Političen list za slovenski narod-
Po polti prejeman Telja: Za eelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
3 (14.. m en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. veš na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
t
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. ž.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo,
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
liha j a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
©v. 220.
7 Ljubljani, v torek 2G. septembra 1893.
Letnik XXI.
Ogerski državni zbor
se je sešel včeraj. Zasedanje, ki se je sedaj začelo, ni le navadnega pomena, temveč je važen mejnik v ogerski parlamentarni zgodovini. Odločevalo se bode o stvareh, ki bi močno vplivale na našo stran, ako se neugodno rešijo za katoličane. Na dnevni red pridejo vladni proticerkveni zakoni. Na Ogerskem je sedaj tista doba, kakor je bila v naši državni polovici v začetku Lasserjeve vlade, po imenu Auer-spergove. Tedaj se je v Avstriji tudi od liberalne strani vse hotelo preobrniti, kar je še katoliškega. Nekaj so liberalci tedaj tudi izvršili, kar še sedaj ovira svobodni razvoj katoliške cerkve, ali vendar glavnih stvarij pa niso dosegli. Kake namene so imeli gledč na šolstvo, je prav odkritosrčno povedal lani v zbornici poslancev poprotestanten žid Suess. Bili smo že na najboljšem potu, da dobimo šole podobne enim na Francoskem, kjer namesto vero-nauka poučujejo neko brezversko državno moralo, ki precej diši po kazenskem zakoniku. Obligatni civilni zakon je imel vsak čas priti na dnevui red. Zagovarjali so ga vsi liberalni listi brez izjeme, naj že izhajajo v katerem-koli jeziku.
Kdor čita sedaj »Pester Lloyd" ali pa kak drug ogerski liberalen list, se nehote spominja onega časa v Avstriji. Ravno tisti ton in ravno tiste namere, k večjemu vse malo prikrojeno za posebne deželne razmere. Zato pa tudi naši liberalci z velikim upom gledajo ua Ogersko, češ, liberalne reforme, ki se ondu vpeljejo, se ne bodo dale dolgo v Avstriji odlašati. To veselje je tudi povsem opravičeno. V naši državni polovici se tedaj liberalni tek ni bil ustavil ob zavirah v parlamentu. Vlada je imela celo dvetretjinsko večino, in torej se jej ni bilo bati nobenega upora. Gospodska zbornica je bila tudi jako liberalna in z imenovanjem novih
članov je ni bilo težko še bolj poliberaliti. Pokazala se je bila nepremagljiva ovira na višjem mestu, ovira, katere se liberalci niso upali premagati. Upali se niso celo resno upirati, dobro vedoč, da je njih gospodstvo le umetno, da se pri nasprotni sapi lahko zruši.
Od tega časa je pa hiral liberalizem, ker mu niso bile odprte vse meje njegovemu delovanju. Ker niso liberalci imeli pravega predmeta za boj, za resno delo v blagor narodov pa niso bili, so se začeli prepirati mej seboj, nezadovoljni, da ne morejo doseči svojih namenov, in tako so jo 1879. 1. popolnoma dogospodarili. Prišel je zanje neugoden prevrat.
Tudi na Ogerskem se že kažejo liberalnim nakanam podobne ovire, kakor v Avstriji. Že v papeževi encikliki se omenja, da je katolikom v njih boju zagotovljena naklonjenost vladarjeva. Liberalci so se silno jezili nad temi besedami, ali trditi se pa vdndar niso upali, da bi bile povsem neosno-vane.
Kako tudi že več tednov ogerski ministri iščejo dovoljenja, da predlože zbornici načrt postave o civilnem zakonu. Se sedaj ne vemo, je li so ga dobili ali ne. Ministerski predsednik se je nadejal to dovoljenje dobiti od vladarja v Kiseku Časopisi pa vedo povedati, da je bil ondu jako neprijazno vspre-jet. Kralj je jako malo občeval ž njim. Če tudi časopisi nekoliko pretiravajo, ali nekaj resnice je pač na tem. Morda se stvar bolje razjasni v državnem zboru, kjer so bode pač o tem interpelovalo. Mi ne verjamemo, da bi bil vladar zares v toliki meri preziral ministerskega predsednika, kakor nekateri listi pišejo, ker kot strogo ustavni vladar že z največjo dostojnostjo občuje z ministerskim predsednikom. Samo čutilo se je, da je bolj sočuvstvoval z neka-
terimi drugimi osebami, ki morda pri vladi neso najbolje zapisane.
Tudi mi ne trdimo, da bi vlada ne dobila dovoljenja predložiti zbornici načrta postave o civilnem zakonu. Glavna stvar bode ta, da se bode sedaj gospodska zbornica upala ustaviti vladi. Na gospod-sko zbornico močno vpliva mnenje višjih krogov. Vse to tudi dobro vedo liberalci, zato se pa že v njih krogih kaže velika nevoija in nekaka po.parje-nost. Zbornica poslancev bode pač pritrdila vladnim predlogam, ali gotovo pa ni, da bi liberalci zmagali daljše težave.
Tudi gospodstvo ogerskih liberalcev stoji na umetnih tleh, in bodo torej težko zmagovali težave, ker se jim je bati za obstanek svoj. Zato se pa smemo nadejati, da je zasedanje državnega zbora, ki se je začelo sedaj, začetek propadanju ogerskega liberalizma. Nakrat seveda ne propade liberalizem, ker se je precej močno vkoreninil, ali z odločnim in pametnim delovanjem ga bodo pa katoličani že premagali, ako jim ne zmanjka poguma in se prezgodaj ne utrudijo od napornega dela.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. septembra.
Državnozborski volitvi. V plzenski mestni skupini je voljen državnim poslancem Mladočeh Vaclav Bfeznovski s 954 glasovi. Socijalist Josip Krapka je dobil 121 glasov. Pri tej volitvi se je pa nekaj posebnega pokazalo. V tej skupini voli tudi Dobriš, ki ima 198 voliicev. Od teh jih je pa prišlo volit samo devet, ki so pa oddali bele listke. V Dobrišu so menda volilci staročeškega mišljenja. Ker ni bilo staročeškega kandidata, pa nikomur niso oddali svojih glasov. — Tičinske kmetske občine so pa izvolile nemškega liberalca potnega učitelja
LISTEK
Spomini graščinskega odgojitelja.
Vesela in resnična dogodba. Iz češkega. Poslovenil P. II—e.
Zbirali smo se zvečer na graščinskem vrtu bo-rotinskem. Pod košatim kostanjem smo srkali dišeče blatniško vino ter si pripovedovali, kar je kdo znamenitega doživel, bodisi v vojski, ali v miru. Vrsta je prišla na mojega prijatelja, profesorja, katerega imenujmo tukaj Jaroslav K\etina.
»Leta 1867," — prične profesor Jaroslav K*e-tina, — »ravno ko so vrtnice najbolj cvetele, sem napravil izpite za profesorja. V pismenih skušnjah, latinsko sem jih izdelal, razjasnil sem nekatera mesta v Thukjdidu, da so od tega časa jasnejša kot solnce, in pri Aesopovih bajkah sem si izmišljal kar celo bajeslovje. Pri ustnem izpitu sem odgovoril na toliko vprašanj, da bi napravil iz tega celo učeno skladalnico. Da, še celo profesorju Tiburiju se ni posrečilo, me vjeti z vprašanjem, kako so bile piramide znotraj vrejene, in kako je živela kraljica Zenobija.
Nekaj dnij pozneje sem stopil k vladnemu svetniku Brykulki s prošnjo, da bi mi naklonil kako službo.
Gospod vladni svetnik me je pozdravil v dolgi, sivi hišni suknji jako prijazno, a s pomilovanjem mi je naznanil, da nima za me ravno sedaj nobene službe. Potem vzame srebrno tobačnieo, okrepča z
njeno vsebino nos; pri tem pa mu ob sebi umevno šine v glavo dobra misel:
„Ljubi Kvetina! Dober svet vam dim! Včeraj mi je pisal grof Sedmihorsky, ki ima svoja posestva na južno-vzhodnem Češkem, ter me prosil, da mu preskrbim odgojitelja za njegovega desetletnega sina. Plača je šeststo goldinarjev na leto in vse prosto. Če se vam dopade, sprejmite, in jaz grofu odpišem.
V	gradu bodete imeli dovolj časa za svoje študije in privadite se občevanju z ljudmi. Vsaj veste, kaj se govori o filozofih, — no, vsaj veste. — Torej?"
»Gospod vladni svetnik," — bruhnem od veselja, — »prisrčno se zahvaljujem za tako prijaznost; niti za treuotek ne bodem pomišljal. Pojdem takoj. Toda bodem-li smel pozneje nastopiti profesorsko službo?"
»Seveda, seveda!" reče, zopet seže po tobačnici, in išče med papirjem na mizi, dokler ne najde gro-fovega pisma. »Tako je, šeststo in vse oskrbljenje. Ali naj tedaj naznanim, da pridete?"
»Prosim, gospod vladni svetnik, blagovolite tako storiti!"
Svčtnik me odslovi, in jaz poklonivši se dosti nerodno, — olike mi je bilo zel6 treba, — odrinem iz sobe.
Na ulicah bi bil skoro zaukal samega veselja. Šeststo in vse prosto 1 Kakšna sreča je doletela revnega dijaka, ki se je pretolkel s poučevanjem in moral stradati. Šeststo in vse oskrbljenje! In kako!
V	grofovski hiši! Kje so časi, ko Eem imel za ko-
silo šestkrat v tednu kislo zelje! V grofovi hiši bodem gotovo jedel slednji dan pečen riž s srebrnimi žlicami, in pečen riž, kakor so mi pripovedovali domii, jedo sami angeljci. Iu šeststo goldinarjev! Ko sem to premišljal, niso se mi zdele denar one štiri.desetice, koje sem imel v žepu. Dve sem takoj dal revni ženi, katera je šla mimo mene, in drugi desetici sem daroval zopet drugi ženi, ki je nesla na rami slabo zavitega otroka ter mi precej tožila, da ona žena, kateri sem tudi poprej dal, rada pije. Od veselja sem hitel domov v svojo sobico v četrtem nadstropju, da oznanim materi, ubožni vdovi po nižjem uradniku v mestu na deželi, kakšna sreča me je doletela, in jej obljubil, da jej vsako leto polovico svoje plače pošljem.
Cez tri dni mi prinese pismonoša list. Zavitek je bil čveterokoten, papir rumenkast in pečat z gro-fovskim grbom. Od grofa Sedmihorskega! Pismo-noši sem dal samega veselja desetieo in dve smodki, za njega hranjeni.
Grof je pisal:
»Ljubi gospod K\etina!
Vladni svetnik Brykulka mi je naznanil, da hočete sprejeti pri meni službo odgojitelja mojega desetletnega sina. Prosimo Vas tedaj, da pridite 1. julija z opoldanjim vlakom na postajo Klečnov. Čakal vas bode moj voznik, da vas popelje v moj grad Rokytnico.
2e zdaj vas pozdravlja grof Arthur Sedmihorsky."
/
Richterja, ki je dobil 210 glasov. Sioijalist Wedlieh je dobil 67 glasov in katididlt hemškonarodne stranke, Elstner, 9 glasov. Obe ti dve volitvi kažete, da je socijalizem že močno razširjen na Češkem. Posebno poslednja volitev kaže, da so cele občine že okužene od socijalizma, ker so volile 67 sociji-lističuih volilnih mož. Socijalizem je torej že na kmetih v nekaterih krajih hujši, nego v mestih, in to daje veliko ihisliti. To pač prihaja od tod, da se premalo stori za kmeta.
Izjemno stanje v Pragi najsiluejše vpliva na »Narodne Liste". Tako so kratki postali, kakor noben drugi češki list. Glasilo realistov pravi, da bi še izjemnega stanja treba ne bilo. Namestnik naj bi bil še jedenkrat poklical dr. Gregra, kakor ga je bil ob razstavi. Izjčmno stanje je le pokazalo, da »Narodni Listy" še niso svobodomiselna stranka. Odkar je izjemno stanje, so »Nar. Listy" zgubili ves pogum in glavo. Ne ločijo se dosti več od uradnega lista. Dne 12. septembra so »Narodni Listy" bili skrajno opozicijski list, drugi dan je pa vsa njih upornost minola. Samo v nekem poročilu so se ponašali, da je izjemno stanje proti njim naperjeno. Nobene besede je ni več proti vladi v vseh »Narodnih Listih", pa tudi ne v njih ilustrovani tedenski humoristični prilogi „Šipy". Podobe uradnih oseb so kar zginile iz tega lista. Celi teden ni Gregrovo glasilo niti besedice zinilo proti vladi, postalo je pravi vzorec uradnega lista. Sicer pa tem huje obirajo »Narodni Listy" realiste. »Cas" pravi, da »Narodni Listy" smejo narediti vsako neumnost. Bil je tudi v Bimu čas, ko je Kaiigula konja imenoval za konzula. Šala se je obnesla. Naposled je pa le narod naredil s Kaligulo konec.
Gregr in Masargk. Profesor Masaryk je v »Času" pojasnil njegov razpor z dr. Gregrom, ker ni mogel sklicati shoda. Mi stvari ne bodemo tukaj obširno razkladali, ker je čitateljem že zuana. Ma-saryk pravi v svojem pojasnilu, da njemu le »Narodnih Listov" nedoslednost ni ugajala. Ce je dr. Gregr korektno postopal, on nuče preiskati Zdi se mu pa, če j6 bilo objavljanje poročil o slovanskih gostih korektno, je nekorektno, da teh poročil »Narodni Listy" niso dalje prinašali, zlasti nekorektno, da je dr. Gregr dal obljubo namestniku, da ue bode njegov list tacih poročil prinašal. Če je pa bilo poslednjo Gregrovo postopanje korektno, je pa prvo bilo nekorektno. S tem, da so Mladočehi v klubu odobrili Gregrovo postopanje pri namestniku, so tudi odobrili namestnikovo postopanje. On pa ne more razumeti, kako da more opozicijska stranka odobravati take vladne pouke. Potem Masaryk omenja, kako da tudi pozneje se »Narodni Listy" nobene politike niso dosledno držali in da nimajo nobenega programa. K koncu pa omenja, da je on zagotovil, da z namestnikom ni drugje govoril, kakor v deželnozborskem poslopju, »Narodni Listy" so pa vedno nasprotno trdili. Proti takemu postopanju pa pošten človek nima nobenega orožja.
Zopet leden korak k narodni jedna-kbptAvnošti. Ce tudi je sedaj za Čehe jako neugoden čas in veje Slovanom sploh nasprotna sapa, vehAtf so Cehi nekaj dosegli, seveda be na Ce-škeda, temveč v Šleziji. Dosedaj so se uradni listi okrajnih glavarstev izdajali le v nemščini. Lani bo češki deželni poslanci obrnili do predsednika, in mu razložili nepHlike, ki izvirajo iz tega, da so uradni listi samo nemški. Zupani v več krajih niso vešči nemščini in morajo iskati prevajevalcev. Te dni pa poživijo opavsko okrajno glavarstvo češka županstva, če hočejo prejemati uradni list v nemščini in češčini, če tudi za nekoliko višjo ceno. Ker je pričakovati, da se vse češke občina izrečejo, da so pripravljene vsprejemati dvojezičen list, je torej vsekako pričakovati, da se kmalu začne izdajati. Ta napredek je sicer jako neznaten, ali vzlic temu je to nekaka pridobitev. Ceščina je v Šleziji pridobila jedno pravico več. Tako zgublja dežela tisti nemški značaj, katerega so jej bile vtisnila nemškoliberalne vlade.
Kdo bo novi predsednik moravski ? To vprašanje je sedaj na dnevnem redu. Mej kandidati so imenuje tudi grof Coudenhove, kateri je sedaj podpredsednik namestništva v Pragi. Grof Coudenhove je bil vladni komisar v Liberci, ko je bil razpuščen mestni zbor in se je odlikoval s taktom. Češki listi pišejo, da bi bil grof Coudenhove pravi mož za moravsko namestništvo. Odločno so pa češki listi proti imenovanju grofa ByIandt-Rhtidt-a na to visoko mesto. S tem bi se le vlilo olja v ogenj. Moravska je po večini prebivalstva slovanska dežela, zatorej je pa treba, da se pri imenovanju namestnika gleda tudi na želje slovanskega prebivalstva. Drugače bi se le pomnožila nezadovoljnost v deželi.
„Omladina". Dosedaj so že zaprli 68 članov češkega tajnega društva »Omladina". To društvo je v Podborštu imelo celo tajno tiskarno. Ponoči so se v tej tiskarni zbirali člani. Mej člani tega tajnega društva je bil tudi odgovorni vrednik „Neodvislosti" Hajn, in seveda tudi mladi Sokol. Baš to, da so imeli že tajno tiskarno, dokazuje, da so na Češkem nekateri nameravali napraviti neko revolucionarno gibanje.
Novi davki v Italiji. Ker ni druzega po-močka, da bi se italijanska vlada izkopala iz sedanjega težavnega finančnega položaja, se je odločila za to, da zbornicama predloži predlogo o vpeljavi novih davkov. Naložiti se hoče progresivni davek na dedščine, premakljivo premoženje iu na dohodke, tko znašajo čez 6000 lir. Novi davki nižjega prebivalstva ne bodo direktno zadeli, pač pa bodo in-direktno neugodno vplivali. Dolgo je vlada mislila, da se bode s privarčevanjem pomagala, pa ni šlo. Zbornica v načelu ni imela nič proti temu, da se odpravi nekaj manj potrebnih uradov in visokih šol. Drugače je pa bilo, ko je prišlo do tega, katera vseučilišča, katera sodišča naj se odpravijo. Tukaj so~pa bili poslanci kar vsi po koncu. Nobeden ni
1. julija I To je že jutri. Moram precej spraviti svoje reči. Ali kaj naj spravljam? Imel sem jedino obleko, ki je bila moja, obleko iz črnega sukna, in tisto sem nosil. Na tihem rečem, da je potreboval za njo krojač toliko blaga, da bi bilo zvedenemu mojstru ostalo vsaj za telovnik. Zakaj neki imajo bogati ljudje tako lepo ukrojeno obleko, ljudje, ko-jim ni na krajcarju ali koščku sukna, med tem, ko na revnih ljudeh, pri katerih bi bilo umestno šte-diti z denarjem in blagom, vsaka obleka tako visi, da bi se v&njo oblekla vsaj dva človeka?
Pričnem se ozirati po sobici, kaj naj vendar seboj vzamem. Oči vgledajo dvanajstorico knjig v tesnem predalčku: z menoj pojdejo. Toda počasi, Homerja, Vergilija in Tacita lahko sosedu prod&m, ki mora še le za zeleno mizo pred izprašujočo komisijo. Tako dobim denarja za pot. Odprem potem omaro, potegnem ven tri precej debele srajce, nekaj parov nogovic itd., in stisnem vso svojo bogatijo in 9 knjig v torbo iz temnega povoščenega platna, ki je z menoj napravila že marsikatero miljo po Šumavi in Moravski. Kar je dneva ostajalo, sem ga uporabil za sldvo od prijateljev.
Drugi dan zjutraj se ogledujem po sobici b tužnim srcem. Tri leta sem tu stanoval, če tudi je bilo po leti tako vroče, da bi se bil privadil prenašati vročino srednje Afrike, in po zimi tako mraz, da bi se bil z mirno vestjo pridružil odpravi na severni tečaj. Tu sem poslušal v lepih spomladuih nočeh koncerte ponočnih gostov, ki so se sprehajali po sosednih strehah, in kadar sem pogledal skozi
zamrznjena okna po okolici, se mi je zdelo, da sem na Alpah. Da, posloviti se je bilo treba s sobico, kjer sem prebil toliko ur pri grških in rimskih klasikih, kjer sem bil nad vsako nizkost, običajnost in vsakdanjost toliko »povzdignjen". Oh, od stanovanja sem se moral ločiti, kjer sem duhal dišave kolačev, potvic in pečenke, kar je rekla Smetačkova gospa, iu jaz sem imel nosne slike grške hekatombe: takrat sem bil sličen olimpiškemu Zenu. Z Bogom, stanovanje, kjer so imeli vrabci svoje mlade, kjer so od vseh stranij miši piskale, ter se čulo po dnevu in po noči ropotanje stroja šivilje, blede, tihe Cilke. Še enkrat, zadnjič sem zadel z nogo ob kuhalnico, s kojo sem tolkel ob držaj, kadarkoli me je zvečer kaj prijateljev obiskalo, in smo zložili za »Štefan" piva. Na to znamenje se je privlekla hči gospodinje črez trikrat triintrideset stopnjic, da bi donesla pijače. Gospodinja je bila vdova po finančnem uradniku. Po smrti svojega soproga je dobila pravico do trafike. Bila je že kaj stara, kajti njena hči, ali kakor jo je zvala »dekletce", je bila pri šestdesetih.
Oči so se mi zalile s solzami. Hitro stopim in stopam po onih trikrat triintridesetih stopnjicah s tako težkim srcem, da so dile pod menoj bolj glasno škripale kot sicer. Ali se mi je morda tako dozdevalo? Grem v trafiko, sežem obema znankama v roke za slovo ter obljubim, da bodem kmalu pisal in kaj poslal. Bevici ste si brisali s predpasnikom oči, gospa mi posili v znamenje dobrega prijateljstva pet »prav pisanih smodek" — in v trenutku sem bil na kolodvoru.	(Dalje sledi.)
hotel nič slišati o tem, da se odpravi kaka šolo ali urad v njegovem volilnem okraju. Vsi ti poslanci, katerih okraje bi tak« reforme zadele, bo se lepo zjedinili, in vlada, ki k« tako ima dosti nasprotnikov, je kmalu izpoznaU, da pride ob večino, ako začne odpravljati odvltae šole in urade.
Hrazilija. Po došlih poročilih od vladne strani iz Brazilije že vstaši izgubljajo pogum. Več se jih je že udalo. Glavno mesto so od suhe strani po železnici preskrbeli z živežem. Sedaj ni nobenega pomanjkanja, vse se vrši, kakor po navadi. Zbornici redno zborujeta. Po nekem drugem poročilu se pa vrše pogajanja mej vlado in vstaškimi vodjami. Tudi trgovina v Rio-de-Janeiru in v drugih brazilijskih mestih ni vsled vstaje popolnoma ponehala.
Argentinija. Nemiri se nadaljujejo v raznih krajih države. Vladne čete se v več krajih puntajo in prehajajo k vstašem. Redanji predsednik republike, Penna, se bode v kratkem odpovedal. 2 njim niso zadovoljni niti vladni pristaši. Posebno bivši uradniki zahtevajo, da naj odstopi, in prete, da ga sicer zatožijo pri sodiščih. Trdijo, da je predsednik se zakrivil raznih sleparij. To je čisto naravno. Pri takih velikih zmešnjavah so vsakoršne sleparije na dnevnem redu.	»
Šolstvo. Ljudsko-šolske razmere.
Iz Velikih Lašč, 23. septembra: V soboto 16. septembra smo pričeli šolsko leto. Otrok je obilo, da bi bilo pač tudi mnogo sadu I — Hvaležni moramo pač biti, da skrM šolska oblastva toliko za pouk v ljudskih šolah, pa pri vsej opravičeni ter hvalevredni skrbi in gorečnosti bi se odločujoče osebe morale ozirati tudi na krajevne razmere. V krajih, kjer potrebujejo otroci tri četrt ure, celo uro ali še več, predno pridejo v šolo, kakor je pri nas, pač celdnevni pouk ni na svojem mestu 1 Otroci morajo kmalu zjutraj odhajati od doma in pozno popoludne se vračajo domu. — Je-li tedaj čudno, da šolski obisk ni tak, kakoršen bi moral biti? Saj vendar kmečki stariši, kakoršni so pri nas vsi z majhno izjemo, potrebujejo otrok tudi pri delu, zlasti spomladi in jeseni. Pa prezrimo to — in veu-dar ima celdnevni pouk svojo slabo stran. Ob jed-najstih, oziroma opoludne se konča dopoludanski pouk — iu potem morajo otroci čakati do jedne. Kaj naj počno dve, oziroma jedno uro? Pri ugodnem vremenu se pač nekoliko razlete, toda kaj jim je storiti ob deževju, zlasti pa še po zimi? Tičati morajo v zaduhlih šolskih sobah, lačni so pa seveda bodisi poletje ali zim*. Od doma prinašajo sicer s seboj košček kruha, malo sadja ali kaj jednakega, pa kaj je to za otroški, vedno prazni želodee! Pridejo domu in tu dobe morebiti malo postane jedi ali pa nič. Taka hrana pa ne koristi nikomur, zlasti pa ne otroku; je-li se ne kvari s tem zdravje? — Pa ne Ie telo trpi pri čakanju, temveč mnogokrat tudi duša, in še bolj; tudi v nravstvenem oziru ima čakanje slabe nasledke. Jeseni vidi lačen otrok sadje na tujem vrtu, in hajdi po-nj, da napolniš želodček!
Je-li ne pozabi pri tem kolikor toliko na razloček mej »mojim iu tvojim"? Hkrati pa ne smemo prezreti, koliko bi se lahko deželi prihranilo s pol-dnevnim poukom. Šolskih bremen kmalu ne bomo mogli več prenašati. Zato smo vsi posl. Pfeiferju hvaležni, da je to zadevo v deželnem zboru sprožil. Nevarnost za nravnost pa jo zlasti velika v mešanih šolah. Fantički in dekliči čakajo, zlasti po zimi, v šoli jedno ali dve uri — seveda brez nadzorstva — gotovo ne v korist nravnosti. Skrbeti bo treba merodajnim krogom, da se ti nedostatki odstranijo. Če se za take kraje, kot je pri nas, res ne dii odstraniti celdnevni pouk, morebiti tako, da bi se šolski čas raztegnil vsaki dan do 12. ure — kajti tako hi prav malo ur odpadlo — treba bo skrbeti za to, da bodo otroci vsaj po zimi dobivali nekoliko gorkega kosila, kajti učenje pri praznem želodcu ni lahka stvar, in da jih bo tudi tisti čas, jedno, oziroma dve uri, kdo nadzoroval. Mladina se v nobenem oziru ne sme zanemarjati I
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. septembra.
(Nj. Veličanstvo cesar) odpelje se jutri zvečer z Dunaja v Inomost k odkritju Andrej Hofer-) e v e g a spomenika na gori I sel in k otvoritvi tirolske deželne izložbe iu deželnega glavnega strelišča. Cesar dospeje v Inomost v četrtek zjutraj.
Prisotnih bode i več nadvojvod, ministerski predsednik Taaffe, fcm. Welsersheimb itd.
(Zakrament sv. birme) delili bodo prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski prihodnji mesec v de-kaniji cerkniški, postojinski in trnovski na Notranjskem, in sicer bodo začeli v Cerknici dn4 8. oktobra.
(Kočevski častni meščani.) Včeraj je kočevski mestni odbor povodom, ko se slavnostno otvori promet na novi dolenjski železnici izvolil za častne meščane kupčijskega ministra B a k e h e m a, deželnega predsednika barona Hein-a, kneza Karla Auersperga in uradnega vodjo kranjske hranilnice dr. J. Suppana.
(Odbor duhovniškega podpornega društva) je izvolil v svoji zadnji seji tajnikom in blagajnikom preč. gosp. Jos. Šiško, knezoškofijskega tajnika, kateremu se v prihodnje pošiljajte vsa pisma in vse denarne pošiljatve, in ne več bivšemu blagajniku, preč. g. prof. dr. Jos. Lesar-ju.
(Povodenj v Vipavi.) Iz Vipave se nam poroča: Po velikanskih nalivih je voda izstopila. Polovica trg8 je pod vodo, vse senožeti so z vodo zalite, ljudje hodijo bosonogi po ulicah, trgovina je skoraj popolnoma ustavljena v dolenjem koncu trga. Šo-larčki vsi premočeni brodijo po mrzli vodi v šolo. Skoda je na vse strani jako občutljiva. Naj bi se na merodajnem mestu vendar že ganili s čiščenjem struge — in nam ne poslali gospode samo načrte delat.
(Nesreča vsled povodnji.) Iz Kamnika 25. sept Danes zjutraj ob 5'/» uri je Neveljca tako velika pridrla, da je most Podgoro odnesla. Toplice in zdravišče Prašnikarjevo je vničeno. Letovišče je podobno produ. Iz kuhinje so komaj ljudje ušli, da so si rešili življenje. Oštirju je vsa posoda, vino in jedila vničeno. — Z Vranskega se nam poroča: Danes popoludne utrgal se je oblak ob kranjskej meji ter je okolo pele ure prihrula velika voda, ki je blizoma ves naš trg prepljula. Tržanje bili so v veliki nevarnosti, ker je razdivjani potok — M e-r i n š č a silno razgrajal, da je bilo groza. Skoro bi Oil utonil tudi neki fant, toda čvrste roke rešile so ga gotove smrti. Pri vsem nezgodnem slučaju odlikovali so se hrabri domači gasilci, c. kr. žendar-inerija — in sploh vsi. Škode je precej — vsepovsodi.
(Iz Idrije) 24. sept. Danes obhajal je naš rojak č. g. P. Kalasanc Margreiter ob obilni aiistenci v mestni dekanijski cerkvi s slovesno mašo 351etnico svojega mašništva. Na mnoga leta! — Se vedno smo v strahu radi naše bolezni, ker le prehudo je gospodarila in se zopet začela po malem oglašati. Spremljevalka bolezni je revščina in kako tudi ne? V neki družini obstoječi iz 6 oseb bilo je ravno pet boluikov, kojih vsaki je ležal 6—9 tednov, bila sta bolna oba sinova, obe hčeri, mati in stara mati; le oče penzijonist je zdrav ostal; kedo naj služi kruh v bolezni in kedo naj streže bolnikom V — Zbolel je v začetku šolskega leta c. kr. učitelj g. Alojz Novak, tudi obitelj mu boleha; zbolel je tudi učitelj godbe g. Karol Makuc. — Po silni letni vročini prinesel nam je september obilo ploh; Idrijca je naglo naraščala in živina, ki se je pasla ua malem otoku, ni se mogla vrniti na suho. Poldrugi dan morala je divje mukajoč prebiti ua prostem.
(Pritožbe o jnžni železnici) se vedno množijo, Naše ljudstvo ima veliko dobrot od nje, katerih se lahko veseli. Prva je njena draginja za vožnjo in pošiljatve, kakoršne menda ni z lepa kje na svetu. Druga dobrota našemu ljudstvu je njeno skoro vseskozi nemško osobje, nemško uradovauje, nemške tiskovine itd. Tu se najmanj pozna § 19. državnega osnovnega zakona, Tretja milost pa je vedno pre-miujajoči se tarifi za vožnjo, kateri se spreminjajo še bolj, nego cene pri branjevkah. Ne more se že več vedeti, sme-li vsak uradnik svojevoljno preobračati tarife, ker večkrat se tirja več, nego je tiskano na kartah. Tudi zahtevajo časi, da velja cena že med tremi postajami jednako, to je, potniki morajo plačati, ako na srednji postaji izstopijo, ravno toliko, kot bi se do tretje peljali. Dostikrat je ta razloček precejšen, udarec za naše ljudstvo občutljiv, posebno ker lahko se čuti, da se nalašč tako dela od strani železniške uprave. Sploh bi bilo tukaj dosti smetij, katere prav radi pokažemo, samo da bi le prišel kdo z metlo po nje!
(Porotno sodišče v Celju) |Včeraj so se začele pred porotnim sodiščem obravnave. Včeraj sta imela zagovarjati Martin Žižek in Cecilija Weiss zaradi nboja; danes je bil na vrsti Matija Rehar zaradi spolnega posilstva in Anton Cvirn zaradi težke te-
lesne poškodbe; v sredo bo Ivan Krašelj zaradi uboja in France Kresnik zaradi posilstva, v četrtek Ivan Gablonc in Marija Resnik zaradi poskušanega umora in požiga; v petek Anton Kaiser zaradi posilstva; v soboto so pa na vrsti Matija, Ana in Miha Novak in Franc Pisek zaradi tatvine. V ponedeljek, danes teden, je obravnava proti Alojziju in Mariji Kralj zaradi težke telesne poškodbe, goljufije in javnega nasilstva.
(Dolenjska železnica.) Iz Vel. Lašč, 23. septembra: Na našem kolodvoru delajo se priprave, pleto se venci, kajti bliža se čas, ko nas bo železnica vezala z belo slovensko Ljubljano in nemškim Kočevjem. Kdo če ne bo prinesla k nam kaj »novega" duha iz Ljubljane ali pa Kočevja ali pa celo iz — Ribnice?!
(Iz Rima) se nam poroča: Dne 20. t. m. so ljudje, ki nimajo boljšega dela, praznovali 231etnico zasedanje Rima. Na večer so se zbrali radovednejši meščani v ulici »Venti Settembre", kjer sta dva „odrešenca" mlatila premlačeuo slamo o zjedinjeni Italiji. Policija je bila zbrana v znatnem številu, da bi, ako treba, zaprečila mogoče izgrede, a ni imela nobenega posla, kajti večina mestnega prebivalstva se ravno ne ogreva za sedanje razmere. Temu dokaz je bila krhljava rasvetljava, kajti razsvetljena so bila le državna poslopja in v ulici „Corso" nekatera okna. Nekateri ilustrovani listi so prinesli slabe podobe, predstavljajoče kanonado z griča S. Pan-krazio. Sčasoma bode zaspala tudi ta obletnica j mlade Italije. — Nedavno so zasledili izneverjenja i pri carinskem oddelku. V prvi vrsti sta sumljiva glavni ravnatelj, Castorina, in glavni nadzornik, ! Gallina; oba sta odpuščena in občinstvo radovedno ^ pričakuje poročila preiskovalne komisije. — Prizivno ; sodišče je v pravdi rimske banke sedem prizadetih oseb izročilo porotnemu sodišču. Ti so: Bernard Tonlongo, Cezar Lazzaroni, Zammarano, Bellucci, Sessa, Agazzi in Toccafondi. Štiri osebe je oprostilo vsled nedostatnih dokazov. V to pravdo je zapleten tudi znani „patrijot" Elia, zastopnik mesta Ankone. V bojih za zjedinjeno Italijo je igral veliko ulogo in pri neki priliki je Garibaldiju rešil življenje. Ko bi bil ta »veliki rodoljub" umrl pred nekaterimi i leti, gotovo bi mu bili postavili spomenik v nje-| govem rodnem mestu. Toda ta »junak" si je pri ' rimski banki opekel roke in moral je odložiti pred- : sedništvo trgovske zbornice v Ankoni. Še večjo sra- ! moio mu je nakopal njegov sin, katerega so te dni zasačili in zaprli kot predrznega tatu. Ze nekaj let je s tovariši izmikal iz železniških vozov na progi j Turin-Genova prtljago imovitejših potnikov. V Ge- | novi je zapazil vratar na kolodvoru, da je Elia ml. brez prtljage stopil v voz ter se vrnil s kovčegom. Nekateri listi trdijo, da ta postopač boleha za »kleptomanijo", iu vsled tega utegne biti oproščeu. Seveda kleptomanija! Kako bi mogel biti tat sin tako »odličnega poslanca in zaslužnega rodoljuba!" — Vsled zadnjih nemirov v Rimu vpokojeni prefekt, senator Calenda de Tavani, je objavil pojasnilo, v katerem pravi, da ni bilo toliko šip pobitih v palači Farnese, kolikor je bilo umorjenih Italijanov v Aigues-Mortezu. A gotovo je, pravi dalje, »da je več vredno življenje jednega na Francoskem umorjenega delavca, kakor jedna v Italiji zdrobljena francoska šipa, četudi je oblita z diplomatičnim krizamom. Mogoče, da rimski prefekt ni toliko vreden, ko francoski župan, toda tega je vlada opravičila, celo pohvalila, rimskega prefekta pa domača vlada obsodila, akoravno si ni omadeževal rok s francosko krvjo." — Poletno stanovanje sv. očeta v vatikanskem vrtu je bilo minoli teden do-gotovljeno. Sv. oče so že nekaj dnij ob ugodnem vremenu s spremstvom ostali čez dan v vrtu ter se proti večeru vrnili v Vatikan, kjer skoraj vsak dan sprejmo več romarjev.
(Isterska vinarska zadruga) nam Ije doposlala 50 iztisov svojih pravil, za katere se lahko vsakdo oglasi v našem vredništvu.
(Kolumbijski zvon svobode.) Pred dobrim tednom je prispel v Novi York Kolumbijski zvon svobode in miru na parniku »Saratoga". Zvon je vlit iz zlata, srebra, jekla, železa, bakra, svinca in iz raznovrstnih pušk in mečev, od katerih ima vsak svoj poseben pomen. Ima pa zel6 plemenit in vzvišen poziv. Kot pridigarja svobode in miru ga bodo peljali skozi deželo prostosti, kjer bo z zvonkim glasom oznanjeval bratoljubje in ljubezen. Najpreje ga bodo peljali v Chicago, kjer je prvič slovesno zvonil 9. septembra o priliki velikega vojaškega dne. Zvon so najprej pripeljali v Jersey City, od koder so ga
z velikim slavljem in častjo, ki se mu spodobi, peljali skozi Newark, Philadelphijo, Baltimore, Pitts-burg in Indianopolis v divno vzhodno metropolo na svetovno razstavo. Ta velaznameniti in častiti spomenik, na svetovno razstavo Kolumbijsko pripeljan, tehta 13.000 funtov iu je pri ustih širok 17 črev-Ijev in 4 palce. Njegov kembelj tehta 700 funtov. Ima pa tri napise. Prvi je: »Čast bodi Bogu in mir ljudem na zemlji"; ta je prav na zgornjem robu. Drugi je: »Oznanuj svobodo vsej deželi in vsem njenim prebivalcem"; i ta napis je na ustih. V sredi pa stoje napisane prelepe besede Izveličar-jeve: »Novo zapoved vam dam — da se ljubite mej seboj". Viitje zvona stane 6500 dolarjev. — O, zvon svobode, zvon miru in ljubezni, kdaj ne bodeš pozvanjal spravo v ime bratoljubja in ljubezni ne samo tu v deželi prostosti, temveč i daleč tam za širnim ocejanom, kjer zavlada tema sovraštva in prepirov? Zvoni torej in zvoni v jednomer, pozi-vajoč človeštvo k mejsebojni ljubezni! Umiri prepirajoče se narode!	»Amer. Slovenec."
(Nova rampa pred deželuim glediščem) bode ravnokar gotova.
(Javna knjižnica.) Črnogorski knez je ustanovil v Cetinju o priliki 4001etnice obodske tiskarne javno knjižnico. Daroval ji je jako mnogo knjig in poleg tega še 1000 gld.
(Naslov šolskega svetnika) je cesar podelil knezoškofijskemu duhovnemu svetniku in profesorju veronauka na gimnaziji v Celju č. gosp. Ivanu K r u š i č u povodom njegovega vp^kojenja.
(Javne blagajnice.) V nekem posebnem slučaju se je odločilo, da se semeniške blagajnice, katere se podpirajo iz verskega zaklada, javne blagajnice v zmislu poslednjega odstavka t. p. 83 B 2 pristojbin-skega zakona z dne 13. decembra 1862, torej ni plačevati določene pristojbine od saldovanih računov, ki se mesto pobotnic od trgovcev ali obrtnikov pred-lože blagajnici.
(Koroške podružnice sv. Cirila in Metoda) se prav marljivo gibljejo. Duč 13. avgusta je zborovala kotmirska podružnica ob mnogobrojni udeležbi. Podružnica šteje 151 udov in je imela lani 26 gld. 50 kr. dohodkov. Govorili so pri shodu: čast. gosp. Fr. Štingl, gosp. D. Stih, gosp. Oz bič in velečast. g. župnik T a v š i č. — Dne 26. t. m. je zborovala podružnica za Medgorje v Habru, prihodnjo nedeljo ima letni občni zbor podružnica za P 1 i b e r k in okolico v Stebnu pod Juno. — Novo podružnico so ustanovili v Rožeči. Osno-vaini shod je bil jako dobro obiskan, govori prav zanimivi. — Dne 6. septembra bi imel biti ustanovni shod nove podružnice za Velikovec in okolico. Zagrizeni nemčurčki, na čelu jim renegat Papič, znali so velikovške gostilničarje vgnati v kozji rog, da noben ni dal za zborovanje potrebnega prostora, dasi sta dva to že prej obljubila. Nad tem »junaškim" činom seve veliko veselje v nemčurskem Izraelu, ki je v pravcatih slavospevih opeval slavo Velikovčanov, katerim je dana beseda — deveta briga. Pa naj »liberalni" listi še toliko preobračajo svoje kozolce, podružnica se bode vendarle ustanovila. — Huronsko kričanje nastalo je v nemčurskem taboru, ko se je razglasilo, da hoče slavna družba sv. Cirila in Metoda v Velikovcu osnovati slovensko šolo. Slovenska šola v Velikovcu — to je bilo za rahle živce Nemčurjev hkratu preveč! Kričali so po listih svojih, nabirali »prve" krone, klicali na pomoč svoje poslance, da rešijo »nemški" (??) Velikovec v »škripcih". Zato so zbobnali v Velikovec dne 24. t. m. »ortsgruppen-tag" podružnic nemškega »schulvereina", ki je narodnim nasprotnikom pravcato univerzalno sredstvo zoper vse »nakane" hudobnih »bindišarjev". Bode-li kaj pomagalo?
(Moder sodnik.) Sodnik Krehel v Missouri v Sev. Ameriki je te dni imel soditi dva možaka zaradi manjših pregreškov. Jeden zatožencev je znal brati in pisati, drugi pa ne. Sodnik je obsodil poslednjega za tako dolgo v zapor, da se brati in pisati nauči. Prvi pa bode poslednjega brati iu pisati učil in ostane torej ravuo tako dolgo v zaporu. Oba sta bila jako pridna in čez tri tedne je bil vspeh učenja tako ugoden, da so ja že izpustili.
(Mejnarodna razstava žrebcev) bode od 14. do 17. dne oktobra na Dunaju. Čas za oglaševanje poteče s 1. dnem oktobra. Oglasilo se je jako mnogo žrebcev iz raznih dežel. Ker bode država pri tej priliki žrebce kupovala, jih bodo mnogi dobro prodali.
(Finančna proknratura in samostani.) Frančiškanski samostan na Češkem se je obrnil v neki zadevi na finančno prokunturo, da bi ga zastopala. Prošnja se je zavrnila z utemel jitvijo, da more finančna prokuratura po postavi še le potem prevzeti zastopstvo, ko se samostan razpusti. Ugovor na finančno ministerstvo in pa na upravno sodišče je ostal nevspešen.
Telegrami.
Dunaj, 25. septembra. Cesar je vsprejel kneza-priinasa Vaszary-ja v polurni zasebni avdijenciji.
Dunaj, 25. septembra. Ministerski predsednik grof Taaffe je dopoludne ogledal anarhistom zaplenjena orodja in priprave in izrekel policijskemu predsedniku svoje posebno priznanje na vspehu.
Dunaj, 25. septembra. Permanentni davčni odsek je sklican na 5. dan oktobra.
Dunaj, 26. septembra. „Wiener Ztg." objavlja cesarjevo ročno pismo grofu Taaf-feju, s katerim se sklicuje državni zbor na 10. dan oktobra.
Dunaj, 20. septembra. Nemški cesar je dopoludne ob 8. uri 10 minut prišel v He-tzendorf, in avstrijski cesar ga je vsprejel na kolodvoru v pruski uniformi. Oba cesarja sta se dvakrat poljubila in podala roki. Nemški cesar je takoj šel v Schonbrunn. Pred prihodom vladarjev v Schonbrunn so s silo spravili v varstvo na graškem dvorišču najbrž blaznega človeka, ki je rekel, da mu je naročeno, da se predstavi nemškemu cesarju.
Beligrad, 26. septembra. Kraljeva pro-klamacija objavlja, da danes odpotuje srbski kralj v inozemstvo in imenuje ministerski svet za regentsko oblastvo. Kralj ostane 8 do 10 dnij v Opatiji, kjer se snide z bivšim kraljem Milanom. To potovanje ima torej nekaj političnega pomena.
Poslano.
Pred petimi leti nastopil je Matija Cerar službo vrtnarja pri Tivolskem gradu in je, kakor strokovnjak vrlo izvrševal svoj posel; vrtni nasadi, cvetlič-njak in sploh celi tivolski park je očividno in na veselje vsakega posameznega opazovalca dobro napredoval. Ker je pa stara prislovica: „Svoji k svojim" zdaj le še basen, ne vemo, zakaj da se omenjeni Cerar ui defiuitivuo nastavil kot mestni vrtnar, ker je domačin, marljiv delavec, spreten vrtnar in vseskozi vesten, delaven ter oče štirih otrok.
Ko se ja namreč služba mestnega vrtnarja razpisala, kompetiral ie tudi omenjeni C^rar za to službo in nadejati f je bilo, da bo ta kompetent sprejet v službo. Toda mestui odbor ljubljanski prezrl je marljivega, veščega in vestnega domačina ter podelil službo nekemu tujcu.
Kdor zdaj mestne nasade in cvetličnjaške naprave pazljivo ogleduje, prepričal se bo, da ti v primeri z ogromnimi stroški nič ne napredujejo, temveč očividno nazadujejo. Tam, kjer je prej rasla lepa domača trava, se je vse prerilo in posejala se ja „Wienerstadtparkmischungu, katere semena so prenapeto draga. Da bi se več cvetlic zasadilo, te za vel'ke stroške bil napravljen pod sedanjim ljubljanskim mestnim vrtnarjem gosp. Vencelinom Heinitzem nov rastlinjak in nov gorkotni grednik, katera stavba je stala davkoplačujoče ljubljansko občinstvo nad 1000 gld., v tem pa rastejo zdaj mesto cvetlic kumare, dinje in tudi salata. Do-zda) nismo vedeli, da bi te rastline potrebovale tacih dragih zgradb za svojo rast.
Da se pa da kaj skazati, koliko tivolski vrt na-pravlja troškov in ker je dobiti domačih delavskih močij dovolj, naiel je g. Heinitz še jednega delavca, zopet — tujca!! Da pri naročilih tujega semena
za travo ni imel pri svoji svetoznani umetnosti gospod Heinitz sreče, kažejo velike lehe praznega sveta, katerega zdaj obseva Heinitz z domačo travo, da je vsa) zelena rašinja.
Zato vprašamo: Je-li mestnim gg. odbornikom znana ta stvar in kaj menijo storiti, da v prihodnje tuji ljudje naše domače zemlje za drag denar več neiadostno ne obdelujejo, dočim skromni in delavni domači ljudje ne najdejo ne dela ne kruha? Ali je tako ravnanje z gospodarskega in narodnega stališča opravičeno?
Meščan in strokovnjak v imenu druzih, ki radi pohajajo v tivolsko šetališče.
Umrli so:
18. septembra. Janez Zupančič, četo vodja, 24 let, je utonil.
24. septembra. Ana Ahlin, delavka, 47 let, Florjanske ulice 8, jetika.
V bolnišnici:
23.	septembra. Ana Merjasič, gostija, 81 let, ostarelost. — Alojzij Šetina, stražnikov sin, 3 leta 7 mesecev, stres možganov.
24.	septembra. Marija Košenina, gostija, 42 let, sarcoma maxilla inf. sin.
Tujci.
24. septembra.
Pri Maliču: Rufeovskv, Mully, zasebnika; Makel, operni pevec ; Neuman; Franki, trgovec, z Dunaja. — Vitez Ellison-Vidlet, poročnik, iz Ljubljane. — Delour, ravnatelj, iz Siska. Klein, tovarnar, iz Guntramsdorl'-a. — Ostank iz Beljaka. — Gandini, okr. sodnik, s soprogo; Lapajne iz Idrije. — Schaffer, major; Kobenmaier s sopro in {hčerjo, Neuman, Reiman, trgovci, iz Gradca. — Reitter, Tagliagi iz Trsta. — Pfau, gle-diški igralec, iz Voglič. — Mandl iz Zagreba. — Merscheg iz Prage. — Perko, potovalec, iz Ptuja. — Treu, trgovec, iz Slavkova.	;
Pri Slonu: Camejini z rodbino, in Luzzatto, trgovca Kalister z rodbino, Košak, zasebnika, iz Trsta. — Malma, inžener, in Prossinagg, trgovec, z Dunaja. — Schmierer, inženčr, iz Beljaka. — Pirnat, notar, iz Zatičine. — Maly iz Tržiča.
—	Antič iz Selc. — Filosevič iz Gorice. — Piischl iz Celovca.
—	Majdič s soprogo iz Logatca. — Hackl, stavbeni tehnik, in pl. Kodolitseh, poročnik , iz Ljubljane. — Ronk s hčerjo z Reke. — Eisler, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Fischer iz Budimpešte.
Pri Juinem kolodvoru: Schmid iz Gradca. — Kuhn, uradnik, iz Orsove. — Wiick, stotnik, iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru : Fabian, kovač, z rodbino, z Dolenjskega. — Dromečič iz Suhora.
Vremensko sporočilo.
a « O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S B 3 S
opazovanja		zraVomera v mm	toplomera po Celzija			•g SI E S " ** a
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč.	736	5 738 5 737	8	10 4 108 10 2	si. vzh. n M	dež » oblačno	28-70 dež
Srednja temperatura 10'5\ za 3 4° pod normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. septembra 1893.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	489,567.000 (+	2.622.000)
Kovinski zaklad „	275,516.000 (—	165.000)
Listnica „	184,774.000 (—	1,600.000)
Lombard „	27,533.000 (+	870.000) Davka prosta bančna
rezerva gld.	8,508.000 (—	339.000) Državnih bankovcev je
v prometu gld.	242,512.000 (+	5.529.000)
Oddsi se
služba cerkovnika in organista
v Sit. Jur ju pri Šmariji na Dolenjskem.
Župnijski urad v Št. Jurju pri Šmariji. Krasen
harmonij
s 13 spremeni, eno leto rabljen in za izvrstnega spoznan, je na prodaj za 200 gld.
Kje, pove vredništvo „Slovenca".	466 3—2
Miss Liela Rodier
iz liondona 475 2-1
podučiije angleški jezik.
Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstropje.

iS
\
/s'
•A
V Ljubljani:


266 10-10
jc priznano sredstvo za nni-čenje vsakovrstnega mrčesja.
Znaki tega izvrstno učinhu-jočega Zacherlina so:
1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Zacherl.
Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihraujevalec (priprava za poštupati) Zacherlina
Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer. Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, II. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer,
Schussnig & \Veber
V	Ljubljani:
V	Postojini:
V	Škofji Loki:
V	Polh. Gradcu
V	Borovnici:
V	Kočevju:
Na Krškem :
V	Dvoru:
V	Idriji:
V	Kranju:
Ivan Jebačin. Anton Ditrich, G. Pikel, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verbič. Fr. Loj. Franc Kren. Peter Peschke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc K03. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Franc Kovač. Alojzij Gatsch.
V	Litiji:
V	Hribu:
V	Mokronogu:
Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici
Radečah:
Zagorju:
V	Kamniku:
V	Žužemberku
V	Črnomlju:
V	Bledu:
Lebinger& Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. \Vakonigga nasl. V Novem Meslu : A. Pauser.
R. E. Mickelič, Ivan Miiller st. Edm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner. Ludovik Perse, Oton Wolfling.
ii Dunaj
Dn6 26. septembra.
Papirna renta 5%, 1*5% davka . . . Srebrna renta 5 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta ... 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
•sarski cekini . . . *.....
97 gld. 10 kr.
96	, 95 „
119	„ 90 „
96	„ 60 „
986	
337	„ 25 .
125	„ 90 „
9	„ 99 .
61	n n „ 90 „
Dni 25. leptembra.
Ogerska zlata renta Kf,.......116	gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	162	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....195	,
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 1%	98	„
Zastavna pisma „ „ 4*/i*	101	„
Kreditne srečke, 100 gld.......195	„
8t. Genois srečke, 40 gld.......67	„
20 kr.
50 l
50 1 30 B
10 n
75 "
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137	gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	50	.
Salmove srečke, 40 gld........69	.	—	«
Windischgraezove srečke, 20 gld.....65	„	—	.
Ljubljanske srečke.........24	„	—	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	lol	.	25	.
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104	„	76	„
Papirnih rubeljev 100......131	„	—	.
£T Nakup ln prodaja "tJO. vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naro6il na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Wollzeile $t. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
aj&~PoJasnlla vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■f naloženih glavnic, tfl