List 38. ar tn ške m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr.,;za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. r Ljubljani v sredo 21. septembra 1870. Qospodarske stvari. Krompir saditi po Gilihovem potluku je zeló zeló koristno To morem iz svoje lastne skušnje potrditi. Krompirja onega amerikiinskega plemena misli oglasu j ej o, kako naj bi se ta žlahni sad spravil na mesto, kakoršnega je po pravici vreden. Naj tudi pisavec o neki sušitvi sproži misel, o kteri kajti naj bi pa bolje podučeni bolj na tanko porocali, pisavec je sam radoveden, boli na tanko izvedeti o su Sit VI ki o kteri bode povedal, kar je slišal. Preteklo jesen se je na sto in sto centov češpelj gaje naša slavna kmetijska družba letošnjo spomlad iz puste Pivke v lepa Brda pri Gorici izvozilo. Skozi iz Vratislava dobila, sem domá na vrtu v šutasto, ne v • i SI- štirinajst dni se je od 5 do 14 voz češpelj po lepi vi pavski dolini v Brda peljalo. Ljudje so se čudili zeló gnojno zemljo na 12 čevljev dolg roki prostor (to je, na en štirjašk seženj) 4 zrna'tako neki je toliko češpelj zrastlo posadil zrno položil k j e , a še bolj so bili rado- da sem kopice napravil, v vsaktero eno celo vedni, kaj se pri Gorici iz njih delà. Tudi pisavec za kake Iz teh š tir ih zrn semena sem přidělal IMUl Wf lij ▼ ï WWrtWVA v \UJLAKJ X Vf / J £---------w ~ j uvam< JL UU1 palce visoko z zemljo pokril. tega članka je bil med radovednimi, zato stopi neki dan nekemu vozniku in vprašuje: kam češplje vo 47 debelih krompirjev, ki vagajo 12% liber (funtov) zijo, po čem jih ondi prodajajo in kaj ž njimi počnó? 30 srednjih krompirjev, ki vagajo 48 drobnih krompirjev, ki vagajo 5 V 31/ 99 99 125 krompirj skup ; Ako se po tej razmeri pridelek pi ki vagajo 21 liber (funtov) za en cel oral, ki ima 1600 štirjaških sežnjev, znaša 336 centov, in če tudi drobni krompir, ki po tej skušnji 52 centov znaša, odštevam, še ostane 284 centov za prodajo in jed popolnoma sposobnega krompirja. Gotovo veliko obilniši pridelek, kakor pri naši do sedanj navadi, po kteri se ga 100 do 120 centov na oralu přiděla Posebna korist pa po Gilihovem načinu saditi še ta delo ; s tem, ko smo ga posadili, tudi že vse da do pridelovanja storj 9 zneje ne okopavati ne osipati, k kajt večemu ni ga treba po , če njiva m čista, treba Je> da se opi Povedati pa moram še to, da je ta kromp ir tako okušen in močnat, da se more najboljšim plemenom prištevati. Želeti bi bilo, da gospodarji, ki so amerikan-skega krompirja od kmetijske družbe za seme kaj kupili in na več prostorih sadili, da bi po „Novicah" naznanili, kako se je njihov pridelek obnesel, posebno za- volj tega 9 ker se iz te moje maj hine skušnj more splošen sklep delati Novice" so že leta 1868. razložile Gtilihov način krompir saditi; glej list 19 A. B Nekaj sušitvi češpelj in nekaj gnojnici Iz Notranjskega sušitvi češpelj so „Novice" že veliko dobrega posnemanja vrednega pisale. Tudi sem nedavno bral da družba kmetijska neki spis o sušitvi češpelj za natis .da se vedno tù in tam 9 9 pri pra vij in to zopet kaže To je spis gosp. Riharda Dol kmetijska na svetio dala. ki ga bode družba Vred. Stari mož začne pripovedovati: Mi vozimo češplje v Brda pri Gorici; tam jih prodajamo cent po 130 do ^^ Jl V^l VA*^* J WWUL í J1U JJl V 170 soldov — letos so cent po do 3 y, gld. ker jih . kteri je manj od vlani — ondi imajo ljudje nožičke so samo za lupljenje narejeni tako, da priden delavec do centa vsak dan češpelj olupi; potem se olupljene iz kterih se menda tudi kosti vzamejo, deloma na so parici, z žveplom ali na solncu sušijo in potem v daljne kraje cent po 20—30 gold, prodajajo. Isti mož mi je pravil da so družine ^ v^^v,, ktere po 200 do 300 gold, pri tej sušitvi zaslužijo. Gotovo lep prislužek, ako bi se* mogei za revno Pivko prihraniti! —si mislim. Mož mi še marsikaj pripoveduje in pravi: mi Pivčani bi sami radi tako češplje sušili, pa jih ne znamo. Letos zopet vidim vsaki dan po 5 do 12 voz češpelj po vipavski dolini peljati, kterim je pa po zgorej omenjenem veliko veča cena od vlanskega. Zato bilo razume? , ali je mogoče kranjskim Slovencem, kar je mogoče goriškim* Silno velik dobiček bi že bil, ako bi bi želeti, da bi kdo, kteri to sušitev na tanko o njej v „Novicah" poročal, da bi se razvidelo vožnina za dobiček ostala, ker 10 do 20 volov ali konj najmanj skozi 14 dni na poti, gotovo veliko stroškov napravi. Ako bi se te češplje domá sušile, bi ti stroški se prihranili in ševdobiček pri. suhih češpljah bi domá ostal. Se ena mi je silno velikokrat v glavi. Ako bi s© kakemu odborniku si. kmetijske družbe ne zameril, bi jo rad povedal. Ker pa stari pregovor pravi: „česar je polno srce, rado iz ust gre", naj tedaj tudi jaz svojo misel povem. Ako razne subvencije za kmetijstvo pre-mišljujem, se mi posebno koristna zdi tista, ki je za povzdigo gnojá namenjena. Zatoraj bi bilo želeti, da kmetijska družba o tej zadevi veče subvencije prosi, ker najmanj v vsaki fari naj ako ne v vsaki va s i bi se eno gnojišče v izgled kmetom postavilo» Ako se bode na ta način črna gnojnica, ktera se zdaj po vaséh razgublia, v napravljene jame stékala, • • i • m * 1 • • « i • i/ • « • njo gnoj polival in nekaj se je na bližnje travnike ali 304 njive zvozilo, bode dobiček neprecenljiv. Zatoraj naj se za prihodnje veliko veče podpore naprosi, da se bo več izglednih gnojišč moglo narediti, ker stari pregovor še dandanes veljá: „Izgledi vlečejo a * Razglas zivinorejcem kranjskim. Posestniki, kteri so za povzdigo goveje živine na Kranjskem iz državne podpore kupljene plemenske bike letos in lánsko leto v občno rabo živinorejcev pře- jeli m tisti ) kterih biki so bili v isti namen iz te podpore s premijo obdarjeni bili f so sledeči: Bike za pleme žlahnega rodů so přejeli: na Gorenskem v Radoliškem okraji: Župan Jožef v Zaspu, Sodnik Janez v Koprivniku; v Kranjskem okraji: Šlibar Janez v Podbrezji; v Školje-Loškem okraji: Bergant Jakob v Stari Loki, Oadež Janez v Poljanah; v Kamniškem okraji: Košir Fortunat v Podjelšah nad Mekinami, Marquis Gozzani Ferdinand v Volčjem Potoku Gradišek Mihael v Trzini; v Brdském okraji: Konšek Gregor v Trojanah, Avbelj Anton v Križatih, Šuštar Tomaž v Vinih: > v Ljubljanski okolici: Jarec Jožef v Medvodah Ješek France v Poljanah pod Sentvidom } y ) Pengov Anton na Pšati, Črne Andrej v Kozarjih, Kete Jakob v Zaplatah (Moosthal) Mustar Janez v Rudniku, Kramar Martin v Studencu, Pour Ludevik v Grosuplu nad Smarijo. Premije za dobre plemenske bike žlahnega ali požlahnjenega rodů so přejeli: na Gorenskem v Kranjski-G or skem okraji: Razingar Mihael Podkorenom ? v Radoliškem okraji 9 Ferderbar Jožef v Gradu Legat France v Lescah; v Kamniškem okraji: Skrjanec Jernej v Volčjem Potoku v Brdském okraji: Majhen France v Skocijanu, Košir Pavla v Zalogu pri Moravčah v Ljubljanski okolici: Svare Janez v Rakovniku Novak France v Glincah Rotar Anton v Podsmreki ? y y *N Kakor je bralcem „Novic" znano, je kranjska kmetijska družba razpisala premije za gnojisča po oni podobi, ki je bila tudi „Novicam" priložena. Cas, do kterega naj se za premijo ogla-sijo gospodarji, ki so tako gnojišče napravili, preteče s koncem tega meseca. Dozdaj se menda še nobeden ni oglasil. Vred. Bike za pleme žlabnega rodů so přejeli: na Dolenskem v Litijskem okraji: Kristan Luka v Vačah Povše Anton v Kresniških Poljanah pl. Wurzbach K. v Crnem Potoku (ga'je sam kupil) ; I v Zatiškem okraji: ) 9 Kastigar France v Sentvidu pod Zatičino, Jaklič Anton v Kriški vasi poleg Višnje gore; v Kostanjeviškem okraji: Plevnik Anton v Doienjih Selih; v Metliškem okraji: Homač Anton v Metliki v v Crnomeljskem okraji Vrtin Matija v Dobliču j 9 v KoČevskem okraji Skender Jurij v Petrinjah Mestna srenja Kočevska; v Ribniškem okraji: Lavrič Jožef v LoŠkem Potoku, Novak Matevž v Doienjih Lazih; v Véliko-Laškem okraji: Steh Janez v Malivasi; Premije za bike žlahnega ali požlahnjenega rodů so přejeli: na Dolenskem v Mokronoškem okraji Rodič Janez v Dobroški vasi Darovič Florijan v Smarjeti; 9 v Novomeškem okraji 9 grof Margheri v Otoču Smola Anton v Grmu; v Trebniškem okraji: Treo Frančiška v Mali vasi; v Žužemberškem okraji Eržen Martin v Malih Lipljah Turk Jožef v Ratjih ; 9 v Ribniškem okraji: Lovšin Janez v Goriči vasi, Riglar Mihael v Skranjeku. Bike za pleme žlahnega rodů so přejeli: na Notranjskem v-Vrhniškem okraji: Češnovar Janez v Hrastenici Hladnik Primaž v Blatni Brezovici Kotnik France v Vrdu: 9 9 1 v Planinskem okraji: Petkovšek Jakob v Rovtah Brus Jožef v Spodnjem Logacu, Blažon Jakob v Planini Grbec Jožef v Cerknici v Idrijskem okraji: pl. Premerstein France v Lebevčah v Loškem okraji : Zabukovic Valentin v Ložu: 9 > 9 v Postojnskem okraji Dekleva Lavoslav v Košani » v Bistriškem okraji : Mežnarčič Jožef v Trnovém 305 Premije za bike žlahnega ali požlahnjenega rodů 9 začasnih učiteljev in 2 začasni učiteljici (od kod neki so přejeli: ; na Notranjskem v Idrij skem okraji Kavčič Anton v Dobračevi Otrin Janez v Novi vasi; v Vipavskem okraji grof Lanthieri Karol v Vipavi ; v Po stonj skem okraji Bizjak Anton v Grobšah, Ogrizek Anton v Rakitniku, Vadnal Gašper v Nemški vasi; v Senožeškem okraji: Dekleva Jakob v Zelcah, Meden Anton v Senožečah (ima 2). Ta imenik razglasuje podpisani odbor zato, da naši gospodarji vedó, kje so dobri biki za pleme in se spuščajo po nizki tarifi za 10 krajc., se vé da tako kakor zapoveduje postava, ) po kteri se bik ne sme nezmerno rabiti. Glavni odbor družbe kmetijske kranj ske. to da je vse učiteljstvo začasno postavljeno?); posamesne nauke > ure na teden, število in razredbo kterih je bilo 516 v vsakdanji in učencev in učenk , 119 v nedeljski šoli. Visa gimnazija v Varaždinu. Pričenja se njeno izvestje z dolgim in temeljitim člankom ,,o najnovijih stečev'inah u akustici i analogiji med zvukom i svetiom- — napisa! dr. Jos. Križan,, rodom Slovenec. Med 13 profesorji in učitelji so na tei •____• • • £ OJ 0 1## i 1 • 1 . » • • • . «J. svetlom' napisal dr. Jos. Križan gimnaziji še 3 drugi vrli in tudi kot pisatelji sloveči Slovenci, in sicer ravnatelj g. Franjo Bradaška Ma tija Valjavec in Sebastijan Žepič. Iz statistike po , da je bilo konec leta247 učencev; med njimi snamemo katoličanov 240, grško-iztočne 220 - 7 in jude 3; Hrvatov Slovencev 19, Magjarov 5, Nemca 2 in Poljak po napredku 47 z odlikom III. redom. > 163 s 34 z II. IQ 9 S Slovensko lepoznansťvo. Mojim rojakom. * Dulce et decorum est pro patria mori Gospodarska novica* * 20.000 frankov nagrade (dařila) je francoska kdor vlada 14. julija letošnjega leta razpisala onemu vé izdatne in lahko rabljive pomočí zoper novo bol zen k trte, ktera je na Francoskem in tudi v druzih deželah že veliko škode naredila. Francozi jo „pourridie" (gnjilino) imenujejo ; vzrok tej bolezni je neka krilata zaželka (žužek s perutama), ki se » phyl loxera vastatrix" imenuje; prikaže se tega mrčesa grozno veliko v dveh podobah: ene zaželke nimajo kril rutnic) so na koreninah trte, druge z dvema peru kožo trtno Po y tama so na perji trte; zabodejo se moči še nikjer ne vedó. — V našem cesarstvu se do zdaj ni še ikJ prikazala ta huda nadloga Vam, moji predragi rojaki Jaz pésni te svoje darim spominek iskrene ljubezni, Ki zá-vas jo v sr ci gojim Sprejmíte jih torej prijazno, Sinovi slovenskih gora, Kot sprej mete rože dišeče Ki ljuba vam roka jih dá! Naj vnemajo pésni vas moje Za pravo, cesarja in dom, Pogúm naj vam v prsih budijo Ko bojni razléga se grom Branite Avstrijo, junaki, > ! Umrite, Če treba , za-njo, Sej sladka je smrt za pravico In za očetnjavo drago! Solske stvari. Viša gimnazija v Celji. Njen program priobčuje a) latinski članek pod naslovom: „de Tulliae M. Tullii Ciceronis filiae vita ac Jos. Cimperman Slovensko slovstvo. v ( Zivali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, s poseb- moribus (spisal suplent Krist. Kroll); b) Odiseje IX. nim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugem sp e v (krasno přestavil prof. V. Kermavner), in c) natisu Viljema Schleicherja izdala družba kme spe v (krasno přestavil proi. V. Kermavner;, in c) imubu v njem šolske vesti, iz kterih pozvedamo, daje imela 249 tijska kranjska. javnih učencev, in med temi 180 Slovencev, 66 Nemcev Pod tem naslovom je ravnokar na dobrih dveh remo z odlikom jih je dovr- pôlah na svitlo prišla knjižica — res zlatega denarja vredna mladim in starim. Ministerstvo kmetijstva je to Med obzirno-predpisanimi učnimi predmeti be- knjigo v nemškem jeziku živo priporočalo družbi kme-risanje, petje, telovadbo, slovenščino za Nemce, tijski; družba jo je brala in našla, da je res velike in .3 Hrvate, štipendistov 25; šilo 55, s I. redom 143, z II. redom 41 in s III. redom 10. štajersko zgodovino, laščino in tesnopisje izmed njih je dodano število učencev, » LMM IKOlli^Cj —j—. , j - J ^ *— Pri vsakem hvale vredna, in zato jo v jezik slovenski prestaviti pri sloven- dala P° S* Jan* Tomšiču, ki umé kmetijske reči prav I * 1 ** i • * # r*w m i • • -ti • . •! • VI 1 ščini ne. Ali Premru števila ne vé ai o i? i li i uc« n.11 g. lie uli i ci otcvna lie ycž j ckii nam ga —r " r^------r-----'m----- —' * j ~ " J w --------- ni hotel naznaniti, to sam Bog vedi. — Profesorjev je ljivila zivali je v knjižici tako mikavno popisano lepo po domače prestavljati. Življenje koristnih in škod V + *+Vw+ It • 1 i • 4/ • t it #1 9 1 7 da in suplente 3. Trije profesorji so v gotovo vsak vesel, kdor si je iz nje zajel mnogo naukov. — Dobiva se v pisarnici družbe kmetijske po 10 krajc. imela 9, učitelje meâtnem šolskem odboru, eden pa je ljudskih šol nadzornik. Glavna šola v Idriji. Ona nas je letos jako razveselila s svojim sporo- čilom, ktero kinča prav umevno in v čisti slovenščini pisan sestavek „Idrij skega rudnika zgođovinske crtice", posnete po P. Hicingerjevi knjižici „das Quecksilber-Bergwerk Idria", ^spisal jako sposobni in marljivi učitelj g. J. Lapajne. Solske vesti v slovenskem 77 Opis iz zgodovine Trsta in okolice njegove it Je v . snopiču přišel na svetio. Tudi ta snopič nam potr-juje, da smo resnico govorili, ko smo brž iz začetka priporočali to delo, s kterim je g. Godina Vrdelski * Te pésni sem zložil po želji ranjcega dr. L. Toman bi se, pomnožene še z nekterimi ,,vojaskimi národními Bile umet- mmi natisnile v posebni zbirki in nemškem jeziku naznanjajo: učiteljstvo, ki šteje dom a čega polka razdelile med vojake našega Smrt epozabljivega rodoljuba pa je vzrok, da s© to zgodilo ne bo; naj se tedaj natisnejo v „Novicah" Pis 306 pokazal, da je popolnoma kos predmeta, kterega se je lotil. le Kdor še nima te knjižice, naj si jo omisli soldov veljá snopič. * „Slobodni Slovenec" > saj se imenuje neki tiskan papir, loga onemu listu, ki je bratranec ljublj. „Tagblattu se zove Aii to ni bilo še naj bolj prijetno, marvel prekrasna narava in nepopisljivi razgledi, ki so se «odpirali na vse straní v jutranji zarji, ki je zlatila kamenito po- najlepši je gorje Lep je večer, krasnejši je noč a ki je začel v Mariboru na svetio hoditi kot pri- vendar-le jutro na visocih planinah. i Amil 1 lofll i 1A Kunftin vi Art Kli Ul« HH/% /viUlnffllíí 1V% \T r* fl i /\ 4-tt f n l>/\ K n U/\ 4-n m Vse ti je tu tako ljubo, tako prijazno m drugače - ________veselo, Tagesbote fiir Untersteiermark". Sram nas da se moraš radovati s prerojeno naravo, če nosiš v prsih^tudi največe gorjé. Cuj ! tu te pozdravlja iz bližnjega bolima mnogobrojna čeda kóz in ovác s prijetnim žvemklanjem in je, da tako pisarijo stavimo pod naslov „slovenskega slovstva", al ker je tiskana v našem jeziku, ne moremo da jo omenimo iz zgodovinskega ozira. Tudi v Ljubljani je 1848. leta izhajati začel enake gore tako prijaznim meketanjem, kot bi te hotela poznati oglasiš list „Pravi Slovenec"; al ker ga noben pravi Slovenec svojega gospodarja iz nižave. A še bolj, č da sem se dolgo zamudil Přišedši In glej tam zadej stopa siv pastir, opiiraje se na svojo gorjačo, počasi za svojo čredo. Sp>remljaje ga zvěst pes, kteremu vrže včasi iz svoje torbe kosec kruhove skorje, ki se mu je vsušila v pekočem solncu. j v višavo na prostém in da me morda tovarši pogrešajo Urno hitim toraj v kočo k zapuščeni druščini. vsede se na najvišo skailo, si vpre na grčav les, ter prešteje na tanko svojo čredo do naj manj šega jagnjeta in novo roj ene kojzičice. Glej roki Dospěvši v kočo, ozrem se urno po predrazih to- veliko veselje, čeda se pase v polnem številu pred varših, ali večino najdem še spečih. Le tu pa tam jel se je kdo dramiti in si mel zaspané oči, pričati hotéč njim se pre- ali je v resnici v pastirski koči, aii so ga narave , nobena živalca se mu ni izgubila. Ginjen radosti in poln svetega strmenj.a prekrasne , nasloni si zdajci sivo glavo v kolteni, in po- ogoljufale sladké sanje, ki so ga vodile morda daleč božna molitev se dviguje iz njegovih ust w zračne vi- Šave v Čast in zahvalo Vsemogočnemu za premile da- V^V/JLJ VI1M1V MAM UMtUiJ V J W V O V V»** V ■ «■ v/* v»v» v od tod, kjer mu cvete najlepši up in čisto veselje. Zdajci se začuje mogocen strel pred durmi. Straža namreč, ki smo si jutru, naznanila je, da se daní. jo izvolili, da čuje proti Kot bi trenil, jame se } zdaj vse gibati. gasnil, se urno zaneti. Ogenj na ognjišču, ki je bil čisto po- nazaj rove, ki mu je delí njegova preblaga darna roka. Ne zameri čestiti bralec, zašel sem precdaleč in zapustil predolgo svoje tovarše, vendar vrniiva se zopet Glej ! tu pleza eden po sivi skali za planinskimi Kmalu sedimo zopet, kakor prejšnji večer krog cveticami, tam drugi. Zopet eden je ostal zadej, ki se ognjišča ter si ogrevamo premrle ude, kajti mrzlo je ozira v nižave, hoté zagledati priljubljente si kraje, bilo ponoči. Zdaj se zasuce leseni steber, na kterem Tamkaj unemu je zdrčala nenavajena nogsa po mokrej visel velik železen kotel, napolnjen z kozjim mle- zelenjavi nazaj je kom, nad pravljati. 9 in komaj se je vjel še v Ibližnjem gr- ognjem, in mali zajuterk se nam je jel pri- movji, da se ni prekucnil v vrtoglavi prepžad. Le ena radost navdaja sleherno srce, da bodemo) kmalu na Ko naznani kuhar, ki smo si ga izvolili iz svoje vrhu, kjer si oddahnemo dolzega potovanjai. srede, in kteremu gre vsa čast, da je dobro umel svoj da je zajuterk pripravljen, vstopimo se enako končali težavno pot. Kmalu se jame razlegati posel, Izraelcem pri velikonočnem jagnjetu, vsi napravljeni za pot, s torbami čez ramo in gorjačami v rokah, ter začnemo segati v veliko skledo, ki je stala na v tleh vdelani mizi. Zdelo se mi je, in nisem se zmotil, da bode mleko Zdajci se začuje osmeri strel, znamemje, da smo „Naprej zastava slave" in druge krasne slovenske pesmi, ktere je izvrstno peval dvojni čveterospev. Ko vtihnejo vesele pesmi, poležemo kirog visocega ognja, ki je plapal veličastno na visini, ter nastavimo -----.---- , -------"" --7» *--- ----------—- vsacemu jako dišalo, ker urno je bila posoda prazna. potovanji. sodček zlatega dolenca, ki nas je spremljad na dolzem Se en krepek požir močnega žganja, ki so ga delili Počasi se oživi vesela družba. Napitnicse se jamejo dobrodarniši tovarši iz svojih čutaric in kterega se tudi glasiti in prepevati zopet navdušene zđravitce. Med tem jaz nisem čisto • V nic bránil, in bili smo pripravni za se je pripravilo izvrstno kosilo^pod milim niebom ktero daljno pot — ker smo se izgovorili, da hočemo še pred nas zopet popolnoma okrepi. Se le pozno popoldne nas solnčnim vzhodom biti na „Krvavcu" (najviši pastirski opomni, da smo še vedno na istem mestu iin da imamo kučegazda, ki smo si ga planini), opomnil nas je naš izbrali, naj stopamo urno, da ne zamudimo najlepšega prizora, ki se prostira ob solnčnem vzhodu. A 1» Y «1 • . • daleč do doma. Težko se ločimo od prekrasnih visočim ki so se tla 9 Ali bila je ta pot najtežavniša izmed vseh. Hoté ali nehoté poljubil je od sedaj marsikteri trda Y • • % i 1 1 # i • A m t ^ • ker je jako polzelo od jutranje rose in deževja XOÙIVU OU 1UU1UJU UU jJlCOkiaOUlU * lavvnu , 1X1 DIF oc nam tako priljubile, o kterih bi lahko rekel s Pre- šernom „Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, Ko je z okolišno ta, podoba raja". prejšnjih dni. vendar se je še zdaj radostno sporni Marsikteri se ozre še zadnjič z žalosttnim očesom kajti bila je najbolj zanimiva, ker vžili smo tu nazaj v višave, kjer je vžil toliko radostti in zabave. njam, veliko smeha in zabavne ďražljivosti. In meni se še drugo jutro, prišedšemu zo>pet na dom 9 307 ko malo zadremljem t činah a bila j sanj * da lazim po gorskih pe- za Gorico, Trst in Istro. Enako naročilo ie šlo tudi v i 1 • •• • • w m • * V \T ^ . . . J malo pretrda postelja, ki se ni nič Trst in Poreč. Naš šolski svet ie nasvetoval poseb • w • • 1 V 1 4 V v V . & kaj prilegala preveč vtrujenemu životu Srce mi je pa še danes enako Crtomirovemu, ker „Eabrat videť želí podobo milo, Pozdravit prejšnjega veselja mesto". braže vališč rici i in to samo za goriško grofij talijansko-slovensko, in ko sebno tako učilišče ne bilo mogoče, pa skup v Gobi po« . toda na vsak način v G lei Dopisi. ali braževal mo za našo deželo Te dni v G ministerstvo ici dovolil au oauju uč* uoois uoůc*v, tega ni raoč iz dopisa po-sneti. Tište pripravljanke, ki so zdaj v pripravnišču ? po Iz Trsta 14. sept. ^^ ^viwt pvoou/wt/ofc./c-u», ouu- uiounuajiu, lauau, ivjci" ^e pnnounjegí venski časniki; „NaŠa Sloga11 ; pismar). Radosten moram novembra se ima odpreti prvi tečaj. Važna je minister poročati, da naši okoličanski poslanci se vrlo dobro ska dovolitev že sama na sebi, pa tudi zarad tega, ker potezajo za narodne pravice; strogo se držijo svojega programa in posvetujejo se v klubu, da tako v vsem (Naši poslanci; letina slo- čč. Uršulinaric, ostanej lahko so. Že prihodnjega ska dovolitev že sama na sebi, pa tudi zarad z izobraževališčem mora biti d združena paralel (dekliška šola), in smemo se toraj nadjati £/1 VS JL WUJM X Li J^fvg V V t U J U J v/ ▼ JAiVAMU ^ VIMI » » WVIXA ' — — M - v ^ ^vfcw^âiw^M, wviwy ^ UV IVI C* j XX« edini ravnajo v zboru. Gospod Cegnar je voditelj tu- da dobimo v Gorici tudi slovensko dekliško šolo. t Do kajlnji národní stranki, za njim pa stojijo dr. Na kič U skega izobraževališča je pa tudi znamenj rodom Dalmatinec, tako odličen govornik, da se Lahoni da misli vlada dovoliti tudi paralel 9 b čudijo 9 Sklemba, Nadlišek, Nabergoj. Pod kri- lišč z a čitelje, kakor ga je o drug priliki lom tacih mož ne bodo ne za las pravice naroda slo- nasvetoval naš deželni šolski svèt. Obe učilišči boste venskega škode trpele, kajti kot nepremakljive skale pod istim ravnateljstvom. bodo stali na obalih Adrije. — Kar se letine tiče v Od kar „rajnca" „Domovina" sen pravičnih spi, okolici naši } bode nam letos donesla obilo vina t kajti ni ga člověka, kteri vé, kaj so časniki 9 da ne bi čutil ne en grozd ni bil bolán in trte so tako polně, da se latniki iomijo ; vinorejcem bode posode zmanjkalo da pomanjkanja domaćega lista za Goriško, in to, sosebno spravijo vse, «><»1 u^uc ml« iv^h«. — » ~ —-~ -— ^^ ^uuu« m uuuj^ časniki so vsi konec vzeli; pokopal jih je vrednik sam 2ivi potřebnosti domaćega novičarja ne morej kar bode trta rodila. zarad domaćih novic. Iz Kitajskeg ůiuauj ivaiu , ua «viuwwiu uv/riu. xa xvitajoacga DaSl lj Udjvj u< Naši slovenski kmetih vec izvedó, nego iz Gorice in domače dežele na in tudi in pomagali so mu sodelavci njegovi; od škandalov ali nimajo pa suhoparnih smetí ploh namena ustrezati se naposled pokvari tudi „dober dop v „Novicah" 9 „Slov. Narodu" itd. Kolikokrat slišimo popraševati : No, želodec". Nasproti umrlim slovenskim pa hrvaški tu- kedaj boste vendar začeli izdajati kak list? Tiho bo kajšnji časnik „Naša sloga" lepo napreduje, kajti dobro dite! s 1. oktobrom tega leta se Vam želja izpolni zbrano gradivo njegovega lista in načelo njegovo: M ^v t/%^ mj* ^ 4 wm rt 1 ✓V ď*ú 4* w ** mm m *** /% rt 1 /\ rt Ol Tt /"V Tt ďft 111 C C I" 99 slo- , kojega Mnogokrat dite Advokaturni koncipient (dr. Lavričev) misli začeti izdajati slovensk list, in sicer Oblak kar hvale vredno zmeren in tak Je da ne bo nobene gom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari se zvesto drži, mU varuj ej O obstanek. — lrxLiugui^rab Y i uuu^ * tedaj tudi idrijske šole, bil posebno ta šol učenci prav dobro v nemščini izurili. ; To Je da bilo so se Prva stvar 7 ki obravnavala po- učenci ljublj. gimnaziji Da sv. masi ali hodij 7 bilo to ali naj ne. n e v delavnikih v cerkev pre hodili, 8prožil je jr ze glavitno, vse druge vednosti so bile temu glavnemu namenu podvržene in se na nje še oziralo ni. Al dan- teklo leto prof. Konšek to misel, in ker je večina pro danes je po prenaredbi ljudskih šol tudi naša šola do- fesorjev mu pritrdila, niso dijaki hodili masi bila ves drug obraz. Naši mladi učitelji so svoj ime- nitni poklic in tirjatve ljalo začasno: deželni šolsk t svet je mel nove dobe koj razumeli, ter jeli to vprašanje konečno in velj pa daj resiti. Vladni poro praktičnim razmeram ugodno podučevati; veselje do čevalec, c. kr. deželne vlade svetovalec Hočevar se je i . â Aa i« 1 i i I • • t • »1 v i_ „ • 1 • i J 1 • v V • 11 1 • 1 1 •! •! šolstva in omike ljudstva 30 kazali pri vsaki přilož- vstopil na isto stališče in predlagal, naj v delavnikih nosti. Imeli smo že večkrat pri očitnih spraševanjih za gimnazijste ne bode nobene obligatne maše. Ko proti za priložnost, tega prepričati se. Akoravno so učitelji naj- stolni prost dr. Pog bli ga t temu predlog vec časa z nemsčino potrošili —kajti dozdaj šolski red govarjal predlog: naj maša v delavnikih izvzemši tako ukazuje vendar so s svojo pridnostjo vadili godni jesenski in zimski čas ostane kakor je otroke tudi materinega jezika, v kterem so jim prisvo- dolga leta popřej bilo, sta tudi Holcinger in Vrečko jili mnogo vednosti za vsakdanje življenje, kajti pod- pristopila vladnemu poročevalcu na pomoč in zagovar- m/m " i ■ ' * MÉ " da učevalo se je v natoroznanstvu, zemljepisji, risanji, jala prenéh stare navade, obá pa sta zagotavljala, * % • .••il • » 1 • • • y 1*1 v »1 1 1*1 »il 11 * 1 # V 11 *! 1 V* god bi 7 petji 7 telovaji, sadjereji, ženskih ročnih delih itd. vlada ni Sola sama na sebi je tedaj gotovo hvalevredna. So neha, nikomur asprotnica maše 7 ampak brani v se drugi vzroki, da se zlasti pri nas otroci prav šolo gré f m ▼ i w 1 i .91 • • V • pa naj se ne orani, afco noce, da pred sila ako hoče masi naj da masi pa veliko naučé. Naše mesto je namreč kaj tiho in mirno; mož in jih vpraša. iličesar ni, kar bi otroke pri učenji motilo. Nadalje cerkev pa ne. ako Dr. Costa ometuje ugovore vladinih kako da se mladost v šolo sili, v tako nepotrebna, kakor so še enkrat stolni prošt za imajo tukajšnje ženske, ki so sploh zeló pripravne za govorili predgovorniki? izrejo malih otrok, posebno čas, da se s tem pečajo in svoj predlog poprime besedo in poročevalec zadnj ne iz dobička — kajti stanovanje in hrana je pri nas vori, ponavlja predsednik obá predloga ter pravi g° zeló dober kup 9 do 10 gold, na mesec ampak iz V z po njegovem mnenji obá pre del misli 7 da segata 7 zato on da ,,v sredi bi bilo v zlati skledi" in nasvetuj prirojene ljubezni do nježne mladine se z veseljem njo ukvarjajo. Iz navedenih vzrokov, ne iz sebičnih naj bi zbor sklenil, da dvakrat med tednom naj bi namenov , ampak iz ljubezni do mlađega ljudstva na- dijaki hodili šega, ki je poduka zeló potrebno, priporočam vsem sta- glasovi zoper rišem ki bi radi drugam otroke v šolo dali, idrij- učiteljstvo i -rv • w i • • « •• TT v 1 _ • sv. masi 4; ona In to je tudi o b velj a 1 s Mi sko šolo. Prepričali se bodo sami o tem obetam. Iz Vojskega pri Idriji. (Nesreća.) dva dneva v tednu pa naj odloči vladne gospode, pred vsem pa prof, 7 kar jim Konšeka in njegove družnike vprašali: ali bi bili oni dandanes stavili ta predlog, ko bi Giskrin m četrtek dne t. m. po 8. uri zjutraj je pri nas strela udarila v hišo št. 3. Stefana Lapajne-ta (po domaće pri Blažku) in je zadela tudi 62 let vstaro vdovo Marija Likar, ki je tekoj dušo izdahnila. Čeravno je zeló deževalo, vendar je omenjena hiša do tal zgorela. Posestnik je bil malo zavarovan. Letina je v naših gorah zavolj ne-ugodnega vremena zeló slaba. Spod sv. Križa v Vipavski dolini. A. St. Pri nas je bilo polje prav lepo, tudi vinogradi so jako lepo kazali, ker nenadoma 26. dan u. m. zvečer je huda nevihta nastala; toča je v nekterih krajih hudo pobila. t e r s t ne bilo stvarilo brezverske In če bi utegnil drugačen čas nastopiti od zgorej, ali bi stavili ta predlog? še k r aj n i h lskih Inspectoren) na vrsto. Deželni šolski svèt ima da za vsak okraj nasvetuj^ ni j (terne) izbere si minister enega. Okraj Po tem je prišlo imenovanje (Bezirksschul- alogo d z o r n i k 7 t V f moze izmed te trój z vred 12 Vladini poročevalec dr. Jarec Ljublj sestavil svoje nasvete tako 7 da t v f moze in celó za okraj Temu nasvetu je sprejela predlog stolnega prošta dr. Pog kterem so za vsak okraj bili nasvetovani drugi možje nasvetoval za protna večina po ostalo *----- "«^»a«, * Vendar, ako nam Bog obvaruje , nadjamo se precej dobre letine. Iz Kra nj a. (Beseda v Čitalnici.) še to ; kar Je in tud kočevski okraj ni bil ločen na nemškega in slovenskeg ? ampak kampa 9 en nadzornik mu delj 25 bil odločen za to, ker vsak nadzornik, kdor zná slo ptembra ob 8. uri zvečer bode malim plesom. Igrala se bode vesela igra v treh de venski, zná tudi nemški v čitalnici „beseda" z so obveljale vse po dr. Pogačarju nasvetovane trojice in po tem so večino gl janjih 77 Ljublj Iz Motnika dajmo od stra nj bili tudi nekteri dosedanji začasni šolski nadzorniki. Nadzornikom ki sept Vreme ima bodo zdaj za let na breme. Ze poldrugi mesec zmirom dežuje. Vse bo svoj novo imenovani valo 9 če ne bo boljega vremena Delo ne more iti urno spod rok, dež namaka pokošeno starino in otavo; ni dano bučelam iti na ajdino pašo. Spet bodo .revne! Letina zimska se je slabo obnesla; pšenico je na ne- šolski svèt odločil po 300 gold, na pravilnine razun ljublj an skega, kteremu se je od- 200 gold.; vrh tega se je odločilo za vožnino leto c ločilo nadzornikom obširnejših okrájev po 150 gold., drugim po 120 gold 26 dne t. m. se na Dunaji pri mini-učni prenaredbi kterih njivah rija stísnila; jesenska letina pa tudi ni avstrijskih gimn a z ij, in iz vsake dežele se imata dva sterstvu nauka začne posvetovanje o dosti prida proso je cisto slabo, oves sređen, kromp profesorja (eden za humanistične 9 drug za realistične je v začetku tekočega meseca ves črn postal. Sočivje predmete) poslati na Dunaj. Izbrana sta bila za to po ■ 309 slanstvo prof. Šolar in prof. Vurnar. — Zbor je po- (konec) trdil imenovanja učiteljev za drugo ljudsko solo ljub- učilišce ljansko in sklenil, da se obrok za dozidanje poslopja trgih pravico voliti v deželni zbor Nekaj o motenji posesti. — Slovensko vse- Kdo ima v kmečkih občinah, mestih in za gimnazijo novomeško dovoli do julija, avgusta ali septembra prihodnjega leta. — Po dovršeni obravnavi na dnevnem redu bivših predmetov izrekuje dr. Costa obžalovanje in zahteva, da se to zapiše v zapisnik ima po segdar sodnijski uradnik opravljati 1339 obč. drž. zak Izvršbine dražbe Razsodbe more Zaviranje javnega pota da dpraviti s tožbo zavoljo motenja posesti, temuč je vlada, kakor pri imenovanji ravnatelja za ljubljansko okna realko, sopet z imenovanjem ravnatelja za ljubljansko preparandijo (izobraževalnico učiteljev) tako hitela, da je imenovala ta dva ravnatelja brez zaslišanja po političnih oblastnijah Služnost pravice do Po poljskih prestopkih poškodovani ima na poti godbo dano iskati odškodovanje po civilni ali kazenski m brez oklicanega vrženo Prepušcenje premoženja otrokom s kup * nla*,'lna nnornrlKi. jn 3pristojbi"* Pravnik plačilna pogodba Razpisanje služeb po pod tem članku govori da ste razpisane dve službi svetovalcev pri I • • 1 1 « m __JÍT deželnega šolskega sveta konkursa! Deželni šolski svèt se je ustanovil „ dne t. m. in bi se bil ustanovil lahko že tudi poprej, c. k. nadsodniji v Gradcu, ktera razsoja v 2. stopinj, tedaj bi bilo časa še dovolj bilo za imenovanje dveh pravde za Kranjsko, Štajarsko in Koroško in tedaj v * ............"" ~ Po ravnateljev po postavni ustavni poti. Al se vé da lahko svojem področji ima blizo en milijon Slovencev je imeti besedo „verfassungstreu" vsaki hip v ustih, pravici tedaj — ako je še kaj pravice na svetu* a v djanji to kazati tu ivaiian — ,,ja, xjavA^i. uao toi na o «u- vluuj» ,, L ra v uns. -- popoino znanje siovensKega jezika Konečno je dr. Bleiweis pozornost šol- pri uradnikih, kterima se podelite te službi. Isto tako Bauer! das ist was an- deres". skega sveta obrnil na M a liče v o hišo, za ktero, da se vdarj Pravnik po pol no znanje slovenskega jezika pri pisanih službah notárskih za Ćrnomelj in Idrij kupi za realno solo, se napenja neka stranka hra- Àko pa ni potrebno znanje onega deželnega jezika, v nilničnega društva, in razodel je željo, naj bi šolski svèt kterem se izdaja državni zakonik (slovenski), nai se to » I 1 1 1 1 • v ___I___• I_______ ___I__»_• x>______»v« / t 1 . ^ i . ' ' ^ . . . . V izrekel, da tahiša zarad svoje lege na najnepokojnišem mestu itd. ni pripravna za nikakoršno šolsko poslopje. raj moraj naravnost pové, ker se sicer razlogi s trte zvijat 1D pnost se množi v drugi polovic 19 Predsednik knez Metternich misli, da ne kaže mnenja stoletja, ktero zahteva dobro vredjeno pravno državo razodevati že zdaj, dokler šolski svèt ni bil za to Manj kranjskega deželnega zbora (13 glav) vprašan. Ko govori o tej zadevi še dr. Vrečko in prof, je poslala državnemu zboru dunajskému protest zoper Peternel na kratko razjasnuje stvar, reče dr. Bleiweis da je kot šolski svetovalec svojo dolžnost storil ; da Je omenil veliko napako, ako bi se realka postavila na to Beča nazaj pogoj ne vo najski zbor, ter zahteva litve kranjskega deželnega zbora v du Res j naj apodí naše poslance iz presmesno tako zviranje naših mesto, ki je vse pripravno zagostilnico, a za no- „ustavovercev", ki se drzne, v postavni sklep dež beno šolo hranilničin. ) in bi se po vse tako pokazil blagi namen g b f 99 nemci Ut drezati z odlomkom manjšinskim še nimajo zadosti blamaž v svojem košu Naši Novicar iz domaćih in ptojib dežel. {Naj nov ej se delo roj aha našega Ivana Franke-ta) se vidi ravno zcLj v štacuni tukajšnjega zlatarja Ma-ček-a poleg magistrata. Velika slika predstavlja Mater Božjo s Kristusom s križa vzetim v naročji. vsi izpeljavi se kaže nadepolni umetnik, s kterim se bode domovina naša, ako tako napreduje, kmalu pred danes v onem poslopji, ki ga je Schmerling 1860. leta turn Iz Dunaja. — Oni čas, ko so zidali babilonski ni bilo menda več zmešnjav, kakor jih-je dan- i/vsuv/ f -~"v —«jv , ——--~ r --- ,--r ----l j \ p j -------, ° *---; svetom ponašati mogla. Mladi umetnik biva zdaj v izcimprati dal za zbornico tistega zbora, ki se mu pravi Benetkah in gré potem v Rim, da po izgledih ita- „državni zbor", v kterem pa še nikdar nikoli ni bila lijanskih prvakov se prisvoji vse, česar zahteva moj- vsa država avstrijska zastopana po poslancih nje- sterstvo slikarstva. Deželni zbor kranjski, ki je gosp. nih dežel. Ko bi se bila oktoberska diploma po- Franke-tu že dvakrat dodelil nekoliko podpore vsem tem vrednega sina domovine svoje podpira. po šteno izvršila v svojih načelih in bi se bilo dalo vsem deželam in narodom njihovo pravo in bi tedaj vsi (Železnica čez Loko in Vipavo v Gorico) se po bili ravnopravni v federativni zvezi, ne pa Nemec zgorej najnovejših sporočilih bode gotovo naredila; podvzetniki in vsi drugi narodi spodej, gotovo nebi imeli dandanes Rudolfové železnice bodo tudi to dovršili. — Ce se ne nesrečnega dvalizma z Beustom na čelu, in vse drugo bode sopet kaj podrlo pri železnici gorenski (iz Ljub- bi se bilo vredilo drugače. Pregreški preddesetletni nas ljane v Trbiž), bode se odprla prihodnji mesec. (Prvi kmetijski tabor) je, kakor Je bilo v 79 No- vicah" že povedano, v nedeljo popoldne v Postojni zdaj tepó, da ne moremo priti do tako živo potrebnega reda, in da še danes ne vidimo, kako da pridemo do tega pa pod streho. pri lepem vremenu pod milim nebom ; sicer takem mršavem položaji je presvitli cesar 17. dne t. m. odprl državni zbor dunajski in prestolni svoj govor pričel z besedami: „V resnem času sem Vas OLICLIU. guvui ^UUCl Ct UCoCUMLLl 1 . ,, V ICOUCUi VOOU OVU1 . «v; {Gospod Drag. Hajdrich)j jetniški duhoven na častite gospode obeh zbornic, pozval na izvrševanje Ijubljanskem gradu, je dobil od sviti, cesarja zlati važnih nalog". Kmalu potem pa povdarja „silno po- • W 1 « , 1 • 1 • i 1 1 ___ 1 „V____ _ .. _ i._____• • 1____• • 1_ ___J li VTMA t ( ( križ za zasluge s krono, to pa zavoljo zaslug pri trebo, da se država v notranjih svojih zadevah vredi dušnem pastirstvu in poduku pri jetnikih. — Gospod Prestolni govor, ki ga je osnovalo Potockijevo minister- Hajdrich je^šel te dni na popotovanje in obiskuje jet-nišnice po Českem, Moravském in Saksonskem, 9 se opira na decembersko ustavo 9 m 9 ker pem- on v resnici ves živí za svoj poklic. Zopet nam je nemila smrt vzela spoštovanega rodoljuba gosp. Franceta R esmana, trgovca in po- «« j-------x 0 sestnika. Na posestvu, ki gaje kupil pri Ptujem na gacijo avstrijsko-ogersko. Dalje našteva prestolni go- Štajarskem, je 17. dne t. m. umri v 61. letu svoje sta- vor še druga opravila tega zbora stvo, ■ t skih poslancev ni še v zboru, izrekuje on, da se bodo poskusila vsa postavna sredstva, da bode tudi pemska dežela zastopana v zboru, kteremu prva naloga ima biti ta, da se poslanci iz državnega zbora pošljejo v dele- m sicer v prvi vrsti rošti. V pondeljek so truplo njegovo po železnici pre- imenuje to, da se izdelajo postave, po kterih se imajo 1 • 1 •__T • 11» 1 « • 1 •*! 1 1*1 • -1 - JI_______1 •_______ 1____1_____3 - «-THArl Î 4-Î MA AMA tVI û H 17* O _ peljali v Ljubljano, kjer je bií pogreb z velikim ude- po odpravljenem konkordatu vrediti razmere med ka-leštvom meščanov naših. toliškocerkvijo in državo; potem postave o ci- 99 Pravnika" m delu in njegovi plači. list obsega sledeče spise: vilni pravdi» materijelnem kazenskem pravu m Slovenski jezik v uradih kazenski pravdi, — prenaredbo vseučilišč in / 310 ustanovljenje državnih stroškov in dohodkov Tako Iz Rima♦ — 16. dne t. m. je italijanski general Ca- 3e y m 7 _ danje ministerstvo osnovalo prestolni govor, dorna poslal poročnika v Rim do papeževega kancelarja fočitno je, da od federalističnega programa vladnega ni naj z lepo dovoli, da italijanska armada obsédé Rim duha ne sluha, ki bi edini bil v stanu pomiriti one kancelar je odgovoril, da ne. Zoper papeževo voljo, ki narode, ki v centralizmu in nemškem gospodstv vidij ne ne zapusti Rima, so It*, t. m. papeževi vojaki (Zuavi) s sreče za Avstrijo. Ali se pač državopřavna opo- topovi streljali na italjansko armado, ki pa do zdaj s aicija more udeležiti čez volitev v delegacijo segajočih strelom ni odgovorila. obravnav takega zbora, ki je čisto to, kar je takrat bil, ko so ga Tirolci, Poljaki, Slovenci in Primorci za- Tirolski ces. namestnik La (Telegram Novic am iz Dunaja 20. sept.) sser je zarad svojega posto- pUStlli , ili nv jv ujuujoiuci uiiiiiowv.u"« ------------jf^-y v- " ~ ^ ~ ~ -----y— ^ v.<-v «vv .««v. ^ v vvv " v». wwviw pot večine ministerske ? Po takem bode menda kmalu zbor, ker nikakorsne nadenimajo, da bi se jim dalo, kar V/ ^ vm JL li v a vi^ «JL. v jj 14 u m y K-/ iv; v v xjl * ^ ^ • - — ^ — — — —— ^ - v v v w w * ' " •^ — w vw w — t/ tJ m u in koje manjšina ministerská obsodila krivo panja službe o dstavljen. — Cehi ne morejo priti v državni sopet Giskra minister! Stranka ustavovercev državnega zbora, mislé, ♦ v je v manj je izprva nameravala zapustit da državni zbor, ki bi potem ne imel zadostnega števila poslancev, da bi mogel sklepati; vendar se je, kakor pra vijo, zahtevajo. V 17. sejí Matičinega odbora so bili sprejeti: po Beustovi inspiraciji, premislila in drug ma- 19. dne t. m. obveljal s never skusila, ki jej je v seji letniki: (Dalje.) 67 gla zoper 66, ko je bil sprejet dr. Rechbauerj Za 1869. in 1870. leto predion da državni zbor si še ne voli predsedništva Gospod Ravnikar Valentin, benefieijat v Ljublj 4 O / « , . , . • 1. m • T___"I • V _ • r • i i* • a preneha tako dolgo > dokl n e posl v zbor Zop prid p e m s k to so bili vsi federalisti in tudi Poljaki, tudi ministra Petrinó in Strehmaier dar je centralistična stranka zmagala z većino ? Državni zbor po takem preneh ven-t ega prihod- » » Přibil Janko, inženir v Ljublj Fabijan o. Placid, frančiškan y Ljublj Giontini Janez, knjigar v Ljubljani . Knjižnica vise realke v Ljubljani . . Gospod Pengal Anton, posestnik na Pešati nj ega p o n delj k stavlj Deputacija pemskega deželnega zbora t se- 1Z jimenitniših pemskih plemenitnikov in v nedelj Njego jslavnejših čeških narodnjakov vemu Veličanstvu cesarju poklonila ad zbora. Cesar jo je sprejel in deloma v nemškem de deželnega loma v českem jeziku odgovoril deputaciji. Odgov cesarjev popisujejo časniki različno, vsi pa pravijo, je deputaciji rekel, da bode adreso ministerstvu izročil in potem deželnemu odb dgo dal pa jej s vetuje, naj Cehi nemudoma v d pošljej ; danes zbor » » » » » >> »i j> » » » » Janez Jurij, kurat pri Novištifti . . Kafol Ivan, posestnik v Ljubljani Perme Anton, posestnik v Ljubljani . Perles France, posestnik v Ljubljani Klobus Valentin, bogoslovec v Ljubljai Prijatelj Peter, kaplan na Brdu . . dr. Ahačič Karol, odvetnik v Ljubljan Frelih Tomaž, cerkovnik v Zireh . . Urbančič Janko, grajsčak v Turnu . Prijatelj Matija, kaplan v Kočevji Stupar Ivan, kaplan pri fari v Kostelu AhČin, dacar pri fari v Kostelu . . i Črv Janez duh. pomočnik v Rihenbergu Za 1870. leto: 4 gold 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 » » » ii » n 17 79 77 17 77 77 » 77 17 17 17 77 jpuoijcju poslance, 1U ».ti jv? uu«uuou wonvgu UM1VUW prepričan, se nadja, da se to tudi bode zgodilo; sicer in ker udanosti českega naroda » pa jej še to reče 7 da kak ne popustí 7 t dr. Stanonik Jožef, profesor dogmatike na vse-učilišču v Gradcu........ potí Le kakih 10 minut je deputacija bila pred ce- sarjem ter ga zeló potrta zapustila. Kaj bode pemski deželni zbor zdaj storil, se dozdaj še ne vé. Tirolski, kranjski, tržaški, goriški in bukovinski poslanci so ustanovili klub med seboj, kteremu predse- 11 >> Kacin Jožef v Cerklah...... Brusina Spiro, muzejski pristav v Zagrebu Klofutar Joan, kaplan v St. Juriji . . duj bar. Giovanelli, Poljaki so sami zmirom isti. Slavni umetnik in zvěsti sin materi Slavi gosp. Karol Svoboda, c. k. profesor in akademiški malar, Slavna bukvarnica učiteljska v Loki . . . „ katoliska družba v Ljubljani (2 iztisa) Gospod Lavtar Anton, župnik pri sv. Križu . „ Kokalj J., domaČ učenik v Klevevžu ,, Pogačnik Janez, kaplan v Catežu ,, Golevsček France, šestošolec v Gorici 2 2 2 2 2 4 2 2 2 2 » n ii )7 17 11 11 17 17 17 13 dne t. m gle smrti 9 se 45 let star es lovanski svet žaluje po njem t 9 umrl Česko Pra g Juter četrtek) se snide sopet Lisťnica vredništva. Gosp. P. iz L: Ker za zgolj osebne zadeve in za take reči, ktere vredništvu niso jasne, ,,Nov.4< prostora manjka, ne moremo sprejeti poslanega dopisa, za druge sploh za-nimive reči pa je nas list Vam in vsacemu zmirom odprt. — Gosp deželni zbor; deputacija mu bode naznanila cesarjev od- dopisniku iz Notr. o „šolskih zadevahii: Po istem načelu že do- govor na adreso 9 ijsk Stajarsko. Iz Grad *j 1/ 4 rt ----—: — potem bode sklenil, kaj dalje storiti. vršeno. — Gosp. Fr. Z. v P: Za danes prekasnoj drugi pot. Razstava kmetijska in obrt se hvalijo; tudi posebno lep slovesno odprla 15. t. m. Ogledovalci jo V konj teškega plemena so bili na ogled postavljeni in brž za drag denar prodani. 19. m. se je temeljni kamen postavil spominku nepozab- Danes pride cesar iz Ijivega nadvojvode J Dunaja izložbo ogledat. Iz francosko-pruskega boj Žitna cena v Ljubljani 17. septembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji : pšenice domače 5 fl. 40 3 fl. 73. ajde 3 fl. 40. banaške 6 fl. 16 3 fl. 80 sorsice rži Kakega večega 3 fl. 50. ovsa 1 fl. 80 ječmena 3 fl prosa 2 fl. 80. Krompir 1 fl. 60 boja te dni ni bilo; pruska armada je že zeló blizo Pariza jhuj VJ ^ VV UUL& 111 M1AV I J/* UUUUI Ul AJUUUC« JU £J\J £À\J k\J KJLXCÀ\J Ali bode začela sipati bombe na mesto in se tù ni gotovo, ker se za boj vnel, to vendar še danes tovo pripoveduje, da načelnik sedanje franeoske vlade Jules Pavre želi pred pričetkom boja pogovor z markom, prvim pruskim ministrom, in Bismarka je neki volja, da Jules Favre pride na razgovor v tabor pruski. Kursi na Dunaji 20. septembra. 5% metaliki 57 fl. 60 kr. Ažijo srebra 122 fl. 50 kr Narodno posojilo 66 fl. 70 kr. Napoleondori 9 fl. 90 kr. Loterijne srećke: V Trstu 17. septembra 1870: 52. 24. 88. 10. 85. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 1. oktobra 1870. Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj