Paljk Leopold
Tudi Trtnikov Lojze bo redil zajčke
Brž ko je šolski zvouec uaznanil konec pouka, že sta začela Hribarjev Tone in Trtnikov Lojze tlaciti zvezke in knjige, pero in svinčnik v torbico. Danes sta fanta izredno ncstrpna. »Kaj se je moralo neki zgoditi, da sta učenca tako nepoeakavna?« si je mislil gospod učitelj, ki ju je izpred šolske table opazoval. Ni si vedel razlagati, zakaj sta prav dancs tako čudno vzne-mirjena. Zaklical jima je: sHej, Tone in Lojze, kam se vama tako mudi?i Kanta sta za treuulek obstala. Pa se je Tone ojunacil in kratko odvniil: Domov. Ko sem danes zjutraj krmil svoje zajčke, sem opazii, da znaša cna izmed samic gnezdo. Radovedna sva, če ima že mladiče.« Zdaj je Šele ueifelj razuniel, zakaj se jima tako mudi domov.
IConiaj sta učenca za-pustila šolsko poslopje, že sta jo ucvrla za vogalom kot bi jima gorelo pod pe-tami. Tekla sta po bližnjici proti Hribarjevim, ki so stanovali v pritlični hišici na koncu vasi. Odlozila sta torbici na klop pred hišo ter stopila k Mcvčku, kjer je imel Tone svoje živalce, tri samice in cnega sainca. Vsaka žival je imela svoj oddeljen prostor. Videti je bilo, da se fant dobro razume na rejo doniacih kimcev. Hlevčki so bi!i namreč napravljeni popolnoma pravilno. Deskc so bile ostružene, na sprednji strani je bila pritrjena žičiia mreža, v vsakem oddelku so bile jasli za seno, dno pa je bilo napravljeno iz lesenih letev in lepo očiščeno. Tone je odprl vratca, pobožal samico, ki se mu je rado-Tecina približala in ji ponudil korenček. Tam v kotu, kamor je samica zjutraj znašala seno, pa je nekaj migotalo. Tone je previdno privzdignil scno in glej! V mehkem gnezdu je ležalo šest golih niladičev. Samica jim jc skrbno pripravila posteljico iz sena. Sama si jc nato izpulila na trebuhn gosto dlako, s katcro je gnezdo mebko nastlala, da so bili mladiči lepo na toplem. Tudi pokrila jih je z dlako in nato še s senom, da bi se revčki ne prehladili. Tone je bil ves srecen. Družinica se mu je pomnožila. Zdaj bo lahko tudi njegov prijatelj Trtnikov Lojzc dobil zajčke. Tone mn je namreč obljnbil. da mu bo dal dva niladiča, samca in samico, ko odrastejo. Fantoma so žarele oči oA veselja in v prvem hipu nisia vedela, kaj bi storila. Samici je vcndar treba dati kak priboljšek. Stopila sta v kuhinjo in prosila mater za skodelico mleka, ki sta ga nato odnesla sainici, Samica je inleko hlastno popila, saj je bila zelo žejna. Ko se je živalca napila, jo je Lojze previdiui prijel za kožo na hrbtu ter nalahno položil v košaro in pokril. Nato je na-tančno pregledal ljubke inladiče v guezdu. Vsi so bili prav krepki in lepo zaliti. Tone jim je nato še lepo uredil gnezdo ter jLh pokril z dlako in senom.
Lojzek mu pravi: >Pa pravijo, da se ne sme pogledati mladlčev, dokler ne spregledajo.«
Tone mu pojasni, da je taka trditev neumna in smesna. »Gnezdo iq mladiče moramo takoj pregledati, ker se večkrat zgodi, da je kateri poginil in ga je treba brž oflstraniti iz gnezda. Večkrat tudi skoti samica po osem do deset in še več mladičev. Toliko živalic pa samica ne bi mogla prehraniti
299
z mlekoin; zato je treba nadštevilne odstraniti, da se ostali lepše razvijajo. Več kot šest mladičev ji ne smemo pustiti.«
Nato je Lojze samico dvignil iz košare in jo položil v hlevček. Brž je stopila žival h gnezdu in ga povohala. Nič ni bila vznemirjena, saj je takoj spoznala, da je vsc v rcdu.
>Vse samice pa niso tako krotke in pohlevne, ko skote mladiče,« je dejal Lojze in še dostavil: »Pri Trčkovih so imeli samico, ki jc razdražena pihala, če se je kdo hotel samo približati mladiccm v gnczdu. Katrico je nekoc tako čavsnila s svojimi ostrimi zobmi, da ji je tckla kri. Jaz bi se že ne upal seči v gnezdo, ker bi se bal, da Jbi mi razdražena samica razpraskala roke.*
»Res je,« je dejal Tone, »niarsikatera samica je zelo huda, če pa že prej z njo lepo ravnaš, jo vcčkrat poboŽaŠ in ji Ijubeznivo strcžes, postane žival krotka in niirna ter ti ne stori nič hudega. Saj se celo zgodi, da samica svoje mladice zgrize in celo poŽre.t:
»Kaj mi vscga nc poveš. Ali je to sploh niogoče? Tvoja samica bi kaj takega gotovo ne storila,« povprašuje Lojze.
»Upam, da ne. To se zgodi navaduo le tam, kjer ji ne dajo piti. Ne-kateri namreč trde, da domači kunci ne pijejo vodc in jim zato sploh m* dajo nobene pijače. To pa ni prav. Živali morajo iineti vedno svežo in Čisto vodo na razpolago. Še prav posebno žejne so samice. ko skote mladičc*. Če ne dobe takrat pijače, se dogodi kaj pogostokrat, da zgrize samica mladiče ter se Tiapije njihove krvi, da si na ta naČin ugasi žcjo. Pri mcni se to še ni primerilo, saj imajo moji zajČki vedno t posodici svežo iu Čisto -vodo, ker vem, da jim škoditi ne more. Brejim samicam pa dajem nekaj dni, preden skote mladiče, mleko, pomešano z vodo. Seveda pa ne sme biti pijača pre-mrzJaf« pojasnjuje Tone.
»Vidim, Tone, da se razumeš na rejo. Povej mi, kdo te je v vsem tako temeljito poučil!« pravi Lojze.
>Vei, jaz berem ,Malega gospodarja'. To je list, ki izhaja vsak mesec v Ljubljani. V vsaki številki najdem kaj poučnega, kar si prav dobro za-pomnim. Tudi tebi priporočam, da se nanj naroČiš, zlasti če nameravaš z rejo resno zaceti.«
»Prosii bom očeta, naj mi naroči »Malega gospodarja«. Saj ne stane bog ve koliko?« vpraša Lojze.
»Naročnina zuaša letno samo 30 din,« mu pojasni Tone.
>Povej mi, prijatelj: S čim boš scdaj krmil mladiče?« vpraša rado-vedno Lojze.
»Mladiče? Veš, za ie mi ne bo treba nič skrbeti. Starka jih bo dojila. Tri tedne bodo ostali v gnczdu in ves ta čas bodo pili samo mleko. Šele nato bodo prilezli iz gnezda in zaceli polagoma pobirati senene bilke in zelenje, ki ga bom dajal samici. Čim dalje ostanejo v gnezdu, tem boljŠe je. To tudt dokazuje, da ima samica zanje dovolj hrane. Če se pa prej prikažejo iz gnezda, je to zaak, da so lačni. Zato začno pobirati po malem hrano, ki jo daješ samici.«
»Kdaj bodo pa mladiči spregledali? Videl sem jih, da samo miže,c vpraša Lojze.
»Devet dni stari navadno spregledajo,« mu pojasni Tone.
»Ali  pa sraeju štiri  ledne stari mladiči jesti zelcnjavo?-!:
»Seveda smejo. Zelenje jim še posebno ugaja. Zlasti regrat jim gre v slast. Tega najdeš spomladi na Iravnikih kolikor bočeš. Po pravici smema regrat prištevati med najodličnejšo in najbolj zdravo zeleno krmo za kunce. Čital sem, da vsebaje regrat mnogo apna, kalija, železa in vitaminov. Po-spešuje prebavo, čisti kri in samice iroajo dosti mleka, če jih hraniŠ z-regratom. Pa tudi deteljo imajo zajčki radi. Preveč detelje pa jini ne smemo
300
naenkrat dati, ker jili iiapenja. Poleg regrata in detelje pa jim dajem tudi trpotec, koprivo in rmara. Koprivo sesekljam in pomešam med kuhan krom-pir ali kronipirjeve olupke ter dodam nekoliko otrobov. Tako zamešano hrano iinajo mladiči in odrasli kunci zelo radi.«
>Pravijo, da jim rosna in mokra trava zelo škoduje. Ali je to res?« vpraša Lojze.
jTo pa ne drži. Brez strahu jim lahko daš tudi mokro zelenjavo, ker jim prav nič ne škodi. Kaj roisliš, da čakajo divji zajci in divji kunci v naravi s praznimi želodčki, dokler se mokra trava ne posuši? Kaj še! Nikar se tedaj ne boj dajati kuncem mokro travo. Nekaj ti pa povem, kar si moraš dobro zapomniti. Mokra trava, detelja in sploh zelenjava ne sme ležati na kupu, ker se hitro ugreje. Če pa jedo živalce sparjeno zelenjavo, gotovo poginejo.«
»Ali res ne smemo krmiti kuncev s solato?«
>Nekoliko solate jim že smeš dati, preveč pa ne, ker jih napenja. Lahko jim pa daš liste ohrovta, zelja, kolerab, pese. Še celo plevela se zajci ne branijo. Zato je tudi prehrana domacih kuncev zelo poceni. Seveda pa morajo imeti poleg zelenja v jasliK vedno na razpolago zdravo in čisto suho seno, ki ga kunci jodo tudi takrat, ko jih krmiš povecini samo z zelenjem. Seno urejuje namreč prebavo.«
»IColiko Časa pa pustiš mladiče pri samici?« vpraša Lojze.
>Osem do deset tednov jih moraš pustiti pri samici, če hočeš, da se krepko razvijejo. Pred osmimi tedni jih pa nikakor ne smeŠ odvzeti samici. še najbolje storiš, če jih pustiš skupaj polnc tri mesece. Zdaj ti bom Še povedal, kako odstavljamo mladice. Navadno odvzamejo samici vse na-enkrat in jih denejo v drug hlcvček. To pa ni prav. Vseh mladičev ne smerao naenkrat odvzeti. ker bi bilo to zanjo in za mladice neugodno. Zato jih odvzamemo le polagoma, t. j. vsak dan enega ali dva. Uboge živalce se nam-reč počutijo prpe dni po odstavitvi zeJo osamljene in tudi jesti ne marajo.*
^Ti pa vse veŠ, Tone! Zdaj šele vidim, da se jaz na rejo domačiii kuncev prav malo razumem. Torej čez tri mesece mi boŠ dal samico in samca. Joj, kako se že sedaj veselim. Ta čas pa bom urodil hlevček, kot je bilo opisano t >Vrtcu«, in pripravil bom vse potrebno za Živalce.«
»Zgodilo se bo kot sva se domenila. Pridiio bova skupaj prebirala ,Vrtec' in se ravnala po navodilih, ki jih bova v njem zasledila. Zdaj pa zbogoni, prijatelj! Pa še pridi k raeni v vas!«
Fauta sta se poslovila. Tone je stopil v hišo, Lojze pa je ves srečen stekel domov, saj bo tudi on imel že Čez tri mesece zajcke.