2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. oktobra 2013  Leto XXIII, št. 44 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 31. oktobra 2013 Porabje, 31. oktobra 2013 Andovska gauška je bila puna čalaric, vragauv, šnjav... STR. 3 Slovenska hiša v Sombotelu še dalje Hiša Slovencev STR. 4 Smrt je inda svejta nej bila tabu 1. novembra – na den vse svecov – vsi gorziščemo grobe naši pokojnih, nesemo rauže, vejnce, vužgemo svejče, molimo za njino zveličanje. Toga ipa večkrat mislimo na smrt tö, stero ovak probamo pozabiti pa skriti v najbole skritom kauti možganov. Inda svejta je tau ovak bilau, sem zvejdla od etnologinje Jelke Pšajd, stera dobro pozna šege med Murov pa Rabov. »Inda svejta so vörvali, ka za vse svece mrtvi pridejo nazaj domau, v ižo, zavolo toga njim morajo lidgé pistiti gesti pa tüdi neka za piti,« pravi etnologinja Jelka Pšajd iz soboškoga Pomurskega muzeja, stera je v Prekmurji pa tüdi v Porabji v preminaučij lejtaj raziskovala šege in vörvanja, povezane s smrtjo. Lidgé so vörvali, ka de si mrtvi neka vzeu, pa te odišo nazaj na drügi svejt. Gnesden več toga nega, pozabile pa so se eške drüge šege tö. »Nekda svejta so lidgé mirali doma. Gnesden toga nega več ali pa fejst rejdko. Znamo, ka so drügi cajti, vseeno pa vörvlem, ka če bi tak škeli, bi leko püstili, ka bi človek doma mrau. Včasih je bilo tak, gda je človek miro v domanji posteli, so njemi v rokau dali svejčo. Tau pa zavolo toga, ka so vörvali, ka mora iti po svetlon na paut, na drügo stran. Ništerni pa so celau dejvali mrtvomi v žepko peneze, zatau ka so vörvali, ka de si mogauče mogo na pauti neka plačati, ka de te srečno prišo na drügi svet,« razloži Jelka Pšajd in pravi, ka so ji te šege pred leti predstavili starejši lidgé v Porabji, sterim so o tom stari starši pripovedavali, neka toga pa so eške sami doživeli. »Inda sveta je tak bilo, ka so domanji lidgé mrtvoga sami mujli in ga oblekli. Stari starci so že prlej povedali, ka škejo meti oblečeno. Vörvali so, sploj ženske, ka jih morajo obleči v svetle gvante. Tau pa zavolo toga, ka so vörvali, ka na drügom svejti mora mrtvi prati. Vsi znamo, ka če maš kmičen gvant, tau pomeni, ka boš mogo duže prati. Znamo, ka so ženske skora bole čedne kak moški, zatau so njih oblekli v svetle gvante, vej pa so vörvale, ka do menje cajta ponücale za pranje,« pove Pšajdova in raztolmači, ka te, gda je prišo na Gorenji Senik župnik Janoš Kühar, sploj po drüjgoj bojni, je vernikom pravo, naj več z mrtvimi ne pokapajo knjig. Tau pa zavolo toga, ka je v Porabji začalo sfalidjavati knjig, napisani v domanjom geziki. »Do te je navada bila, ka so mrtvomi v škrinjo pauleg razpetja dali tüdi knjigo, najbole molitvenik. Zavolo toga se je zgaudilo, ka je té molitevnikov začalo sfalidjavati, zatau so jih po Küharovom tanači te več nej davali v škrinjo, ka bi tak eške naprej meli té knjige in leko molili v porabskom geziki. Inda svejta so te, gda so človeka pokapali, napravili papernate rauže. Sploj v zimi, kda je nej bilo pravih rauž, so tak napravili vence. »Gnesden eške ženske tau znajo, samo jih redko delajo. Dobro je, ka je Slovenska zveza poiskala takše ženske, ka zdaj tau mlajšom tüdi pokažejo. Najbole pa mo leko te srečni, gda de se za istino začalo nazaj nücati,« pove sogovornica. S smrtjo so se negda sveta srečavali lidgé celi žitek, v danešnjom cajti pa je nej tak. »Mislim, ka je tau problem srednje in mlajše generacije, starci pa eške znajo tau, ka je smrt. Inda svejta, gda so lidgé mirali doma, so tüdi sausedje in drügi lidgé z vesi prišli pa se poklonili mrtvomi, molili boga, popevali mrtveče noute in se družili. Tomi so goučali, ka so varastüvali (bogto so meli). Moški so tüdi kartali, pa što se je tüdi nasmejo, ka je nej vse samo tak trno žalostno bilou. Toga gnesden več nega. Mrtvoga pripelajo v mrliško vežico, lidge pridejo, sprevajajo pokojnoga v škrinji ali žari do groba in te tüdi hitro odidejo,« pove Jelka Pšajd in spomni, ka so včasih že od maloga mlajši znali, ka je smrt tau žitka, gnesden pa eni starši mlajšov sploj ne pelajo na pokapanje, ka se prej ne bi bojali pa lagvo senjali. Stariši tüdi dostakrat ne pistijo več mlajšom, ka bi prišli in prekrižali mrtvoga. Gnesden je smrt gratala tabu. Če so se naši predniki eške bojali pokojnikove düše, se gnesden lidgé bojijo trupla (mrtvoga tejla). »Naša drüžba (társadalmunk) smrt potiska na roub. Lidgé v glavnom mirajo v špitalaj. V sodobni drüžbi od trej velki stvari v žitki – rojstva, zdavanja in smrti – eške štejta samo prvivi dvej. Tau je nej dobro gé,« konča svoje razmišljanje Jelka Pšajd. Silva Eöry Ljutomer: Zamejski mladinski tabor VELIK POMEN IZOBRAŽEVANJA MANJŠIN Primerjave so vedno zanimive in pomembne, kajti šele tedaj, ko nekaj z nečim primerjamo, dobimo pravo podobo med enim, drugim, tretjim... To še kako velja za narodnostno šolstvo ali v nekaterih specifičnih primerih - denimo avstrijska Štajerska - o izobraževanju, učenju jezika prednikov ali sosedov. Iz teh posplošenih izhodišč ima velik pomen zamejski mladinski tabor v Ljutomeru na temo Slovenski jezik v izobraževanju v zamejstvu, v organizaciji Gimnazije Franca Miklošiča in Simona Balažica, ki se kot direktor Televizije AS ukvarja z manjšinskimi vprašanji in čezmejnim sodelovanjem. Udeleženke in udeležence iz Porabja, avstrijske Štajerske, Hrvaške in Slovenije je pozdravila županja Olga Karba in poudarila sporočila, I. Slovenskega tabora leta 1868, kjer so zahtevali jezikovno enakopravnost, medtem ko o politični samostojnosti še niso govorili. Po pogovorih v Monoštru je prišla v Ljutomer tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zbranim namenila nekaj vzpodbudnih besed, povezanih s pomenom narodnostnega izobraževanja in učenja slovenskega jezika v sosednjih državah. Ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec je spomnil, da so pred kratkim počastili 50. obletnico ustanovitve šole (o čemer smo poročali tudi v Porabju), naslednji pomemben dogodek pa bo 18. in 19. novembra, ko bosta simpozij in slavnostna akademija, posvečena jezikoslovcu dr. Francu Miklošiču, katerega ime nosi šola, rojenem pred 200 leti v bližnjem Radomerščaku. Ravnatelj je hrati s simpozijem, ki ga pripravljajo skupaj z mariborsko Filozofsko fakulteto, napovedal izid zbornika referatov o dr. Francu Milkošiču in odkritje doprsnega kipa v središču Ljutomera. Za zbrane je bilo poučno uvodno predavanje Jerneja Jaklja o političnih državnih mejah Slovenije, s poudarkom na zgodovinskih in političnih okoliščinah ter predstavitvi mirovnih pogodb, ki so začrtovale nove meje v Evropi, kar je v bistvu pripeljalo do tega, da so Slovenci zdaj avtohtoni prebivalci v pe-tih državah. Avtor je oblikovanje slovenske narodne identitete postavil v čas protestantizma, življenja Primoža Trubarja in njegovih knjig. Jernej Jakelj je posebej izpostavil tudi Trianonsko pogodbo, po kateri so, tako zgodovinar, madžarski državi za lendavski kot prepustili Porabje. Za Slovence na Koroškem in Štajerskem in za Gradiščanske Hrvate pa je pomembna Avstrijska državna pogodba, ki manjšinama zagotavlja številne, še zmeraj neizpolnjene ali razično uresničene pravice. Prva iz narodnostnih vrst je izobraževanje na avstrijskem Štajerskem predstavila Susanne Weitlaner. Povedala je, da na Štajerskem nikoli uradno niso imeli pouka slovenskega jezika, čeprav je bilo na nekaterih podeželskih šolah okoli 90 odstotkov otrok, ki so govorili slovensko narečje. Ker ni bilo slovenskega pouka, je močno napredovala asimilacija, slovenska beseda pa se je iz javnega življenja umaknila v krog družine. Začetki prostovoljnega pouka slovenskega jezika segajo v osemdeseta leta, v čas nastanka Kulturnega društva člen 7 kot prve narodnostne organizacije Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Z leti se je za pouk jezika sosedov odločalo več šol in tudi več šolarjev. Vnovič je potrebno povedati, da ne gre za narodnostni pouk, ampak uro ali dve tedensko namenjajo učenju jezika sosedov, torej da se učenci naučijo nekaj osnov slovenskega jezika, zadnja tri leta tudi v Gradcu. Zanimivo pa je, da je z leti močno naraslo število prijavljenih k slovenskemu pouku, in sicer več kot 400 učenk in učencev obiskuje ta pouk, ki je na nekaterih šolah dobil mesto v rednem urniku, denimo v Arnežu/Arnfelsu in tudi drugod. Želja je, tako Susanne Weitlaner, da bi imeli na Štajerskem pouk slovenskega jezika od prvega razreda osnovne šole do gimnazije in univerzitetne ravni, recimo v Gradcu. Posebna oblika pouka slovenskega jezika je na gimnaziji, ki jo v avstrijski Radgoni obiskujejo dijaki tudi iz Slovenije, kjer lahko iz slovenščine tudi maturirajo. Vsekakor razmer na Štajerskem iz zelo različnih vzrokov ni mogoče primerjati s Koroško, kjer imajo narodnostne vrtce, dvojezične ljudske in nekatere srednje šole in slovensko gimnazijo. Dvojezično šolstvo v Porabju je predstavila Nikoleta Vajda in povedala svoje osebne izkušnje pri učenju materinščine. Tedaj je bilo malo ur slovenskega jezika, ni bilo ustreznih učbenikov, doma so govorili narečje. Znanje slovenskega jezika po končani osemletki je bilo skromno, Bralna značka je šla, denimo, kar mimo, kajti nastopa slovenskih pisateljev niso razumeli. Kaj več kot osnovna šola ni dajala znanja tudi gimnazija. Sicer pa bi se morala dvojezičnost - tako Nikoleta Vajda - začeti v družini. Zdaj so razmere take, da starejša in srednja generacija še govori narečje, najmlajši razumejo narečje mnogo manj. Nikoleta Vajda je predstavila tudi uvajanje dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku in v Števanovcih, vlogo višje svetovalke Valerije Perger, delo učiteljice asistentke, pomen različnih krožkov in še druge značilnosti dvojezičnega pouka v Porabju. Zanimive in tudi za zgled so izkušnje, ki jih je o pouku slovenskega jezika v hrvaški Varaždinski županiji posredovala Barbara Antonić iz Sveta slovenske majšine, dopolnila pa Irena Vesenjak iz slovenskega Zavrča. Kar 256 učencev v 12 osnovnih šolah in 65 dijakov na varaždinski gimnaziji obiskuje pouk slovenskega jezika. V veliko pomoč šolam na Hrvaškem so učitelji s slovenske strani, in sicer na osnovi projekta Sodelovanje, učenje jezika in spoznavanje kulture, kar naj bi postala vizija prihodnosti. Organizatorji so ob predavanjih in razpravah pripravili še pester spremljevalni prog-ram. Obiskali so Kulturni dom štajerskih Slovencev - Pavlovo hišo v Potrni, si ogledali ljutomersko gimnazijo, ki se po rezultatih uvršča med najuspešnejše v Sloveniji, in spoznali del naravnih in kulturnih značilnosti Prlekije. Glede na izjemen pomen izobraževanja med manjšinami bi v bodoče kazalo podobna srečanja razširiti na več udeležencev iz sosednjih držav in tudi iz Slovenije in temu prilagoditi vsebino in program. ERNEST RUŽIČ Udeležence je pozdravila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ob njej Simon Balažic, direktor TV AS Murska Sobota. V Golarjevi hiši so razpravljali o narodnostnem pouku in učenju slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem, v Porabju in na Hrvaškem. Andovska gauška je bila puna čalaric, vragauv, šnjav... ... pa pohodnikov (gyalogtúrázó) tö, steri so se 19. oktobra večer v sedmoj vöri srečali pri andovski domačiji. Na nočni pohod sta nji pozvala Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Slovenska samouprava Andovci. Lüstvo so čakali z domanjo palinko, s čajom, steroga so sküjali iz grauzdja, pa s pereci. Dočas je mejsec, steri je skurok puni bijo, gora prišo, se je zbralo kauli 50 lidi, stere je pozdravo predsednik društva Karči Holec. Kak je tapravo, nočni pohod so zatok vönajšli, ka smo že skurok pozabili, kakšno je v trdi kmici ojdti. Vej pa vsepovsedik so posvejtke pa ovak tö trno malo ojdimo pejški. Če nam večer ali vnoči trbej kama titi, si v auto sedemo, posvejte vužgemo pa smo več nej v kmici. Gnauksvejta so lidgé večkrat mogli v kmici ojti. Če je krava kotila vnoči, je trbelo po sausede leteti, če je ženska rodila, je trbelo po babico titi, če je nekak betežen bijo, je trbelo po doktora ali po popa titi... Največkrat so moške poslali, steri so se potistim gornesli, ka so se sploj nej bodjali v kmici. Dapa dostakrat je potistim vöprišlo, ka kajvinej, bodjali so se, bo-djali... Najbole so se bodjali, če so kaj vidli pa so nej vedli, ka je tau. Lidgé so se najbole bo-djali čalaric, smrti, vragauv, šnjave (more). Takše štorije, kak je te pa te čalarice srečo, pa cejlo nauč z njimi pleso ali kak je smrt vido, so največkrat pripovejdali, gda so goškice ali kukarco lüpali… Po tej uvodni besedaj predsednika smo se mi tö napautili v andovsko gauško, stera je rejsan kmična bila. (Če nej bi bilau snemalcov s kamerami pa posvejti, bi se nikanej vid-lo.) Po par stau mejtraj smo na medjej žonžeta zaglednili iskre pa plamene, steri so es pa ta skakali. Tau so prej bile düše tisti merarov, steri so nej dobro vözmejrili medjé, so kaj krajzmejrili ali menje zmejrili, zatok nji je lüstvo zakunaulo. Etak so se nej mogli rejšiti z Zemlé, njina düša je kak plamen ali iskra blaudila. V Andovci so njim pravili žerdjavci. Nej nam je trbelo dugo titi, gda nam je nasproti išo viski moški v črnom kaputi, s kolapušom na glavi. Srečali smo črnošolca ali garaboncijaša, steri – če so ma nej ponidili gesti pa piti – je leko velki viher napravo z vetrom, s točo, ka je po njivaj vse vničilo. Črnošolci so bili največkrat takši študentje, sterim se je od dosta včenjé zmejšalo. Po dugšoj pauti – smer so nam kazali lutejrnjecke – smo prišli do križpauti. Že prva smo čüli nikšno čüdno cviljenje pa karnjavkanje, kak če bi stoj mačkom na rep staupo. Na križpauti je ogenj goro, kau-li njega so z meklami plesale čalarice. Čalarice, o steraj je največ zgodb kraužilo me lidami. Čalarice so moške, steri so ponoči ojdli, zapelale. Tej srmacke so cejlo nauč mog-li z njimi plesati. Ponüjale so njim fanke, krofline, pa eške žepke so njim napunile. Gda so pa tej srmacke zazranka rano domau prišli, so v žepki prej samo konjski drek najšli. Ali so pa čalarice zapelale pot-nike s prave pauti, ka so zablaudili pa so cejlo nauč kaulak pa kaulak po gauški ojdli. Tü prej nika drugo nej pomagalo, samo tau, če si je človek na pen sedo pa si zmislo, ka je na vüzensko nedelo za obed djo. Če se je na tau spaumno, te prej čalarica nej mejla več mauči nad njim pa je nazaj na pravo paut najšo. Tak smo mi pohodniki tö nazaj na pravo paut najšli, da sta nas dvej grdi čalarici steli spraviti z nje. Nej dugo po tistim eške prva kak bi v büdinski hatar prišli, smo pá nikše čüden glas čüli. Kak gda so kosci koso brüsili, samo ka so tau nej kosci bili, liki smrt z velko kosauv. Kak je Karči Holec pravo, lidgé so se najbole vejn smrti bodjali. Če si je ta koga vönaglednila, tisti več nej nazaj prišo. Pomalek smo prišli v büdinski hatar, gde je Karči Holec tapravo, ka istina, ka smo zdaj že v Sloveniji, dapa v tej krajaj so se lidgé ranč tak bojali tej pojav (jelenség) kak pri nas v Porabji. Pri büdinskoj kapejlici je nas s svojim teleskopom počako profesor Bojan Jandrašič, steri se zadnje čase trüdi, ka bi populariziro astronomijo, ka naj bi lidgé vse več znali o zvejzdaj pa planetaj. Mi smo nej trnok srečo meli, ka so nebau pokrili oblacke, tak ka smo najbole samo mejsec leko poglednili. Vse tau smo včinili na tistom mesti, gde se je v Sloveniji 1999. leta najbole vido popolni sončni mrk (teljes napfogyatkozás). Dokeč smo ništrni kratek film poglednili o planetaj, so se drugi okrepčali z moštom pa pečenimi gostanji, se malo pogučavali, etak smo kumaj vpamet vzeli, ka je nauč na odprejtom ogradi mrzla gratala. Kak smo šli nazaj prauti andovskoj gauški, se je gnauk samo skazala šnjava (skušnjava, mora), stero so si lidgé zamislili kak bejlo žensko, pred sterov se ne moreš skriti. Če vrata zapreš, se v sobo potegne pod vratami. Največkrat se je vsedla vnoči na prsi žensk, gda so spale pa nji je dolklačila. Dapa kak je prišla, tak je odišla tö. Nazaj po pauti sta se nam skazala dva vraga, stera sta – če smo je vcüjdjali k smrti – ranč nej tak strašniva bila, istina, ka je televizijska ekipa skur brezi novinarke ostala. Čalarice – zdaj so že vse bile na ednom küpi – so v velkom kotli čonte pa kukušeče škrabce küjale, dapa med pohodniki so tö iskale, koga bi v kotel djale. Za nevaune so nej tak nevarne bile, bole so takšne tüčne iskale. Dapa vsi smo se srečno rejšili pa pomalek prišli nazaj do mesta, gde smo štartali. Med potjov smo eške gnauk vidli smrt, šnjavo, žerdjavce, vraga, čalarice so pa na dvauri celau plesale z ništrnimi pohodniki. Domanjo društvo nas je ponidilo z dobrautami (doma-njim krüjom, semletimi cvirki, žirom, pečenjom, lükom, papriko), stere so nam rejsan šmejknivale. Ništrni so bili eške tak friški, ka so se na muziko dva Djauživa zavrteli. Vsi smo bili zadovolni, pohodniki pa organizatorge tö. Pa tau je največ pa najbole važno. M. Sukič Brezi članov andovskega društva pohod ne bi biu tak »strašljivi« V gauški so se pohodniki vküpdržali, ka ne bi se stoj zgübo v kmici Na büdinskom brejgi med gledanjom zvejzd v družbi Bojana Jandrašiča Slovenska hiša v Sombotelu še dalje Hiša Slovencev OD SLOVENIJE… Povezovanje slovenskih krovnih organizacij Od 1. januarja 2013 so postale upravljalci muzejskih ustanov, ki so nekoč delovale pod okriljem županijskih samouprav, lokalne samouprave. Z nekdanjim vzdrževalcem Direkcije muzejev Železne županije sta Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem imeli veljavni sporazum o sodelovanju med 1. aprilom 2009 in 31. decembrom 2012. Nedavno je v sejni sobi Županovega urada v Sombotelu prišlo do podpisa pogodbe z nasledniki vzdrževalskih pravic. Predstavnik vzdrževalca, župan Mestne občine Sombotel dr. Tivadar Puskás, je izpostavil, da ima županijski center izredno dobre odnose z narodnostmi. »Sombotel je neprekinjeno naseljen že dva tisoč let. To je posledica tega, da je vase zmeraj rade volje sprejemal drugačne, tuje kulture. To izročilo je treba nadaljevati, tudi v duhu priporočil svetega Štefana svojemu sinu. Preko tega se bogatimo mi in tudi narodnosti« - je izpostavil župan dr. Puskás. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je poudaril, da je Slovenska hiša v Skansnu Železne županije tudi Hiša Slovencev, kjer imajo svoje aktivnosti Slovenci v Sombotelu (gradnjo hiše sta finančno podprla tudi DSS in Urad za Slovence RS v zamejstvu in po svetu). »Lahko rečemo, da je hiša zaživela, kajti domači Slovenci prirejajo tam številne programe. Zato smo točko o tem, da bi se lahko Slovenci še naprej srečevali v Skansnu, uvrstili na prvo mesto« - je izpostavil Martin Ropoš. Pri postavitvi razstave v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku so prav tako priskočili na pomoč sodelavci Muzeja Savaria. Poteka pa še tudi evropski muzejskopedagoški projekt »Doživetje prostora«, ki je prav tako pomemben za mlajši rod Slovencev. Pri vsem tem računajo slovenske organizacije na nadaljnjo strokovno pomoč Mestnega muzeja Savaria z županijskim območjem, je zaključil Martin Ropoš. Direktorica omenjene muzejske ustanove Andrea Csap-láros je zaprošeno pomoč obljubila in jo s svojim podpisom pogodbe tudi potrdila. Povedala je še, da čeprav ni etnologinja, bo prav tako podpirala prizadevanja slovenske skupnosti kakor njeni predhodniki. Meni, da je Slovenska hiša v Skansnu eno najpomembnejših prizorišč pomladanskega in poletnega dogajanja, pomembno pa je tudi skupno delo z inštitucijami sosednje slovenske države. »Nikoli nismo podpisali toliko sporazumov o sodelovanju kakor sedaj, v obdob-ju čezmejnih projektov s Slovenijo. Kot arheologinja se trudim, da bi v slavja ob Martinovem jubileju vključili tudi slovenska naselja, med njimi Ptuj. Radi pa bi skupaj postavili arheološko-etnološko-umetnostno razstavo z naslovom ’Zakladi Jadrana’« - je še povedala voditeljica muzejskih ustanov Andrea Csapláros. Podpisnik s strani Zveze Slovencev na Madžarskem predsednik Jože Hirnök je opozoril na nedavni podpis sporazuma s Samoupravo Železne županije in izrazil zadovoljstvo ob podpisu podob-ne pogodbe z Mestno občino Sombotel. »Moramo sodelovati z muzejem in drugimi inštitucijami, da bi čim več obiskovalcev iz Slovenije obiskalo Sombotel in Slovensko hišo v Skansnu« - je še dodal predsednik Hirnök. Podpisani sporazum vsebuje še dogovor o skupnem raziskovanju predmetne in nesnovne dediščine Slovencev na Madžarskem, podpisali so ga za nedoločen čas. -dm- 25. oktobra je SKGZ v Trstu gostila predstavnike krovnih organizacij Slovencev s Koroške, avstrijske Štajerske, Madžarske in Hrvaške. Osrednji dogodek srečanja je bil ob 16.00 uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na okrogli mizi z naslovom »Slovenci iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške: vizija prisotnosti« so nastopili predsedniki in predstavniki Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in Zalka Kuchling, predsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in predsednika Sveta slovenskih organizacij ter SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič. Okrogle mize so se udeležili še državni sekretar Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS Danijel Krivec in deželni odbornik za kulturna in manjšinska vprašanja FJK Gianni Torrenti. Javno srečanje je vodil in povezoval Jure Kufersin. Ob prisotnosti državnega sekretarja Borisa Jesiha in predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS Danijela Krivca so predstavniki manjšinskih organizacij obravnavali tudi nekatere aktualne teme, v prvi vrsti vprašanje odločitve slovenske vlade, da bo za prihodnje leto vidno zmanjšala prispevke slovenskim ustanovam in organizacijam. Minister Virant pohvalil policiste Rezultati dela policije v prvih devetih mesecih letos so izjemni, saj je policiji z manj ljudmi in z manj denarja uspelo močno povečati učinkovitost, je delo pohvalil Gregor Virant. Minister za notranje zadeve je ob predstavitvi dela policije v prvih devetih mesecih letošnjega leta dejal, da je posebej zadovoljen, ker je policiji uspelo povečati pregon gospodarskega kriminala. Policijska statistika med drugim kaže, da se je obseg obravnave in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečal za 59,3 odstotka. Vojaki bodo dobili nove čelade Ministrstvo za obrambo je podpisalo pogodbo za dobavo 6.000 bojnih čelad, pogodba pa je z vključenim davkom na dodano vrednost vredna slabih 981 tisočakov. Slovenski vojski bo uspelo zamenjati dotrajane čelade, ki se jim izteka doba uporabnosti, izbrano podjetje jih bo dobavilo v treh ciklih. Prvih 2.000 čelad bodo vojaki dobili že letos, po 2.000 čelad pa bo dobavljenih še v prihodnjih dveh letih. Medkulturni odnosi V raziskavi novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije, katere tema so bili tokrat slovenski medkulturni odnosi, je večina oz. 70,6 odstotka izmed 910 anketirancev navedla, da drugim narodom in kulturam ne zaupajo manj kot pripadnikom lastnega naroda in kulture. Anketirancem, ki manj zaupajo drugim narodom in kulturam, se v povprečju zdijo najbolj zaupanja vredni Nemci, sledijo pa jim Avstrijci, Angleži, Francozi, Japonci in Makedonci. Najmanj zaupanja vredni pa so po mnenju slabih 30 odstotkov vprašanih Romi, ki jim sledijo Arabci, Indijci, Albanci, Kitajci, temnopolti Afričani, Judje, Bošnjaki, Hrvati in Italijani. Med pripadniki verskih skupnosti so glede zaupanja na prvem mestu katoliki, sledijo jim pravoslavci, ateisti in protestanti, na zadnje mesto pa so uvrščeni muslimani. Podpisniki: Jože Hirnök, Martin Ropoš, dr. Tivadar Puskás in Andrea Csapláros zveza.hu … DO MADŽARSKE Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Kama trbej v bauto titi? Pismo iz Sobote Gda sam eške bole mladi biu… Na, neškem prajti, ka sam zdaj že stari gé. Depa, tak malo več lejt mam na plečaj kak inda svejta. Kak povedano, gda sam eške bole mladi biu, smo v našoj Soboti meli šest baut pa eške tri bole male baute. Na, vej pa je samo ena bila bole velka, druge so bile menše. Zvün toga smo meli bauto za mlejko, štiri za mesou küjpiti, pa tou je skur vse bilou. Té baute so zvekšoga vse bile v varaši. Tak je varaš emo svojo düšo, živi je biu, lidge smo se vküper najšli pa tak tadale pa tak naprej. Té baute so nam vsem zavolé bile. Ja, tou so lejpi časi bili. Kak povejdano, baut je zavolé bilou, lüdi pa nej dosta več, kak pa se ji gnesden potiče po Soboti. Pa smo prajli, ka je stari sistem nej dober, ka mo nouvoga meli. Dobro, nouvoga smo dobili. Pa z njim nouve baute tö. Nej eno bauto, nej dvej pa nej tri baute. Nagnouk so pri nas vsefele baute škele odavati vsefele. Eške včera je nikomi nika dosta nej falilo, nouve baute so nam samo nagnouk škele davati, ka vse nam trbej za naš žitek. Boug moj, tak nagnouk mi je začnolo dvajsti velki, najvekši baut trampitalivati, ka je vsikša od nji najboukša, najbole fala pa ka vsikšoga od nas najbole rada ma. Ena ali dvej so naše domanje baute, vse druge so tihinske. Rade nas majo, kak bi kakša velka žlata bili. Indasvejta smo si žlata pisma pisali, trno smo bili veseli, gda si takšno pismo ali pa karto doubo. Zdaj vsikši nemili den poštaš prinese vsefele farbaste papejre, reklame, v steri nas baute trno rade majo, kak bi mi vsikši den sto od žlate piso. Depa, té baute nam té papejre zatoga volo pošilajo, ka bi od nas rade pejneze cejcale. Zaprav, aj mi ta ojdimo cejcat. Ja, tak so gé kak kakša velka mama. Ti, mali moj, samo cejcaj mesou, mlejko, kekse, krüj, krumpline, srat paper, pivo pa vse takšo, depa, mami tou trbej plačati. Vsikši den nikšne nebeske akcije majo, depa, več akcij geste, vse več pejnez prosijo. Leko, ka stoj povej, ka sam zalübleni v stare čase. Leko, ka je tou ranč istina. Depa, v tisti časaj se je cejla varaška držina šla lepou v park šetat, šli so k žlati na ves ali pa k padašom, ka se malo najdejo, se kaj zgučijo, si kaj vöovadijo. Zdaj držina več nema časa za takšo delo. Če kama vküper dé, dé v velko bauto. Tou je zdaj njivo prvo delo. Mlajši, malo mali mlajši, starejši pa eške bole stari se vsi vküper zaganjajo po bauti, kak bi njim tou slejgnje bilou na toum svejti. Depa, prva kak se začnejo zaganjati, nut v tiste reklame poglednejo. »Demo najprva v tisto tam včasin pri cintori, tam je mlejko najbole falo! Po tejm demo na drugi kraj varaša, tam so klobasi eške bole fal, kak pa so bile, gda so najbole fal bile. Tadale mo šli v tisto bauto najbole deleč od varaša. Tam tö vsefele akcije majo.« Tak se naganjajo es pa ta, depa, eške vsigdar se spitavajo, v stero bauto trbej titi gnes, zranja pa tretji, štrti, peti den pa tak tadale v vsej dnevaj v toum leti. Tou lejtanje pa zaganjanje po bautaj je pri nas grato nekšne fele držinski šport. Kak pa bi ovak bilou? Vej pa cejla držina pride v nejnormalno velko bauto, vzemejo tista koula pa vsi lejčejo za koulicami kak edna cejla držina zarezanih kokauši. Kak bi stra meli, ka njim kaj ne sfali, ka drugi vse doj ne küpijo. Inda svejta je prva rejč od mlajšov bila: »Mamaaaa!« Zdaj je vcejlak ovak. Prva rejč je od kakšne baute: »Spar! Lidl! Hoffer! Merkator! Euro Spin! Deichman! Eurospar! Penny Money!« Depa, kak povejdano, mlajši svoje nove mame več ne cejcajo. Mame mlajše cejcajo. Miki Krščanski demokrati bi zaostrili pogoje sterilizacije Stranka krščanskih demokratov pripravlja novelo zakona o zdravstvu, v kateri bi postavili strožje pogoje za sterilizacijo, kajti sedaj veljavni pogoji se jim zdijo preveč liberalni. Po sedanjih predpisih se lahko namreč vsak polnoletni državljan sam odloča o tem posegu. Do leta 2006 so na Madžarskem opravljali poseg sterilizacije le pri osebah nad 35. leti, ki so imele vsaj tri svoje otroke oz. nad 30. leti, ki so imele najmanj štiri otroke. Leta 2006 je ustavno sodišče razglasilo, da zakon krši pravico do samoodločbe, zato so ga spremenili. Da se mladi ne bi neodgovorno odločali za poseg, ki jim potem lahko zaznamuje vse življenje, je bil pogoj pri mlajših od 26 let dvakrat 6-mesečna čakalna doba, pri starejših pa dvakrat 3-mesečna. Po novih pogojih bi se za sterilizacijo lahko odločili le tisti, ki so starejši od 40 let ali tisti, ki imajo najmanj tri lastne otroke. Dodatni pogoj je, da stroške posega mora kriti pacient sam. Pri sterilizaciji zaradi zdravstvenih razlogov ne bo predlaganih sprememb. Nasprotniki poostritve pravijo, da bi morala vlada več dela in sredstev vložiti v obveščanje mladih o drugih oblikah preventive in kontracepcije ter povezano s tem v odgovorno načrtovanje naraščaja. Zimske gume najprej pozimi 2014/2015 Na Madžarskem zaenkrat niso obvezne zimske pnevmatike. V predpisih o varnosti v prometu najdemo le toliko, da vozilo mora imeti pnevmatike, ki so primerne vremenskim razmeram. Poslovodni predsednik Zveze proizvajalcev pnevmatik na Madžarskem je prejšnji teden seznanil novinarje s tem, da potekajo pogajanja s pristojnimi organi vlade, da bi od zimske sezone 2014/2015 bile tudi pri nas obvezne zimske gume. Zaenkrat še ni odločeno, ali se bo to reguliralo v zakonu o prometnih predpisih ali v zakonu v zavarovanjih. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2012 do 31. 10. 2013. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: •izvirnost teme - pristopa, •uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo •ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom “ZA NAGRADNI NATEČAJ” pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (tudi elektronska pošta in telefon). Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 10. 12. 2013, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2014. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi/poleti leta 2014. Dodatne informacije dobite na tel. št. (00386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zigon@gov.si. Ljubljana, 1. 10. 2013 Tina Komel ministrica V bauto smo samo po sau, po cuker, po gvant pa po črejvle odli Ka se od sprtolejti naprej taposadi na njivaj ali v gračenki, tisto se djeseni dolapoberé pa vöskopa. Zdaj smo naletja, zato ka mamo zmrzovalnike, ka se ne pogej ali ne sküja, tisto se te tak tadeje na zimau. Prvin je ešče nej bilau zmrzovalnika pa itak so meli pozimi vse, ka njim je trbelo. Leko ka ešče več kak zdaj, zato ka te je ešče tak bilau, ka so pripau-vali, tisto so djeli, nej bilau pejnez, ka bi v bauto šli pa küpli. Dapa na tau se že bola samo starejši spominjajo. Ana Ropoš z Ritkarovec je doživela te čase, gda si pozimi drügo nej emo, samo tau, ka si pripauvo. - Tetica Ana, kak je lüstvo djeseni taklalo tisto, ka so pripauvali na zimau? »Tau se je že augustuša začnilo, da so poželi pa zmlatili sildje. Gda so poželi pa so posišili pšenico, te so tisto nut v žakle sklali pa s kravami so pelali v mlin, mi iz Ritkarovec smo vozili na Gorenji Senik.« - Ka so gnauk v mlin pelali, s tistoga so telko mele dobili, ka je tau do drüge žetve njim vödržalo? »Telko so krave gnauk pelale, ka je na zimau dojšlo, pa te sprtulejti so pa pelali.« - Gde ste dočas pšenico držali? »Pšenica je vsigdar na paudi bila, ali v žaklaj ali v ladaj. Tau so pravli, ka baukša je bila lada, zato ka tam je pšenica bola posenila. Gda so poželi, te so najprvin na ponjavaj go sišili pa samo potistim so go gorznosili na pod.« - Ka so z müši delali, če so se na pod sprajle? »Müši je bilau dosta, dapa zato so nika s skopci lovili, nika so z mački lovili, tak ka zato taši velki kvar so nikdar nej naredle.« - Potejm je paradajs, parpeu zrejlo, ka so pa s tejm delali? »Tak ti povejm, te je lüstvo nej tak cajta melo, vse so z rokauv okapali pa kosili. Na tau je nej bilau časa, ka te, gda je največ dela bilau, ka bi savanyuság taklali. Kak je zrejlo, tak friško so te paradajs pa parpeu tapogeli. Djeseni, da je že več časa bilau, te so že zato kaj tasklali, če je še biu parpeu pa paradajs. Aubrike so bola taklali, zato ka s tejmi je nej bilau telko dela, najbola pa nakvašene aubrike. Krü ali kvas so nutrik v glaž djali pa te za tri dni so že kisele gratale, tau je najbola šlau. Kapüsto, tau so fejst taklali v bečki, zato ka te so meli, gda so zabadali pa ovak se je kapüsta tö večkrat küjala pri rami.« - Paradajs so tö nej dolasküjali za püre? »Tau so prvin nej delali, vejn zato, ka so ranč nej znali, pa cajta so tö nej meli. Lüstvo je tak vö bilau pregnano, ka siraute ženske so nej mele volau se s tejm spravlati, tak ka paradajs se je samo dočas djo, ka je biu.« - Kak so taklali sadje na zimau, ali ka so vse delali iz njega? »Moja mati so sir sišili slive, grüške pa djaboke. Dja sem zdaj par lejt nazaj, da smo tak dosta sliv meli, tü sišila. Tak lopau so se posišile, dapa gda sem stejla vzeti, ka mo je djeli, nejso dobre bile, zato ka so se napistile pa vse so plasnive gratale. Moja mati je tü na paudi mejla, samo te ovakša streja bila, bola se je luftalo, pa vsigdar so dobre bile. Zdaj že vejn zato nej dobro na paudi meti, ka nutrik de vlaga. Prvin so posüšene djaboke, slive pa grüške pri vsikši iži bile. V zimi, da je čas biu, te so je küjali, slive so najbola na velko držali.« - Kompot so prvin nej delali? »Delali smo samo tak, ka smo sküjali djaboke pa gda so se razladile, te smo je včasin pogeli, tak smo nej delali, ka bi v glaži taklali.« - Mošt so gvüšno delali? »Mošt je biu, oča so nam cejlo zimau nosili pomalek, te je drügoga soka nej bilau, samo tau. Djabke so meli tadjane pa gda so steli, te so je semleli pa potejm so je te vösprešali.« - Gde so djaboke meli cejlo zimau, aj ne zmrznejo? Gda sem dja mala bila, te so eške vsakšo djabko dojküpili, ka so djeseni lejpi pejnezge bili. Samo telko so njali, ka je za djesti trbelo, te so vsigdar v klejt sklali, v tašo mesto, gde so nej zmrznile. Če je dobra klejt bila, tam so djaboke tak friške ostale, kak če bi je te doj z drejva pobrali, tak so te cejlo zimau djabke bile. Drügo sadje, ka so ešče meli, tisto so pa za palinko tasklali, dapa bola samo za svoj tau. Palinko je doma vsikši emo, zato ka če stoj k rama prišo, te so tau ponidili, najbola pa pozimi pa gda zabadanje bilau pri kuči.« - Prvin je bilau grauzdje? Bilau, ešče več kak zdaj, zato ka s tauga so vino delali, ka so cejlo leto pili, te je sör (pivo) nej tak biu kak zdaj. Prvin je tak bilau, ka za vino si mogo porcije (davek) plačati, ali bi mogo, zato, ka niške nej nutzglaso. Bola so v senej pa v slami skrivali, nej ka bi financ najšo. Edni so delali doma sör tö, dapa bola vsakši je vino emo doma. Tistoga reda so v bauti piti sploj nej kipüvali, ka bilau, tisto so vse doma naredli. Zdaj se že z grauzdjami samo malo spravlajo, zato ka delat odijo pa nejmajo časa za tau, bola v bauto dejo pa si küpijo, če njim trbej.« - Tak mislim, kak zdaj tak prvin so krumpline pri sakšom rami pauvali, nej? »Krumpline je vsikši emo, zato ka če krüja nej bilau, te smo tau geli. Gda smo je vöskopali, te smo je v klejt znosili pa na dva tala sipavali, eden küp je biu za svinje, drügi pa za djesti. Lepše so vöpobrali za djesti, ka ostalo, tiste so pa sprtulejt taposadili. V klejti so na krumpline fejst skrb meli, aj ne zmrznejo, če je trbelo, te so je s slamov pokrili. Zato ka krumplinge so fejst potrejbni bili, gda je nej bilau krüja. Mi tistoga reda, da so Rusi nutprišli pa nej bilau krüja, smo tau nej napamet vzeli, nej bilau glada, zato ka smo meli krumpline pa mlejko pa naša mati so s tauga vsigdar nika znali sküjati. Gda Rus v ram prišo, tisti je neso vse, ka je vido. Dobro, biu taši, steri je proso, dapa tau je vseedno bilau, mogo si dati, če si sto ali nej. Mog-li smo skrivati vse, najbola šunko pa mesau, zato ka tau so meli najbola radi.« - Kama ste leko skrili šunko? »Sto kama mogo. Najbola so v slamo skrili, v senau so se nej pokisili, zato ka gda je Rusom senau sfalilo, te so prišli pa so odpelali z ednim vozaum. Gnauk so djajce odnesli od nas s košarom vred, zato ka smo je vanej njali v klejti, oni so pa tau včasin vpamet vzeli. Oča so nej djajca šanalivali, liki košar, v šterom so bila. Zaman so je prosili, aj ga nazaj prinesejo, tisti košar smo več nikdar nej vidli.« - Najkasnej so petroš pa markevco vö z zemle pobrali, tau so kama djali, aj ne povegne? »Tisto so tak nutrik v lado sklali, gde je pejsek biu, če si dobro zavado, tau je te cejlo sprtolejt tastalo, pa tau ešče gnesden v dosti mejstaj tak delajo.« - Kak so gobe taklali na zimau? »Gobe si ovak nej mogo, samo tak, ka si je posüšo, te je ešče nej bilau zmrzovalnika, tak kak zdaj.« - Prvin je nej bilau zmrzovalnika pa itak so cejlo zimau meli djesti, kak so tau delali? »Tak, ka si vertivo, vse si doma pripauvo ka si leko, mlejko, krumpline, zato vsikši nika zabado, menše porcije so bile, pa bola prau-sto djesti je bilau, nej smo meli vsikši den mesau na stauli, pa porcije so tö nej taše bile kak zdaj. V bauto smo samo po sau, po cuker, gvant pa črejvle odli.« Karči Holec Ana Ropoš iz Ritkarovec zdaj tö vse ponüca, ka zraste v gračenki STARI AUTO TAM ZA BAUTO Jesenski festival ali dan čarovnic Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Na dvojezični šoli v Števanovcih že več let organiziramo jesenski program, ki smo ga letos imeli 19. oktobra v projektu »Innovacija na števanovski šoli«. Spretnostne igre in vse ostale naloge sta sestavili učiteljici Andreja in Eva, pri dejavnostih pa so sodelovali vsi, učitelji in učenci. Dejavnosti so bile povezane z letnim časom, jesenjo. Tudi pripovedka je bila o tem, namreč da princeska Led hoče ukrasti dva meseca vili Jesen, oktober in november. Vila prosi učence za pomoč. Rešitve lahko najdejo samo otroci. Na začetku programa so otroci zaigrali to situacijsko igro. Potem so se razdelili v sedem skupin in po razredih so morali reševati različne vaje in naloge. Na prvi postaji so naredili črno mačko, lutko. Na drugi postaji so dobili spretnostno nalogo. Vila Zima je polomila jesensko sliko in uničila jesensko pesem, s tem je oslabila vilo Jesen. Da bi dobila nazaj svojo moč, so morali učenci sestaviti sliko in pesem. Na tretji postaji so otroci naredili vili obleko iz jesenskih listov in barv. Pot in naloge so se nadaljevale v telovadnici. Otroci so s spretnostnimi igrami pomagali vili. Takšne igre so bile: metanje kostanjev v košaro, kegljanje z bučo, tek z metlo, pometanje orehov. Na peti postaji so princeski Led sestavili iz barvnih testenin in drugih jesenskih plodov nakit. »Kaj je v zaboju?« Na naslednji postaji so morali učenci s tipanjem prepoznati in poimenovati različne stvari. Če so jih poimenovali pravilno, je strašna čarovnija prenehala delovati, plodovi so postali zopet zeleni in so oživeli. Na koncu se je v naravi vse pomešalo: drevesa in plodovi. Učenci so jih morali pravilno postaviti. Učenci so zelo dobro rešili vse naloge, bile so jim zelo všeč. Na koncu so lahko tudi jahali, presenečnje so jim pripravile tudi čarovnice. Hvala lepa za organiziranje programa in za sodelovanje vsem učiteljicam in učiteljem. Agica Holec, ravnateljica Brat pa sestra Lidge so leko trno veseli, ka žlato majo. Vsikši človek gvüšno ma ato pa mamo. Zvün toga se takšo zgodi tö, ka eške brata ma ali pa sestro. Ja, takšo tö geste, ka več sester pa bratov ma. Po tejm pridejo na red stari stariške, tetice, vüci pa vse takše. Depa, auto žlato ma? Ali brata ali sestro? Od toga samo autonge leko kaj povejo. Bi leko kaj prajli, če bi vedli gučati. Naš stari auto zar za bauto od toga več vej, kak pa bi si stoj od nas lidi sploj leko brodo. Od toga, če ma ali nema žlate, brate pa sestre. Steri že duže štéte prpovejsti od našoga autona, vejte, ka je na poštiji nej vnouge autone srečo. Kaj dosta je z njimi nej vedo pripovejdati. Kak bi pa, vej pa je njegvi vert Luigi, Lujzek bole pasko vsigdar emo, samo aj néde na poštijo, ka se njemi kaj ne zgodi. Tak je naš auto bole sam biu, kak pa bi z drugimi autonami kakšo rejč vömejno. Zvün toga njemi je že bila poznana cejla žlata od njegvoga Lujzeka. Pa je nej čüdo, ka se je spitavo, če un ranč tak kakšo žlato ma. Če ma kakšnoga brata ali pa sestro. V tejm njegvom spitavanji se je zgodilo, ka sta z Lujzekom šla na paut. Lejpa sobota je bila. Skur takša sobota, ka lepša ne more biti. Pa na tou soboto je njegva mama rojstni den mejla. Tak so se pri njoj vsi najšli, steri mamo radi majo pa so si z njou v žlati. Kak je gé normalno, je biu tam Lujzekov ata, dvej sestre pa Lujzekov starejši brat. Na, eške stara tetica je bila tam, od mame brat z držino pa eške od nje pajdaške. Luigi, Lujzek je trno pomalek ravno auto ta do maminoga rama. Trno pomalek, samo aj se njegvomi autoni kaj lagvoga ne zgodi. Gda sta na mamin dvour prišla, je tam že bilou dosta autonov, s sterimi se je žlata vküper pripelala. Lujzek je naraj auto dola vgasno pa že šou tanut k mami pa cejloj žlati. Njegvi libleni auto je ostano sam. Na, neje vcejlak sam ostano. Ostano je z drugimi autonami. Z autonami od Lujzekove žlate. »Ti, ka je s teuv gé? Ka je s teuv gé, ka nika ne gučiš, samo vkraj gledaš, kak bi te nej briga za nas bila?« ga je za eden čas pito auto od Lujzekove sestre. Un pa je samo tiüma biu. Neje vedo, ka aj na tou povej. Vej je pa nej biu včeni z drugimi autonami gučati. »Ka?! Gezik si zgübo? Ne vejš nika nazaj prajti? Takšnoga gizdavoga autona sam buma eške nej vido pa nej srečo,« je nej biu najboukše vole auto od Lujzekovoga starejšoga brata. »Leko pa ka nej gizadavi. Leko samo nej včeni z drugimi autonami gučati. Če bi vedo, ka smo mi vsi žlata gé, bi gvüšno kaj povedo,« so trepetali posvejti maloga autona Lujzekove tetice. Zdaj se je naš auto nikak nej več mogo dola staviti. Kak bi nekak vanga mašinski olaj nalejo, njemi je začno gezik leteti. Srečen je biu, kak se tou kakšnomi autoni rejsan ne zgodi vsikši den. Kak bi pa ovak leko bilou, vej je pa svojo žlato najšo. Znalo bi biti, ka so se vsi autoni eške bole lepou meli pa bole veselo drüžbo gora držali kak pa lidge tam nut v rami. Od tistoga dneva je že trno dosta časa taodišlo. Depa, gda našomi autoni zar za bauto tou na pamet pride, njemi pri srcej toplo grata. Zdaj bi njemi dobro spadno kakši auto iz stare žlate. Leko bi biu takši rdjavi, cejli klumpasti. Leko, samo ka bi njemi biu kakši brat ali pa bila kakša sestra. Miki Roš Če so že čarovnice, morajo biti tudi črne mačke Gornjeseniški otroci v Mariboru Učenci in učitelji DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku smo se 17. oktobra odpravili na ogled Maribora. Maribor je drugo najpomembnejše mesto v Sloveniji, razprostira se pod zelenim Pohorjem na obeh bregovih Drave. Imeli smo lep sončen dan. Turistični vodniki so bili naši osmošolci. Pridno so se pripravili na vodenje šolskega izleta. Sošolcem so povedali najvažnejše podatke o mestu, predstavili so kratko zgodovino mesta in našteli glavne znamenitosti Maribora, katere smo si potem tudi ogledali: stolnico, Glavni trg s kužnim znamenjem, mestno obzidje, Grajski trg, staro trto, najstarejšo trto na svetu – hišo stare trte. Popoldne smo se z vzpenjačo peljali na Pohorje. Z višine 1050 m je bil čudovit razgled na Maribor in okolico. Vsi otroci in učitelji DOŠ Jožefa Košiča smo bili skupaj in smo bili veseli, da smo vse to, o čemer smo se učili v šoli (ali se bomo še učili), videli s svojimi očmi. Šolski izlet gornjeseniške šole je finančno podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, zahvaljujemo se za pomoč v imenu udeležencev. Vrnili smo se z lepimi doživetji in z željami,da bi bili naši učenci še bolj uspešni in dovolj motivirani tudi pri učenju slovenščine. DOŠ Jožefa Košiča Učenci in učitelji pri stari trti v Mariboru PETEK, 01.11.2013, I. SPORED TVS 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.55 DUHEC, MLADINSKI CELOVEČERNI FILM, 12.00 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 14.20 SLIKOVITIH 55: POGLEDI: ZNAMENJA NA SLOVENSKEM, DOK. ODD., 15.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.00 ALEKS IN GLASBA: POZAVNA, RIS., 16.05 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.15 SIMFONORIJE, RIS., 16.20 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, SLOVENSKA TELEVIZIJSKA IGRA, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI OKTET: NOCOJ IN VSELEJ, 20.50 NA LEPŠE, 21.20 ESTRELLITA - PESEM ZA DOMOV, SLOVENSKI FILM, 23.00 POROČILA, 23.30 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.40 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 01.11.2013, II. SPORED TVS 11.50 SKOZI ČAS, 12.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.55 G. VERDI: REQUIEM, SOLISTI, ZBORI, SIMFONIKI RTVS IN MARKO MUNIH, POSNETEK KONCERTA, 15.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.35 RAD IGRAM NOGOMET, 16.00 ŽOGARIJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 JOE SUTTER, OČE BOEINGA 747, DOK. FILM, 18.10 OSMI DAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 R. WAGNER – M. ŠPAREMBLEK: MATILDA, TV BALET, 19.35 SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, TENORIST JURIJ REJA, 20.00 NOTRE-DAME V REIMSU, DOK. ODD., 20.50 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.25 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 BEOGRAJSKI FANTOM, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.11.2013, I. SPORED TVS 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 CIAK JUNIOR: NOČNA MORA, KRATKI FILM, 10.50 MALA ČAROVNICA LILI: POTOVANJE V MANDOLAN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 12.20 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 BIBLIJA OŽIVLJENA, DOK. ODD., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI: SNEMANJE NARAVE, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ČEZ PLANKE: JUŽNA BOLGARIJA, 21.05 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - TONI GAŠPERIČ, 22.05 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.55 POROČILA, 23.30 LUTHER, ANG. NAD., 0.25 OZARE, 0.30 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 02.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.40 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 9.00 SLOVENSKI UTRINKI, 9.30 POSEBNA PONUDBA, 9.50 UMETNI RAJ: POGOVOR S HOLIVUDSKIM REŽISERJEM JOEJEM DANTEJEM, 10.20 OSMI DAN, 10.50 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 12.05 SLOVENSKI OKTET: NOCOJ IN VSELEJ, 12.50 ŠAMANKA BRANKA, DOK. PORTRET, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ABU DABIJA, 15.05 ŠPORTNI IZZIV, 15.35 DISKO ČRVI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 16.50 SIMFONIČNA EKSTAZA, POSNETEK KONCERTA, 18.40 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ABU DABIJA, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: RUDAR : ZAVRČ, 21.55 ONDINE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.40 ARITMIČNI KONCERTI - VASKO ATANASKOVSKI TRIO, STUDIJSKI KONCERT, 0.15 ARITMIČNI KONCERTI - DA PHENOMENA, STUDIJSKI KONCERT, 0.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.25 NA LEPŠE, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.11.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - TONI GAŠPERIČ, 14.30 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER., 15.05 VOLK, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: LEGENDE INFORMATIVNEGA PROGRAMA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DANSKA NADALJEVANKA, 21.05 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 22.40 POROČILA, 23.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL NEDELJA, 03.11.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.30 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.00 ALPE-DONAVA-JADRAN: BRIKSEN IN PARTNERSKA MESTA, 9.30 TURBULENCA, 10.30 ŽOGARIJA, 11.00 RAD IGRAM NOGOMET, 11.30 GLASBENA MATINEJA, 11.30 KOROŠKA POJE 2013 – 60 LET KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE, 12.00 OB 200-LETNICI ROJSTVA RICHARDA WAGNERJA: BARITONIST DOMEN KRIŽAJ, SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IN MARKO LETONJA, 12.25 SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ABU DABIJA, 15.55 ŠPORT, 17.25 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: UKRAJINA : SLOVENIJA (M), 19.10 MIGAJ RAJE Z NAMI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.15 DOLGI POHOD NELSONA MANDELE, DOK. ODD., 23.05 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 23.50 LIMONADA, KRATKI FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.11.2013, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: PTICA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 NOČKO II., PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, ODDAJA ZA MLADE, 11.20 ZLATKO ZAKLADKO, ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 CIAK JUNIOR: KONEC, KRATKI FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 PLATFORMA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: MARCEL REICH RANICKI: MOJE ŽIVLJENJE, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 15. FESTIVAL SLOWIND, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - TONI GAŠPERIČ, 15.30 NA LEPŠE, 16.05 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 17.00 NOTRE-DAME V REIMSU, DOK. ODD., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: UMOR V HIŠI MEDIČEJCEV, DOK. NAD., 20.50 GEORGE GENTLY (V.): V RITMU SOULA, ANG. MINI-SERIJA, 22.25 SLIKOVITIH 55: PRESIHAJOČE JEZERO: SKRIVNOSTNE VODNE POTI, DOK. FILM, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 05.11.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KITAJSKA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.50 BINE: ODPADKI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.20 JIRKA IN BELE MIŠI, KRATKI FILM, 11.35 POD KLOBUKOM: JEZA KOT ODGOVOR?, 12.15 PLATFORMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ, ANG. NAD., 21.00 MOSTOVI BESED, PORTRET VLADY KOCIANCICH, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 05.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.55 ČEZ PLANKE: JUŽNA BOLGARIJA, 15.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 16.05 GLASNIK, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.50 ŽREBANJE ASTRA, 17.55 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA : TOURS VB, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 PROJEKT NA DEŽELI: MEDVED NAŠ VSAKDANJI IN OŽIVLJANJE MLINOV NA KOLPI IN BELOKRANJSKIH STELJNIKOV, DOK. SER., 20.55 NA UTRIP SRCA: BAYREUTH - MIT IN SODOBNOST, 22.25 SE ZGODI, AVSTRALSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 06.11.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 BESEDI NA SLEDI: ANTON TOMAŽ LINHART, OTR. NAN., 11.05 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 12.00 MOSTOVI BESED, PORTRET VLADY KOCIANCICH, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 HVALA ZA SUNDERLAND, SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM, 21.40 ČIKORJA AN’ KAFE, SLOVENSKI ANIMIRANI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL SREDA, 06.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 SLIKOVITIH 55: LEGENDE INFORMATIVNEGA PROGRAMA, 16.15 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.45 GLASNIK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 KONCERT DAN D: TIHO, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 OMNIBUS, 22.35 SREČNO POT NEDIM, KRATKI IGRANI FILM, 22.50 GORAN VOJNOVIĆ: FUŽINE ZAKON, KRATKI IGRANI FILM, 23.05 BARBARA ZEMLJIČ: LASJE, KRATKI IGRANI FILM, 23.30 NEJC GAZVODA: SKRBNIK, KRATKI FILM, 23.55 ROK BIČEK: LOV NA RACE, KRATKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.11.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PODSTREŠJE: ŠPORT, IGRANA NANIZANKA, 10.30 MIHEC IN MAJA, OTROŠKA NANIZANKA, 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 RAZRED ZASE: VARNA VOŽNJA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IGRAČE, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 07.11.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI: SNEMANJE NARAVE, DOK. SER., 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 TOČKA PRELOMA, 18.05 VILLAGE FOLK, DOK. SER., 18.20 ŽREBANJE DETELJICE, 18.30 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: MARIBOR : ZULTE WAREGEM, 21.10 IDEALNI MOŽ, ANG. FILM, 22.45 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 23.30 DOSTOJEVSKI, RUS. NAD., 1.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL