo mir s sosednimi državami. Državne in druge nameščence se naj pošteno plača. Penzio-nistom se mora zboljšati življenje. Kar ti danes dobivajo, to so samo majhne miloščine, od katerih pa ne morejo živeti. Za pošteno delo tudi pošteno plačilo! Zahtevamo, da država bolje skrbi za invalide, vojnske vdovice, in siromake. Prekmurski volilci! To je naš program! Le socija-listična stranka se bo za Vas brigala. Samo ta more odpomočti Vašemu jarmu. Ona je proti nenasitnemu kapitalizmu! Narodno-socijalistična stranka je partaja siromakov. Ona se dosdaj ni brigala za hasek bogatcev, delala je vedno le za koristi siromaških ljudi j. Tako bode delala tudi v bodočnosti. Zato volite narodno-socijaiistično stranko! Čuvajte se kortešov in követov, ki Vas hočejo preslepiti in Vas dobiti za sebe z vinom in denarjem. Varujte se tistih, ki prihajajo k Vam z darovi kajti njihova vest ni čista! V Murski Soboti, meseca marca 1923. Anton Brandner narodni poslanec v Mariboru, nosilec liste Narodno-socijalistične stranke mariborskega okrožja. Franc Györek Dr. Slavko V E S NIK posestnik v Kobilju, odvetnik v Murski Soboti, namestaik srezkega kandidata (követa) za srezki kandidat (követ) za okraja Murska okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Sobota in Dolnja Lendava. V Murski Soboti priredi narodno - sodjalistična stranka velik shod (gyiilejš) v Ditrihovi dvorani (kino) v soboto, dne 10. marca 1923 ob 7. uri zvečer. Govorijo naši követje Brandner, dr. Vesnik in Györek. Murska Sobota. Srbski radikalci so imeli preminočo nedeljo v Murski Soboti veliko