Dve FaKuIteti L»REDI meseca se je sestal feikuitetni svet prirodoslov-too matematične in filozof-ske fakultete. Težišče raz-^ravljanja je bilo okoli raz-družitve dosedanje skupne fakultete. Odločili so se za dve fakulteti. Govorgi so iudi o delu komisij sveta in nekaitere člane v njih asameivjali z novimi. Studij-sko komisijo pa so razširi-li. Obravnavali so še vpra-žaoije selekcije in sklenili, da se morajo profesorska tnesta na novo razpisati, Sklad za posojilo VRI univerzitetnem odbo-ru že dalje časa obstaja sklad za posojiLa absolven-rtorn. Ker pa so za posojila iz tega sklada večkrat ptro-Bili tudi študentje, ki ge ni-eo absolventi, se je odbor samopomoči odloeil, da \istanovi poseben sklad. iz katerega bodo lahko dobi-vali posojila vsi študentje. Eok šestih mesecev, v kate-rem naj se vrne posojilo, je r©s kratek, toda sklad je premajhen, da bi ta rok lahko podaljšali. Prof. Ziherl o intelektualcih 17. JANUAR. je imel prof. &iherl v osrednji študent-ski menzi predavanje o vlcgi dntfelektualcev. Po predajvanju so študentje epraševali prof. Ziherla še o nekaterih zanimivih vpra-šanjih, tako da se je razvi-ia zelo živahna diskusijai. Pomoč poročenim študentom t>DBOR študentske samo-pomoči bo te dni začel de-Jiti riž in belo mok>o poro-(čenim študentom. Socialno »¦ekonomske komisije posa-frneznih združenj so že po-Blale sezname študentov, Jki pridejo v poštev. Poleg tega bodo socialno šibkim študentom razdelili nekaj ira in mleka v prahu. Po-šiljka paketov, ki bo pri-spela v kratkem, pa se bo verjetno upcrabila za brez-plačne malice tam, kjer so študentje po ves daa na fa-kulteti. Zaposlitev za študente ŽE DALJ časa si univerzi-tetni odboT samopomoči prizadeVa, da bi se študent-je, ki redno prosijo za pod-pore, kje honorairno zapo-elili. Sedaj se bo osnovala komisija, ki bo skrbela za zaposlitev takih študentov, pozneje se bo pa razširila v poseben odbor. Prijavilo se je že več študentov, večino-ma za inštrukcije, za osi,a-le zaiposlitve pa bolj malo. Združenja bodo tudi sesta-vila seznam vseh honorarno zaposlenih študentov, ki ga bo vmiverzitetni odbor predlq»il posredovalnici za delo. Prvi študijski programi PROFESORJI pravno-eko-nomske fakultete so na iz-reduo zahfevo fakultetnega sveta izdelali študijske pro-grame. Tako je pravno-iekonomsika faikulteta prvav IJubljani, ki ima urejene študijske programe. Velilc, delež :ma pri tem nedvom-x\o tudi študentska organi-zacija, ki je prav s svojimi nsprestanirni zahtevami t>ripravila fakultetni svet do omenjenega sklepa. Študentje o filmu STUDENTJE elektrotebnike iso se zbrali in debalirali o nekaterih problemih filma. Na svoj debatni večer so povabili naše filmske ustvarjalce in kritike ter jim stavljali vprašanja Sredi meseca pa je klub ljuoijanskih študentov pri-re<*ii večer kratkih filmov. To je bil prvi večer iz seri-je filmskih večerov, ki jih ima klub^v načrtu. Predva-jajiih je bilo več dokumen-tamih, reportažnih in za-bavnih filmov. lozofskie !n prirodoslovno ma-tematične fakuUete zastopali mnenje, da takšno nasilno zdr-uževanje ne vodi nikamor. Zagovarjali so prednosti loče-nih fakultet. Po predlogu fa-kultetne uprave bi liila naj-boljša rešitev dve fakulleti: filozofska in naravoslovna fa-kulteta, kakor bi se po novem imenovala nekdanja prirodo-slovno-matemalična. To reši-tev so soglasno sprejeli. Prav tako dosedanja združitev dveh samostojnih oddelkov na prav-no-ekonomski fakulteU nima nobenih prednosti niti pri de-lu, še manj pa pri administra-ciji. O vprašanjih organizacije pravnega in ekonomskega §tu-dija se je v naši javiiosti že dosfi razpravljalo in zato združitev nima nobenega glo-bljega smisla. Fakultetni svet in uprava sta predlagala, da se sedanja otldelka osmosvo.ji-ta v samostojni fakulteti, kar je univerz.itetni svet sprejel. Prav tako je svet sprejel pred-loga, da bi se mcdicinska fa-kulteta preimenovala v medi-cinsko in stomatološko fakul-teto s tem, da v njenem sicsta-vu ostaneta dva oddelka, me-dicinski in stomalološki. Manj jasnosti je glede ure-ditve tehniške fakultele. Med učnim osebjem na tehniški fa-kulfefi je imel največ zagovor-nikov predlog, da bj se tehni-ška fakulteta razdelila na se-dem samostojnih fakultet, tako da bi sedanji oddelki postall fakultete. Sedma fakulteta bi po tem> predloatu bil oddclek za splošne predmčte. ki bi mu prikljurili še študij tchnišk« fizike. tako da bi se ta sedrna fakulteta imenovala — fakul-teta za tehniško fiziko. Manj zagovornikov je imel predlog. da bi še naprej obstajala ena sama tehniška fakulteta, ki bi imela več oddelkov, čeprav .ifi fakultetni svet tehniške fakul-tete predvidel to rešitev. Od-ločno so nasprotovali ludl predlogu, na.j bi se nekaj so-rodnih oddelkov združilo v fa-kulteto. Univerzitetni svrt se je po obšfrni razpravi pridru-žil mnenju fakultetne uprave m predlagal, da je treba v re-publiškem zakonu sprejeti sta- SEJfl UNIVERZITETNEGfi SVETA RAZPRAVA O REPUBLIŠKEM ZAKONU UNIVERZITETNI SVET JE RAZPRAVLJAL O NACRTU REPUBLlSKEGTA ZAKONA O UNI-VERZI. NOVA STRUKTURA UNIVERZE. STUDIJ NA MEDICINI SEST LET. NA TEHNIKI SE ŠTUDIJ ZAVLECE CEZ SEDEM LET. UCNI NACRTI NAJ BODO TAKŠNI, DA OMO-GOCIJO POVPRECNEMU Š^TUDENTU DIPLOMIRATI V REDNEM ŠTUDIJSKEM CASU V sredo 16. januarja je bila v sejni dvorani univerze seja univerzitetnega sveta, ki ji jc predsfidoval predsednik dr. Franc Hočevar. Na dnevnem redu je bila razprava o načr-tu republiškega zakona o uni-verzi in rektorjevo poročilo o domovih in menzab. KAKŠNA BO NOVA STRTJK-TURA UNIVERZE? Največ so razpravljali o strukturni ureditvi univerze in času trajanja študija. Poroče-valec je člane sveta seznanil s staiišči posameznih fakultet-nih svetov in fakultctnih nprav o tem vprašanju. Tako so že od prvega dne združitve fi- lišče o sedmih samostojnih fa-kultetah. TRAJANJE STUDIJA 1N ASTRONOMSKE DOLZlNE V splošnem zakonu o uni-verzah je določba, ki govori o času irajanja štud. in določa, da študij na univerzi traja od 4 do 6 itet. V razpravi o traja-nju študija je univerzilelni svet predvidel, da se v repu-bliškem zakonu določi točen čas predavanj in pouka. Tako traja študij na prirodoslovno -matematični in filozofski fa-kulteti in pravno-ekonomski fakulteti 8 semestrov, na agro-nomiji in gozdarstvu 9 serne-strov, na iehniki !) oziroma 10 semestrov, na vcterini 10 se-mestrov in na mcdicini 12 se-mestrov za oba oddelka. Na tehniki je zadnji semester predviden za pripravo diplom-skega dela. Cas trajanja študija se iz le-ta v leto podaljšuje. O tem pojavu zelo nazorno govorijo statistični podatki. Po ieh po-datkih rabijo študcntje na pravnem oddclku povprečno 5 le za dokončanjc šudija (po-vprečna starost 25 lei), na eko-iiomiji 5 do 6 let (povprečna starost 25 do 26 Ict), na agro-nomiji 7 let (povprečna starost 28 lei), na gozdarstvu 6,6 let (povprečna slarost 26 do 27 let), na medicini 7,2 let (po-vprečna starost 27 let), na ar-hitekturi 8 let (povprečna starost 29 let), na elektrotehniki 7,5 let (povprečna starost 29 let), na gradbeništvu in geod«-ziji 7,5 let (povprečna starost 29,5 let), na kemiji 5,5 let (po-vprečna starost 25,3 let), na rudarstvu 8,5 let (povprečna starost 30 let), na metalurgiji 7,1 let (povprečna starost 26 let), na strojništvu 7,5 let (po • vprečna starost 29 let). Po sta-tističnih podatkih se je študij skra.išal samo n.a treh odde!-kih in sicer na metalurgiji, strojništvu in kemi.ji. V razpravi so poudarili, da je treba povprefinemu študcn-tu omogočiti, da v času traja-nja šiudija pridobi vse pogoje za pravočasno končanje. V zvezi s tem pa bo nujno prila- goditi in izboljšati učne načr-te in zagotoviti stalnost učnih programov. Predstavnik štu-dentov je posebno podčrtal važnost, da se v statutih tocno določijo nčni programi in stiov, ki jo mora študent za izpite obvladati. TRETJI IZPIT PRED KOMI-SIJO V načrtu zakona je tudi člen, ki določa, da imajo štu-dentje pravico delati izpite trikrat in siccr tretjič pred ko-misijo. Cetrtič bo kandidat de-lal izpit le s pristankom fa-kultetne uprave. Kdor tretjič izpita ne opravi, izgubi pravi-co do nadaljnjega študija. Predstavnik študentov v uni-verzitetnem svetu se je zavze-tnal, da bi se takšnemu štu-dentu dovolilo ponovno vpiso-vaii ta kritičen predmet, kar pa univerzitetni svct ni sprc-jel. Razpravljali so razen tega še o skrbi univ«rze in fakuliet za izobra/evanjc odraslih. Na koncu je rektor iraro^al o študentskih domovih in menzah. Sklenili so, da bo ena izmcd prihodnjih sej posveče-na predvsem študentskim vprašanjem. Sem sodijo social-no-zdravstveni in materialni problemi študedtov. SMUČRRJI — POZOR! Ker so zaradi tehničnlh razlogov ostala mesta za dva smučarska tečaja na Kofcah prazna, pozivamo vse, ki so reflektanti in ki so se prijatili kot eventualne rezerve, naj se čim prej zglase na planiskem društvu »Univerza«, Miklošičeva 5a. Ta dva tečaja bosta od 11. do 18. in od 18. do 25. februarja 1957. Odbor PKVI STUDENTSKl FESTIVAL V TKJSUVLJAH UTRIP NAŠEGA ŽIVLJENJA Od 13. jamuarja do 2. febni-arja se vrši I. študentski festi-val v Trbovljah. Na prireditv), sodeluje akademska folklorno -plesna skup. »Fraoce Marolt«, študent. akadem. z;a igralsko umetnost, akademski pevsM zbor »Tone Tomšič«, študent-je akademije upodabljajočih ¦umetaositi, štiudentski plesni orkester, veseli večer in štu-dentje akademije za glasbo. Imeli smo že več študent-skih festivalov, med njimi tu-di uspeli festival primorskih študentov. Toda festivala, ki bi bil na taki umeitnišiki višini in ki bi tako posrečeno zdru-ži naše osrednje študentske kulturno umetniške skupine, še ni bilo. Ideja, da bi revirsko akademsko društvo v Trbov-ljah organiziralo študentsko kultumo manifestacijo, ni no-va. Pojavljala se je že več Jet. Krivda, da se ta zamisel ni iz-vedla, zadene vse dosedanje odbore društva. v^ele letos, ko s-ta se organi^.acirte fesitivala lotila dva sposcibna študenta, ki nista niti člana odbora, je steklo. Pri organizaciji festi- vala je bila glavna ovira po-manjkanje denarnih sredstev, kajti jasno je, da se stro^ki vseh teh prireditev ne dajo kriti z vstopnino. Svoj delež je prispeval 010, nekaj OO LMS in SZDL, ostalo pa de-lovni kolektivi. Pri vseh na-žtetih in tudi piri delavsicjh kulturno prosvetnih društvih Svoboda so organizatorji našll polno razuimevanje in podpo-ro. Trboveljski študentje zaradi pomanjkianja časa \dovine, narod-ne zgodovine, družbemh ved itd. Pri teh zamenjavah pa fmo včasih v zadregi, ker ima- mo premalo domačih zman-stvenih publikacij. Naš namen ni, da bi knjige vskladiščevali. Težimo za tem, da bi dali knjige na razpolago tistim, ki jih potrebujejo. Toda to nam preprečuje pomanj-kanje prostorov. Citalniški pro-stori imajo samo 212 sedežev in to je ob sedanjem navalu premalo. Studentje ne morejo študirati v svojih seminarjih, prav tako tudi ne v centralni tehniški, medicinski ter agro-nomski in veterinarski knjiž-nici, fcer te nimajo nobenih čitalniških prostorov. Pogosto so v teh knjižnicah izposojeni vsi izvodi učbenikov, ki jih študentje rabijo. Zaradi tega prihajajo k nam. Studentom tehnike smo letos izdali 700 izkaznic, kar predstavlja sko-raj tretjino vseh izdanih izkaz-nic, To vprašanje bi se dalo rešiti, če bi fakultete uredile prostore, kjer bi šludentje la-hko študirali, bodi&i iz knjig, izposojenih v fakultetni knjiž-nici, ali pa iz svojih skripit. Po-tem se ne bi več dogajalo, da bi moral študent ali pirofesor, ki je izključno navezan na li-teraturo v naši kn.jižnici, osta-ti brez prostora, ker mu ga ga je zasedel študent, ki na našo knjižnico ni tako nave-zan ali pa njenih knjig sploh ne potrebuje. —Kakšni so vaši odnosi s študenti? -S študenti imamo dobre od-nose in jim pomagamo, če le moremo. Zeleli bi pa nekoliko več discipline. Zgodi se, da gredo študenftje iz čitalnice in pustijo svoj sedež nezaseden. Odhajajo na predavanja, se-minarje in v mesto. Spodaj pa čakajo vrste študentov. To je zelo nekolegialno. Potem na-vade, da študentje promenira-ju. govorijo in kadijo po avli. To se dogaja zlasti v popol-datiskih virah in takTat hrup iz avle zelo moti tiste v čital-nici. Takšne promenade pre-nesejo tudi v stranske hodni-ke knjižnice, posebno radi v parih. V .pritličju smo zaradi tega uredili skromno opre-mljeno kadilnico in zajtrko-valnico, pa jim je, izgleda, v avli bolj všeč. Reči pa mooram, da ni več toliko knjig po-kvarjenih. Pi-ej se je namreč dogajalo, da so pisali v knji-ge, jih podčr-tavali in iz niih trgali slike in strani z obraz-ci. Mnogo pa je še primerov, da knjig, ki smo jih posodili na dom, ne vračajo redno. NOVA SKRIPTA Tiskovna komisija tehnlške fakultete je pričela ob sodelo-vanj^u študeaitov i izdajanjem skript prof. dr. ini?. Dušana La-siča »Oddajnlk«. Fravfkar je iršel 1. snopič »Resonančni ojačevalci«, ki je že naprodaj po ceni 240 din. Učbenik je bil nuj-no potreben in je med študentl naletel na lep odziv. Kaj je mednarodna organizacija WUS Prof. dr. ing. Viktor Fettlch: WUS (World University Service — Svetervna univer?itetna služba) je skupna organizacija univerzitetnih profesorjev in študentov. Njene članice go skoraj vse države sveta razen držav Južne Amerike, Sovjetske zveze in države vzhodne demokracije. V vsaki državi je nacionalni ko-mite, v posameznih univerzitetnih središčih pa ima orga-nizacija svoje sekcije, tako tudi v Ljubljani. Na&a država je član WUS od leta 1951. Namen organi7aci.je je pomoč študentom, predvsem na zdravstvenem in strokovnem področju. Organizacija zbira od svojih članic sredstva za pomoč študentom v slabše rezvitih in manj bogatih deželah. Nacionalnim komitejem takih držav daje znatna aredstva za nakup dragih zdravniških aparatov, inštru-mentov in zdravil ter strokovnih knjig, posebno medicinskih in tehniških. Posreduje tudi medsebojno pomoč. Tako je Jugo-slavija doblla od WUS Združenih držav v zadnjih dveh letih 5 pošiljk hrane, skupno okoli 700 ton. WUS Jugoslavije pa je zbral že dve pošiljki zdravil za Burmo, Indonezjjo in Egipt. V programu za prihodnje leto ima \VTJS vse polno novih srdravstvenih postojank, predvsem v Aziji in Afriki. Celotni proračoin WUS je pribMžno 6 milijonov švlcarskih frankov. Za Jugoslavijo je poleg strokovnih knjig in hrane predviden tudi nakup prevozne aparature za fluorografiranje. K tem fitroškom pa bo naša država prispevala okoli 20.000 SF. V svojem prizadevanju, pornagati študentom, sodeluje ta organizacija tudi z ECOSOC, CARE, UNESCO in drugimi organizacijami OZN. \ CENTRALNI ODBOR ZVEZE ŠTUDENTOV , JUGOSLAVUE \ f razp isuj e | NATEČAJ \ ZA IZDELAVO ZNACK ZVEZE STUDENTOV [ JUGOSLAVIJE i \ I. nagrada: 40.000 din > II. "nagrada: 20.000 din » III. nagrada: 10.000 din » Fogoji natečaja: t 1. Pravico do natečaja imajo vsi državljani FLRJ. i 2. Osnutek tnora biti primeren za izdelavo značke i Zveze študentov Jugoslavije. [ 3. Osnutke bo izbrala žirija, sestavljena iz študentskih \ predstavnikov ln likovnih strokovnjakov. [ 4. Osnutki morajo biti šifrirani in v dveh izvodih: prvi ; osnutek naj bo izdelan s tušem, drugi pa naj bo v barvah. : V posebnem zalepljenem ovitku morajo biti šifre razlo- i žene. ' 5. Poslednji rok za sprejem osnutkov je 25. februar \ 1957. leta. f 6. Osnutke naj udeleženci pošljejo (kakor tudi vse i morcbitne dopolnilne informacije) na naslov: Centralni > odbor Saveza stud«nata Jugoslavije, Trg Marxa i Engelsa » br. la/VII, Beograd. ČRNO NA BELEM ,,Ro fnir pri domačem ognjišču. Temno bo in' tudi sonce bo sijalo, kot v vseh ča-sih in krajih svetovne zgodo-vine. Tako nekako sem razbral misli v članku poslednje šte-vilke »Tribune« o Hudijskih problemih na PMFF. Zdi se mi, da težišče reše-vanja ni v tem smislu, tudi menim, da delo študijske ko-misije pri jakultetni upravi ni za,jeto v ta okvir. Način dela komisije ni povsem do-sleden. Pri nas se je po neki čudoviti logiki razpasla nava-da, da mora študent, če ima kakšne pripombc k pomanj-kljivostim učnega načrta, iz-delati t-udi rešitev do vseh potankosti. če ne, so njegove pripombe vse prej kot resne. Prepričan sem, da od študen-ta ta komisija preveč zahteva. Tudi rešitve hoče in obravna-va samo »študentsko rešitev«. Kako rešiti. to je primama naloga študijske komisije, o tcm na* razglablja in skupno odloči. Germanist ne zna jezika po končanem študiju, !zjavljajo študentje že nekaj let. Ali, da uporabijn obsodbo slavistov, ki jo je nekoč izrekel član te komisije: študent-slavist po petih letih študija ni pismen. Menim, da je ta obsodba za-letava, a iz nadcdjnjega go-vorjenja sem razbral, da nt-smo iskali vzrokov za »nepi-smenost« slavista, pa naj bodo subjektivni ali objektivni. Ni važno, kaj postavimo pod A ali pod B, važno je, kaj obsega dlplomski izpit in kaj se zahteva pred diplomo in kako. Ali ne bt kazalo raz-pravljati o težnjah vseh pre-davateljev posameznih semi-narjev in jih vskladiti? Čarni Ludvik UTRINKI BEOGRAD Študentski kameval Beograjski študentje se pri-pravljajo za prvi študentski karneval v državi. Ni še pov-sem jasne zamisli, kako naj bi ta karneval izgledal. Beograj-ski Student je pred kratkim objavil reportažo pod naslo-vom Festa delle matricole o študentskem karnevalu v Pa-dovi. Ta reportaža je bila pri-spevek k razpravi o izv^dbi beograjskega Študentskega kamevala. ZAGREB Majski iestival Na zadnjem sestanku uni-verzitetnega odbora zagrebške univerze so sprejeli okvirn: načrt za majski festival. Na-črt še ni popolnoma izdeLan, ker je njegova realizacija pre-cej odvisna od materinskih sredstev. Letošnji majski festival se bo v marsieem razlikoval od dosedanjih, tako glede traja-nja in obsega festivalkih pri-reditev. Festival bo predvido-ma trajal od 8. do 25. maja. Spored kulturnih prireditev bi bil v glavnem na Ti"gu Repu-blike in dvoranah v središču mesta. Predvidevajo tudi go-stovanja kiilturno umetniških in športnih skupin iz drugih univerziteinih središč v državi. Prstni odtisi Morda bo na prvi pogled iz-gledalo, da iščem dlako v jaj-cu in da imam zastarele rna-lomeščanske navade. Vendar — kljub temu, smo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Nekaj časa se že hranim v menzi Študentskega naselja. Nimam kdove kako pretiranih in nenavadnih zahtev. Samo neka stvar, ki bi jo imenoval pračloveška postrežba, me je zbodla. Zgodi se, da nam od časa do časa postrežejo s pa-lačinkami ali drugim pribolj-' škom., ki spada na jedilni list slaščičarn. Za mizo nas sedi po šest. v sredo pa prinesejo krožnik s Šestimi palačinkami. Potem iz tega krožnika kar z rokami jemljemo palačinke, ker drugih pripomočkov, fci spadajo v moderno gospodlnj-stvo in gostinjstvo nimamo. Temu se pravi kulturna po-strežba! Tako, je včasih na eni sami palačinki šest ali ve& prstnih odtisou študentskih rok. Za tiste, ki imajo izpite iz kriminalistike, so palačinke dober učni pripomoček za. razpoznavanje vzorcev prstnih odtisov. Drugim pa je ta stik z daktiloskopijo odveč. Morda ' bi se le dalo kako drugače postreči, da bt bilo bolj higi-ensko in kulturno? Mesečnik, ki ga študentje premalo poznajo l!lyuuUf 111,111 yUdlUUuiIIJu |llulllUIU|JULIiUJU Založba CK LMS tedaja ted-nik lVIladina, revijo Mlada pota in meisečndk Priročnik za mlade ak/tiiviste. Mladina je podobna Studentskl Tribuni, le da obrav-nava pnoibleme tako s.redn.iešol-ske kot delaivske in kmečke ml>adiine in skrbi za vsestransko azobrazbo le teh. Mlada pota so literarna revija, izhajajo meseč-no, skozi vse šoilsko leto, in prinašajo poleg proze In poezije mladih tudi nazprave o filmih, o najrazličnejšiih fc.ulturn.ih, filozoflsikih in drugih teoretičnih vprašanjaih dn sfrznanja mladina z najrazličnejšimi, zlasi kultur- niimi dogajasnjl pri nas in po svefcu. Tret^a publiikacija v založbd CK LMS pa je mesečnik Priroč-nik za mlade aktiviste. V pretek-lem letu je izšlo deset številk, vsaka na treh tiskovnih polah- In opremlijena z bogatimi ilustraci-jami. Priročnik odlikuje zlasti to, da prinaša brez zamud kar najobsežnejše, študijskio poglob-ljeno gradivo o vseh važnih go-spodarskLh in političnih dogod-kih v Jugosilaviji. V rubriki n. pr. Vprašanja nažih dni pa zlasti šludijsko obraivnava domača gosipodarsika, ideološka in socio- Kakšni so bili predvojni študentski listi loška vpra§anja, v ruibriki So-cialistična obzorja pa razprava o dogajanjih v svetu, n. pr. o itialijansiki, francoski in kitajsk.'. komunistični partiji, o razmerah v vzhodnih državah i>td. Priročnik bo svoj obseg raz-širil na 48 do 64 strani, izhajal bo redno ob koncu vsakega me-seca (razen poeitnic) in bo pisal o socialističnih gibanjih v svetu, o svetovnih gospodarskih in po-Htičnih probleimih, o našnh no-tranj.ih dogodkih, o gospodarst-vu, zdravstvu, drUžbenem uprav-Ijanju, o šolski reformi, o raz-pravah v skupščini, o vseh tistih sodobnih vzgojndh, etičnih, psi-holoških vprašanjih, dalje o kul-turnih, literarnih in umetnost-nih vprašanjih, o filmu in dru-gih vplivih na mladino — skrat-ka, o vseh najvažnejših vpra-Žanjih, ki zaniimajo mladi rod. Pisal pa bo tudi o marksizmu in njegovih tvorcih, o politični ekonomiji, o zgodovini napred-nega mladinskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, o naS' veljavni zakonodaji, pravicah in dolžnostih, ki od tu izvirajo. in še o mnogih drugih zanimivostih. Zaradi svoje bogate vsebine in izredne aktualnosti radi segajo po Priročniiku tudi ostali, ne le mladi aktivisti. Se prav posebej p.a bo koristil študentskim klu-bom, pa tudi ostalim študentom za široko ra.zgledano.st ali za dela v svoji ali ostalih družbe-nih organ'izac.ijic.fa. Prof. Boris Misja: Predvojni študentski časopisi, vsaj levičarski, nikoli niso bili glasilo kakšne študentske politične organizacije. Pač pa so imeli močno zaledje in vsa podporo v naprednih študentskih društvih kot so bili Triglav, pL»7.neje Mladi Triglav in po njegovi prepovedi Sflovenski klub. Naj naštejem nekaj najvažnejših: Akademski glas ln nje-gov naslednik »1551« — to sta bila levičarska lista. Glasilo klerikalnik »stražarjev« — Katoliške akcije pa je bila »Straža v viharju«. Okoli »Akademskega glasu« in pozneje »1551« je bilo zbranih mnogo marksistov, n. pr. Boris Ziherl, dr. Lev Modic, Uroš Kraigher itd. »Akademski glas« in »1551« sta vedno vodila ostre pole-mike s »Stražo v viharju«« in včasih tudi s »Slovencem« ali »Jutrom«. Sploh se je v listu odražala aktivnost levičarskih vrst, ki so se posebno razgibale ob raznih akcijah in poskusih klerikalcev. Sem spadajo razna predavanja političnih delav-cev, akcija za univerzitetno knjižnico in za popolno in svo-bodno univerzo, ko so klerikalci n. pr. zahtevali, da se na univerzi uvede redna maša in na balkon postavi razpelo. Vse to smo v Hstu obravnavali z ostrimi polemikami, med študenti in v javnosti pa z demonstracijaftri. Jasno je, da nas cenzura ni pustila, da bi počenjali, kar bi se nam zljubilo. Njena neargumentirana črtanja so nam včasih zreduciraia kar po tričetrt strani. Take luknje smo potem mašili^ z neškodljivimi kratkimi vestmi ali pa s Stri-tarjevimi al Zupančičevimi pesmimi. Bralcem smo se morali venomer opravičevati, da so naših nerednosti krive »ovire, ki jim pri najboljši volji nismo kos«. Uružba in vlsoka šola Zadnji čas obširno razpravljamo o tem, kako bi republiški zakon moral urediti bi-stvena vprašanja naše univerze. Temelj družbenemu upravljanju na univerzi je postavil že. splošni zakon o univerzah in rezultati dveletnega upravljanja so dali dobre sadove. Toda to je šele začetek urejevanja razmer na univerzi. Splošne določbe zveznega zakona moramo prilagoditi na naše slovenske razmere in najti takšno obliko ureditve naše uni-verze, ki bo koristila našemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Načrt republiškega zakona o univerzi je že izdelan in družbeni organi na naši uni-verzi o njem že dalj časa razpravljajo. V okvir teh razprav sodi tudi ta naš prispevek, ki sicer govori precej splošno o problemih visokih šol in njihovega odnosa do družbe, koristen pa bo verjetno že iz razloga, da osvetli nekatere dosedanfje pomanjkljivosti in probleme, ki bi jih morali upoštevati pri izdelavi zakonskih določil in statutih. O teh problemih več ali manj razpravljajo na vseh univerzah v svetu in so posamezne značilne črte razvoja današnjih visokih šol vzete iz razprav posameznih tujih študentskih listov. Nekateri od teh problemov se v enaki luči pojavljajo tudi pri nas. Visoke šole niso v nekem izo-liranem prostoru, pač pa kar najtesoeje povezane z družbeno realnostjo; tndi njih zajema po-speieni proces razdeljevanja funkcij v sodobni družbi. Njih stara idealno obarvana podoba se razkraja. Nove tehnične zna-n&sti so našle svoje mcsto v po-prejšnji izoliranosti tehniških visokih šo-1, prizadevaje si — vendarle z očitno ne dovolj učinkovitimi sredslvi — da bi premostlle svojo odtujenost a drugimi znanostmi. V okviru starih univerz sta se ekonomija in naravoslovje razvila v samo-stojne fakultete, znotraj njih pa 60 ee spet zelo močno izobliko* vale posamezne stroke. Poveza-nost med fakultetami samimi in med disciplinami, uvrščenimi v okrilje fakultet, se že tnočno krha. S tern prihaja nevarnost, da bo univerza počasi izgubila svoj obraz, ker prihaja v na-sprotje s prvotno idejo, ki Ji še tmerom določa strukturo. Njeno notranje jetlro teži bolj in bolj TRIBUNA • Str. 2 po visokospecializirani pok icni izobrazbi študentov, ki naj bi zajela čim šlrši . bseg in omogo-čila bodočemu strokovnjaku, da bo s čim večjim uspehom futik-cioniral v svojem pokUcu. KRITIKA S 8TUDENTSKE STRANI Prav sem pa sega kritika s študentske strani. Ko so Sli štu-dentje skozi univerzo, so prišli prav do obzorja svojega poklica. Zdaj se jih loteva dvom, če ni bilo bistveno morda zamujeno. Pričakujejo, da bodo kmalu za-vzeli svojo družbeno vlogo na vodilnih mestih. Tam se bo do-ločala njihova vrednost za bo-doče naloge in delovne načrte, njihova človeška vrednost. Le tistemu. ki vidi aAcademsko delo v pravočasnem spoznavanju na-log v bodočnosti in se pripravlja za njihovo reševanje, bo jasno, da njegovemu poklicu ne zado-53a le veliko rerne volje in ne le znatna mera zanesljivega zna-nja, ampak da šele ocena lastne dejavnosti In vpogled v odnose vodi k razumevanju ter ustvarja možnosti nadaljnjega oblikova- nja samega sebe. Tako je na-ravno, da izhajajo študentje ob tcmi »družba in univerza« iz na-felnega vprašanja, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi visoke šole v večji meri skrbele za izobraz-bo ljudi, ki bodo zmožni samo-stojne zavcsti in razumevanja samega sebe. Kaj storiti, da bo-do z visokih šol prihajali ljudje, ki svojih nalog ne bodo oprav-Ijali zgolj tehnlčno, pač pa bodo svoje celotno osebno delovanje vključili v nastopajoči družbeni red in v njegov nadaljnji razvoj. VPRASANJE: NUMERUS CLAUSUS Stevilo študentov nezadržno raste. Ta gneča pa ni, kot se je dogajalo pred leti, beg pred po-klicem in gospodarsko dejav-nostjo. Nasprotno: nova indu-strijska revolucija, v kateri smo, stavlja vedno višje zahteve po tehničnem in znanstvenem naraščaju vseh strok. Znanost in tehnika segata v vse širša živ-Ijenjska področja. Delež umske> ga dela, ki je potrebno od za-četka produkcije do njene iz-vedbe, postaja vae večji. Reše-vanje družbenih, gospodarskih in soclalno-političnlh problemov ter oblikovanje novih aspektov pri vedno obsežnejših vpraša-njih sodobnega življenja nista mogoča brez znanstvene iz-obrazbe nekega stalno rastočega števila mladih Ijudi. Neke, od koderkoli že manipulirane, ome-jitve števila študirajočih ne sme zategadelj zastopati nihče, kajti stremeti bi morali čimbolj reali-stično, da bi jih še več študi-ralo. Kljub ustanavljanju novih asistentskih in docentskih mest občutnih izboljšav ni, ker števi-lo študentov ncnehno raste. Pro-fesorji so prezaposleni z uprav-nim deloni, ki prinaša tudi tu marsikaj nekoristnega v obliki raznih zasedanj in kongresov, ki pa so spet zaradi močne spe-cializacije znanstvenega dela ne-obhodni in morajo skrbcti za koordiniranje različnih raziskav, morajo ocenjevati celotno dejav-nost in podobno. Prav tako so profesorji zaposleni z vse preveč i/piti, katerih vrednost postaja zaradi njihove brezosebne ruti-ne, ki se ji že ob najboljši volji ni veo mogoče izognili, vedno bolj dvomljiva. Mar rezultati opravičujejo vse te velike izgu-be v času? In kje ostane univerzltetnim učiteljem čas za njihove osnov-nc i aluge, za rasiskovalno de'o in pouk? Interesi družbe zahte-vajo, da bi se oboje kolikor mo-goče dobro in uspešno uveljav-ljalo ter izpolnjevalo. In oboje, raziskovanje in pouk, naj ven-darle ostaneta v tesni zvezi In prežetosti osnovna naloga sle-hernega profesorja. Vsekakor hi se bilo treba varoviti pred ločit-vljo na raziskovalne in učne iole ter na profesorje-razisko-valce In profesorje-predavatelje. V obeh primerih bi trpela oba dela in obe nalogi, raziskovanje in pouk, bi bili rešeri le z manj-šimi uspehi. Skodo bi trpell predvsem štu-denli, kajti težišče bi padlo vcd-no na stran poklicne vzgoje, uni-verza bi postala strokovna šola za vrsto akadetnskih poklicev. Danes že vse preveč šibka pove-zanost med takultetami bi po-polnoma odpatUa iij znotraj sa-mih fakultet bi se verjetno kma-lu razvile posamezne strokovne in poklicne discipline v samo-stojne inštitute. S tem bi potem postala akadeniRka ozkostrokov-na izobrazba pravilo. NOVA OBLIKA POSVETOVANJA O STUDIJU Potrebna nova ureditev bi mo-rala predvsem znova najti stik med študenti in profesorji ter ga pospešiti. O tem bi morali gov»-riti že pri posvetovanjih o štu diju ob začetnem semestru. Po-stalo ,ie neuklonljiva potreba « rastočo obsežnostjo gradiva in vedno več.jo specializacijo in dl-ferenciacijo — ne le v znanstve-nern raziskovanju, pač pa tudi pri poučevanju. Z uvodnimi navodili ni nič urejeno. Trdno uzakonjeni študi.iski načrti le v izjemni^h primerih odgovarjajo notranjemu bistvu naših ani-verz. Svobodna šludijska pot ima v sebi vzgojne sile, ki jih težko žrtvujemo. Tako svobodno vzgojno pot bo mogoče najti in obdržati brez nepotrebnih ovin-kov in zmedenih zmotnih poti, če bo dana študentom možnost individualnega svetovanja. Prav bi bilo, da bi mogel vsak štu-dent ob rednih posvetovanjih planirati in kontrolirati svojc delo in svoj razvoj. Le na ta način se bo dalo pomagati vsaj tistemu delu študentov, ki bi ga to zadelo in bi se mogel od-vrniti od brezciljnega kopičenja znanja detajlov. Problemi visoke šole na splošno in položaja štu-dentcv predvsem so v najtesnejš! povezavi t velikimi razvojnimi problemi naše družl^. Obe stra- n| si bosta pravični in se bosta razumeli le, če bosta to dejstvo spoznali in pripoznali. Zavoljo tega bi morala družba s svojimi aktualnimi nalogami stopitj bolj kot doslej v obzcrje univerze in študentskega življenja. In obrat-no spet bi morala visoka šola in znanost, docenti in študenti v večji meri kot doslej najti po-zornost ter resonanco v družbi in državi. Dandanes je med nji-mi in širokimi ljudskimi mno-žicami še precej odtujenosti in nepovezanosti. Posledica ima dvoje slabosti. Nadarjeni mladi Ijudje ne najdejo oziroma vsaj pravočasno ne najdejo poti k visoki šoli, in upravičene zahte-ve visoke šole ne najdejo pol-nega razumevanja v javnem ninenju, ki je za realizacijo te zahteve vsekakor potrebno. Ma-gioni krog, ki dancs še oiklepa visoko šolo, mora biti razbit, da bi univerza postala v zavesti vseh krogov, tudi onlh, ki je ne bodo nikoli obiskovali, NAŠA visoka šola. Razvoj naše visoke šole si ne morerao zamisliti z eno samo akci.io, pač pa bo to stopnjevana preobrazba, za katero pa bo mo-ralo biti vzpostavljeno daleko-sežno planiranje ob sodelovanju vseh prizadetih, to se pravi da bi se dalo že zdaj prepričatl javnost o tem, da bodo nena-vadna finančna prizadevanja po-trebna. Obnova, izgradnja in utrditev naše visoke šole raora postati tudi za javnost ena os-novnih nalog. VISOKE gOLE PRED TEŽKIMI NALOGAMI Prva skrb velja vzpostavitvi notran.ie skla-dnosti visoke šo'e in prilagoditvi njene strukture. Nevarnost, ki jo bo težko pre-broditi, je enostranost dejavno-,sti vi^nkošolskih inštitutov in prezaposlenost nekaterih pro!j-sorjev, ki so na ta način odteg- nieni svojim osnovnim šolskim nalugam ter študentom. Tudi nevarni vdori industrije in guspodarstva v rast vistikih šoi sc bili mogoči le, ker so bi!e šole finančno premalo močne in so še. To so vzroki, ki jih ni niogoče kar preprosto odriniti v siran. Posledice vojne, splo^na gola nuja po obstoju, obnavlja-nje gospodarstva in ostalo je 13,• htevalo čezmerne napore na vs»>h področjih. Tudi pri večini visikih šol je zahtevala in še zahleva obnova ali gradnja no-pih inšlitutov in predavateljskth 1/rostorov nenavadno visok« vsote. Izpopolnjevanje knjižnio ter modernizacija laboratorijev so v tesni zvezi s tem. Visoke vsote je treba dati tu-di za premagovanje prevelikega obiska in prenatrpanosti visokih šol. Povečanje učnega osebja in boljše plače so nujno potrebne, toda to bi imelo koristne posle-dice, če bodo hkrati poenostav-ljeni tudi določeni izpiti in jih bo tnanj, struktura študija pa dala znanstveni, vodilni grupi boljše možnosti kot doslej. STUDENTSKE TEZAVE IN NJIHOV POLOŽAJ Nezadovoljiv je končno polo-žaj ^*udentskega skrbstva. Le nevel^k del študentov še more računat) a tem, da jitn študij plačujejo starši. Ostali so na-vezani na službovanje ali druž-bena sredstva. Služpfeno delo po-meni vprašanje za študijskf uspeh. Zbranost in študij neizo-gibno trpita zaradi izgube sil. Družbena sre^stva pa še ne za-doščajo za gospodarsko podporo študentom. Osnovno bi moralo biti študentsko skrbstvo, ki naj bi ?redvsem pomagalo dobrim in usposobljenim študentom. V An-gliji prejema štipendije 79 od-stotkov študentov, v Franciji 54 odslolkov, pa tudi ZS zelo skrbi za svoj znanstveni naraščaj. 500 km z avtostopom (Nadaljevanje lz novoletne številke) Libija, Tripolitanija! Nje-na magična vrata med-narodnega turizma so zopet odprta. Tisočletni epo-meniki bieščeče preteklosti leže zopet pred vami. In Tri-poli, to »belo mesto« ob azur-nem morskem zalivu z zele-njem oaz, ki jim ni primere, vas prevzame da morate ob-čutiti nostalgijo po tej srečni deželi, kjer je celo pozimi cvetje y pomladnem razcvetu. Kljub temu, da piše tako v prospektu, je sprememba po enolični in pusti Tuniziji res-nično velika Mimoza, jasrnin, zelena trava, amerikanski lešniki, dateljeve palme, indij-eke fige in še vedno asfalti-rana cesta. Tudi uxo sem po-makinil naprej. Ob vhodu v mesto, ki je približno Ijubljansfce velilko-sti. stojita že vedno dva viso-ka marmornata stebra. Na vr-hu enega je bronasta podoba ladje, na vrhu drugega pa stoji rimska volkulja z Romu-lom in Remom. Še vedno ve-ličastna spomenika italijan-skemu fašizmu! Ob vznožju obeh strebrov pa se vidijo Ma-vrni sledovi nekoga, ki je skušal spraskati v marmor vseikani fašistični grb. Libija je samostojna zdru-žena kraljevina sestavljema iz treh provinc in enega kra-lja, ki je pa že "star in brez raoških potomcev; vendar je v deželi še vedno zelo ve'iko angleške vojske. Da se pa ti vojaki Njenega veličainstva ne bi preveč poimešali z domačini (menim, da bolj Iz strahu pred njimi, kakor pa iz obzir-nosti), imajo pred nekaterimi mestnimi predeli napisano po zidovih »This Ai-ea out of Bounds to English Troops«. Poleg res lepe lege se Tri-poli ponaša tudi z, za Orient neobioajno, čistočo in televi-zijo. Ta je sicer ameriška in zato nič prida, kot ,mi je za-gotavljal Anglež, ki me je pri-peljal v mesto. Po dveh dneh pravega po-čitka v Tripoiiju, ko sem oku-sil vso gostoljubnost in pri-jateljstvo domačinov in ko sem ugotovil, da je mesto, v koiikor ni arabslco še vedno italijansko, sem se z italijan-skim šoferjem odpravil na dalgo pot preko puščave. Ni-sem upošteval, da je bil nje-gov FLat še predvojni in da je vozil 25 ton moke in da bomo rabili za 1.032 km do Bengazija tri dnd in tr: noči. Avto-stop v našem smislu fu ni poznan, pač pa poznajo — še prav posebno pa itali-janski šoferji — drug načln, ki pa ni več zastonj. Moram omeniti, da so ti tovornjaki poleg dragega avtobusa edi-na prometna sredstva za lju-di, k: radi putujejo oziroma za tiste, ki morajo patovati, da dobijo »hadži« k svojemu imenu, Teh je pa veliko, zato vzame šofer tistega, ki več plača. Nekoč smo imeli zadaj na moki 14 takih »verskih pcpotnikov«. Obrežni pas dobrih 100 km vzhodno od Tripolija je še vedno ena sama velika oaza. Italijani so postavili tu za sviotje nekdanje koloniste ti-piziraine hišice »Ente coloniz-zazione Libda«, ki so pa sedaj y glavnem prazne in propada-jo. nijo in Cirenajko. Nobene hi-še ni tu in ničesar drugega, razen libijskih policajev ter nad njimi v m-armor vklesan napis v latiaščini »Alme sc-1 possis nihil urbe Roma visere maius« (Nič ni večjega pod ¦ soncem, kakor videti mesto Rim). Neizogibni fašistični grb seveda ne manjka. Pat naprej do Bengazija je popol-noma enaka predhodni. Nik-jer ničesar, razen cesie, sonce in pesek. Bangaai z 80.000 prebival-cev js drugo največje libijsko mesto. Pon.aža se s tem, da je med zadnjo vojno sedemkrat menjalo lastnika in da je sedaj več ali manj angleško. Ko bo dogra-jena vladna palača, se bo vln-da in celotni aparat po enkrat na leto &elil iz Tripolija v Bengazi In nazaj. Vse v cluhu uradnega naziva »Združeno kraljevstvo Libije«. Po naključju sem prisr>-stvoval sceni, ko je Evropejec z avtom povozil domačina. Taka stvar se tam kaj hitro uredi. Plačal je 300 lir fun-tov (1 funt velja 120 dinarjev) in s€ odpeljal naprej. Dnigi dan pa spet z itali-aaskim šoferjem .pr-oti 310 km Idaljeaii Derni. Pokrajina se uvigne iz puščave preko gre-bena na visoko planoto, ki je rodovitna. Mož mi je op«val italijanske soldate, ki so nek-daj dobivali po 5 lir na dan, sedaj ima pa kot šofer 30—40 funtov mesečno! D^rna in Tobruk. Lepi mir-ni mesti, vmes pa puščova, vse skupaj pa veliko in tra-gično prizpnšče II. svetovne vojne. V Tobruku smo eakali na avto trije, kratkohlaii an-gleški vojak, domačin v gala-beji (domačmska noša, podob-na — spailrui srajci) in jaz. Ko smo čakali, stno imeli čast videti njihovega kralja ldri-sa, ki se je v ppremstvu ene izmed svojih žena pripeljal mimo. Ob tem prizom je ostal najbolj ravnodušen An-glež, ki je imel največ sreče in se prvi odpeljal napiej. Noč sem prespal kar na licu mesta in se mi je drugo ju-tro le na»mehniLa sreča: S po-licijskim avtcm sem se odpe-ljal do egiptovske meje. Po 27 dneh končno v Egiptu! Prenočil sem y Salumu, v edinem ho-telu nekega Grka, ki mi je »kot kristjain' kristjanu« zago-tavljal, da ne pridem iz tega zapuščenega kraja drugače kot z avtobusom. Ker sem bil neumen, sem mu verjel in se odpeljal z avtobusom v Mar-so Matruh. Tik pred mestom se je nekoč nekdo od Romme-lovih pošalil in po&tavil veli-ko tablo »KOLN 6000 (in še nek-aj) KM«. Za pofi proti Alleksandtrfjl sem Izbiral šoferje zopet sam in se čez nekaj ur že vozil mi-mo El Alemaina. Kakžni tisod-ni spomini na drugo svetovno vojno so vezauii na to ime! Spomini na čas in kra,i, kjer je bila ena največjih smrtinih borb rn je usoda narodov vi-sela na nitki, sem bral kasne-je v prospektu. Glavna in od-ločilna bitka je bila točno 14 let in 14 dni pred menoj, 23. oktcbra 1942. Malo dalje se je pričela po-krajina spreminjatL Prej po-polnoma prazna puščava je po&asi prešla v redke nasade palm, fig in trstenike. Vmes pa so ležale revne vasice in domačini na kamelah z dežni-ki, ki jih uporabljajo kot son-čnike. Se malo in bil sem v Alek-sandriji, po treh tednili zopet v milijonskem mestu. Sofer me je odložil pred ko-lodvor-om z nasvetom naj na-daljujem v Kairo z vlakom. Nisem ga ubogal, takoj povem zakaj. Nisem bil še dobro na tleh, jaz in vsa moja prtljaga, že so me z vseh strani oble-gali Ijudje in najhujše je bilo (o, da mi je vsak ponujal svo-je usluge. Ti ljudje prav go-tovo nu^o imeli prav nič smi-sla, da bi na prvi pcgled pre-sodili mojo plačilno zmožnost. Marda sem se jim zdel ameri-ški milijonar, ki potuje inko-gnito?! V vseh jezikih so me nagovarjali, priporočali ta in okio se je začelo že mnogokrat v zadnjih letih. Pred nedavnira vnovič. Studentje so v prvih vrstah množic, ki že nekaj dni krožijo po mestnih četrtih špan-skih ulac in vzklLkiajo svobodi. Mladd visokošolci so tokrat povzdtgnili svoj glas skupno i narodom proti navldez malopo-membnemu ukrepu o zvišanju pristojbin v javnem prometu, k' pa je le zunanji odraz dejan-stkega političneiga in gospodar-skega položaja, v katerem dežela danes je. Ozadje, ki kaže v svo-jem političnem programu i% zdavnaj obsojeno doktrino in gaspodairske težave, so tisto jed-ro, proti kateremu se danes dviga španski človekl Gospodarsike težave prknarno zadevajo najširše množice držav-ljanov. Španija je prišla do stopnje, ko se ekonomske teža-ve vrste ena za drugo, brez kon-ca in kraja. Najbolj jih občuti človek »z dna« družbene lest-vice. Niti tuja pomo-Č, kii prl-haja s on&tran morja, n« more poreprečiti nadaljnj«) stagnacije nanodnega gospodarstva. Studsntska mladina je na cesti. Univerzi v Barceloni in Se-vilji zaprfci. Vzrok temu je bojazen, da ne pride do spopadov med napredn.imi in svobodnimi štu-denti tervčlan;i študentske orga-nizaoije SEU — španskih uni-verzitetnih sindikatov, ki zdru-žuj« okoli sebe 1« borno število najbolj gorečih pristašev terorja im zastraševanja. Napredna mla-dina je Azven organizacije, '.A ss na vso moč trudi, da se ne za-meri državflemu vodstvu in fia-langi. Ne bilo bi vredno omenjati ta druge sličice današnje Špan'ij&, če ne bl organlzacija SEU tr-dila prav nasprotno — da zdru-žuje okoli sebe večino študentov, da je poibornmk naprednega mišljenja, da zastopa int&rese vseh študentov in podobno, s čimer zna vedno tsko lepo po-streči medniarodnii študentskl javnosti. Toda zaman. Kaj Je in kaiko ravina, vemo prav dobro. Za napredno akademsko mla-dino je najbolj žalostno to, di jih v svetu predstavlja organi-zacija, ki se v svoji politiki po-služuje najbolj reakcionarnih ii fašističnih oblik dela. Studeriitje s ceste so s svojim zadnjimi akcijami vnovič po-tegnili črto med seboj in tistim'. ki jim je diiktatura ln nadvlad^ edina pot pri uresničevanji njihovih podlih stiremljenj. Gla^ 7. ulice ni zamrl. Korak gr« dalje in pri španskih študentih je enako močan in ubran. Zd: se, da je močnejši! k- z Maroka Nacionalna gtudentska zvezi Maroka je imela konec prete-klega leta svoj ustanovni kon-gres. Navzoči s-o bili študentj« iz Alžira, Madagaskarja, Tuni-zije in Mauritanije. Iz Evropc so bili predstavniki COSEC ir US. Francoski profesorji ir študcntje so zaradi enominut-.nega molka v spomin padlinr Alžircem zapustili zasedanje. Pred tedni se je v časopisih spet pojavilo ta-koimenovano »irsko vprašanje«, ko so čiani »Irske republikanske armade« uprizorili več strahovalnih akcij na severu. Irska vlada, ki uradno ne ščiti omenjene »armade«, ki je pod vplivom skrajnih nacionalistov, se s temi ak-cijami ne strinja, če sodimo po opravičilu an-gleški vladi. Dublin se seveda ne strinja z me-todo, toda cilj sam, »osvoboditev« severnega de-la otoka, je tudi v njihovem najširšem progra-mu. Vprasanje pa je, če Irci na severu, v koli-kor so sploh še Irci, želijo biti osvobojeni in vključeni v tako državo kot je republika Irska. V zvezi s tem in zadnjimi do-godki vam bomo posredovali v kratkem sestavku nekaj zanimi-vih dejstev iz preteklosti tega deia sveta. ZELENI OTOK Večina člankov o tej deželi ima tak naslov in v resnid je pokrajina polna te barve, saj se širom po otoku razpro-stirajo obširni travniki, go-zdov je malo, gore pa so le ob robovih, strmo nagnjene v morske valove. Republika je približno tako veiika kot do-bre tri Slovenije in ima ne-kaj manj kot 3 milijone pre-bivalcev. Največje bogastvo dežele je govedo, ovce in pe-rutnina, imajo hidroenerget-ski sistem in nekaj industrije ter so gospodarsko povezani in odvisni od Velike Britanije. Glavno mesto je Baile Atha Cliath (po angleško Dublin), ki ima pol miUjona prebival-cev. Severni del otoka, ki se imenuje Ulster, je bolj gosto naseljen, ker je življenjski standard višji in je otok že prej zaradi protestantskega prebivalstva imel vse ugodno-sti. Glavno mesto Ulstra je Antrim (po angleško Belfast), ki je prav tolikšno kakor Du-blin. Skupno število prebival-cev se je dvignilo v zadnjem času na 4,300.000, od tega je dober milijon protestantov, ki skoraj vsi žive v angleškem delu. BREZ RIMLJANOV IN PRESELJEVANJA NARODOV Irci so Kelti, o so opustili svoj jezik in se tudi sicer w-vzeli angieških navad. Repu-blikanska vlada si prizadeva obnoviti stari jezik, a brez večjega uspeha. Ritnske legije niso nikoli stopile na irska tia, kjer je takrat obstajala. samostojna kraljevina, katere idilični mir so motili le skandinavski tr-govci. Kralj je bil tedaj ko-ordinativni organ med vedno sprtimi pokrajinskimi pogla-uarji. Tudi preseljevanje na-rodov se tu ni čtitilo, bilo je zatišje in otok je u nekem ozi-ru postal žari&če evropske kulture. Duhovščina ima ogro-men vpliv, tako, da je driava pravzaprav teokratska. Povsod se ustanavljajo samostani in verske šole, odkoder odhajajo izvedenci — misionarji po vsem svetu, (Misionarji, vzgo-jeni na Irskem, so sodelovali pri pokristjanjevanju Sloven-cev). Sredi osmega stoletja so pričeli prihajati Normani in irski odpor je bil iibak zflra-di slabe državne organizacije. Duhovniki so postali vojaški voditelji in so se stoletja upi-rali tujcem, a vendar je do-mača nesloga: nasprotja mcd posvetnimi in verskimi vodi-telji, le strla odpor. Pod pre-tvezo obrambe vere pred na-siljem posvetnih knezov, je ukazal papež Hadrijan kralju Hennku 11. naj otok zasede. Leta 1172 so se njegovi voj-šaaki izkrcaM v Dublinu in otok v kratkem času zasedli in umirili. Irski jezik je ostal uraden, domači knezi so obse-deli na svojih posestvih in deželo je zajel celo rahel go-spodarski napredek — Angle-ži še niso pokazali, kaj znajo. REFORMACIJA JE BILA USODNA Henrik VIII. je hotel svoje reformacijske poglede realizi' ratt tudi na Irskem, toda Ijudstvo se je najodločneje uprlo. Ker je reformacija pri-hajala iz Anglije, tr se pravl od tlačitelja, so se ji uprli in se postavili v obrambo katoli-ške vere. Ta akcija, ki je bila usodna za vse, kar se je po-zneje zgodilo, je bila tedaj iz-razito narodnoosvobodilna. Boj je bil strašem, in divjaški. An-gleii so počasi zasedali kos za kosom ozemlja in pobijali ir-ske velikaše. Prepovedali so irski jezik, običaje in narodne noše, a odpor Ircev je bil ved-no bolj zagrizen: borili so se za vero prednikov, za domači jezik in za staro pravdo. Kme-tom so tujci odvzemali zem-Ijo in jih podili v nerodovitne kraje. V teh letih, ko je nad irskim Ijudstvom visela grož-nja popolnega uničenja in se je to popolnoma predalo kato-ličanstvu, se je jormirala za-hrbna in gverilska irska men-taliteta, temna in zagonetna kot močvirje okoli jezera milijone prebivcdcev in je n. pr. še dandanes več Ircev v ZDA kot na domačem otoku. KONCNO OSVOBODITEVl Mlada generacija ni bila to-ko »miroljubna« kot Connetl, zahtevala je boj, ki so ga An-gleži sistematično krotiii. Emi-granti so zelo aktivni in 1.1867 organizirajo upor, kt ne uspe, a Angleži morajo le nekoliko popustiti. Poznana je zname-nita taktika I. S. Parnella — oviranje dela britanskega por-lamenla s strašansko dolgimi govori. Nekoliko se je medtem izboijšai polozaj kmeta, ki je preživel veliko lakoto in ostal doma. Med prvo svetovno vojno, ko so bili Angleti precej za-posleni, so Irci kupili orožje v ZDA in v Nemčiii ter se uprli, o spet brez uspeha. Gverilci, ki so preiiveli bri-tanski protinapad, pa so na-daljevali z bojem in leta 1921 je morala Britanija, deloma na pritisk svetovnega javnega mnenja, le popustiti. Podpi-sali so premirje in ustanov-Ijena je bila samostojna irska 0 svobodi in »svobodi" na irskem otoku Lougti Lane. Viri govore, da so bili zadnji oddetki uporni-kov Ukvidirani šele leta 1603 in takrat so se pr.ičeli Angle-ži in Škoti naseljevati na se~ vernem delu otoka. Kasneje, med državljansko vojno v Angliji, je tudi na Irskem izbruhnil upor. Od-stavljeni kralj je prosil Irce za pomoč, toda Cromwell je prišel osebno v Dublin in uvedel strašen teror. V dese-tih letih takratne angleške in-tervencije so pobili na otoku nad pol milijona Ijudi (eno tretjino takratnega prebival-stva), stotisoči pa so pomrli od lakote ali bili izgnani na pusle otoke in v gore. Leta 1659 ima Irska le pol miUjo-na prebivalcev, od tega šesti-no Angležev. NAJBOLJ MNOZlCNO IZSELJEVANJE NA SVETU Sele Karel 11. je omilil te-roristični režim, a Irci še ved-no niso smell prebivati v me-stih in vsa oblast je bila v rokah protestantskih prise-Ijencev, vendar pa katoličan-stvo ni bilo v ilegali. Toda vied vlado Viljema Oranskega se Irci spet upirajo, vendar brezupno in uporniki so, v ko-likor niso padli,, bežali v Francijo. Leta 1783 je bila Ir-ska proglašena za samostojno kralievino pod angleško kro-no, toda to je bila brezpo-viembna formalnost, ki ni prav nič izboljšala poloiaja irskega kmeta, ki je bii še vedno brezpraven in brez zem-Ije. V vsaki dobi, fco je zavla-dalo zatišje, se je krepilo so-delovanje med irskimi katoli-čani in protestanti, kar ]ih je krepilo v težnjah po samo-stojnosti. Angleži pa so ved-no uspešno razpihovali mrž-njo in netoleranco raed njimi. Spet upon, množični pokoli in omejevanie svoboščin. Osrednja osebnost tiste dobe je postal Daniel 0'Connell, ki je bil pristaš zakonitega boja za osamosvojitev. Connell je dosegel katbliško osamosvoji-tev, kar je nekoliko omililo irsko borbenost in sredi 19. stoletja lahko ugotovimo, da je življenje dokaj urejeno, celo mirno in da je gospodar-ski napredek opazen. Stevilo prebivalcev se je dvignilo na 9 milijonov.. tedaj pa je ne-nadoma izbruhnila strašva la-kota in še strašnejša kolera. Ves katoliški svet je pomagal nesrečni deželi, a ni kai pri-da zaleglo. V šestih letih la-kote (1845—1851) je pomrlo okrog 2 viilijona Ijudi,' mnogi pa so preplašeni zbezall v Ameriko; v petdesetih letih druge polovice 19. stoletja je odpotovalo iz Irske skoraj 4 drlava. Leta 1932, ko je na-stopil vlado znameniti De Va-lera, pa je nastal spor zaradi prisege angleškemu kralju. Irci so se hoteli otresti tudi te formalnosti in so leta 1937 oklicali republiko. Tako se je končalo sedemstoletno suženj' stvo, ki je povzročilo tako usoden zastoj razvoja tega na-roda in zato nas danes osvo~ bojena Irska ne navdušuje. Zgodovinski eksperiment je ustvaril tu veliko močvirje človeškega duha, ki se kaže v anglo!>aši medtem ko neka splosnd resume povojnega so nefcateri starejši pisa*elji pre- lnterarnega razvo,ia, kar bi dalo dokončno podobo i-n bdlo po- membno tudi zanadi nadaljnjih perspekitiv. Isto bi bilip potrebno storiti tudi na idejno-filizofskem področtju, kjer govordimo o krizd, a jasniih zaključkov o njej še ni- mamo. Kos se ukvarja z mislimi o 'takiih prdspevkih. Podno^ja nj&giovega razmišloa-nja in dela so široko razprede-na, razsežnost študiija je velika. Lrterarna kritika ne more s>hp-ljanske umverze. Ta kiub, či-gar 10-letnico so v pretekiih dneh ptraznovali, se je povsem nerazdvoje-n prikljmči'1 živahne-mu makedonskemu lit&rairnemu ustvarjanju povojnlh let. Danes lahko miiTio trdimo, da doživ-lja makedonska 'književnost v povojnih letih svojo afirmacij-sko renesanso. Tega, kar narod ni moge. povedat« skoraj 600 let, to skuš.a danes na'doknacjiti v izredjio živahnem ritmu. ln prav zaradi tega ,se tu v ra^-meroma kratkem časovnem od-dobju menjavajo mnoga lite-rarna strujanja. ki sq sicer drugod trajala desetletja ln stoletja. Ce upoštevamo to d°j-srala prenestj na oni svet. Se se lahko spominjam, kako veselc sem se prvikrat zleknil na tem ležišču. Nikoli niso gore slišale od mene take pesmi, kot so jih ti mračni zidovi takrat.« »Bil sem vesel življenja in vesel smrti. Predno sem stopil na palubo. sem poln veselja od-vTgel naboje, nahrbtnik in mojo lovsko puško, katero sem vedno nosil s ponoscm. Smuknil sem v mojo pomečkano rjuho, kakor dekle v svojo poročno eb]eko. Ležal sem in čakal. Potem je prišla nesreča.« »Strašna usoda,« ,1e dejal žu-pan, dvigajoč svojo roko v obrambo. »In vi se zato ne ^u-tite krivega?« »Ne,« je dejal lovec. »Bil sem lovec, ald je to greh? Opravljal sem svoj pokHc lovca še v ti-stih dneh, ko »o bili v Crnem gozdu še volkovi. Ležal senrT v zasedi, ustreJU, zadel in vzel kožo svoji žrtvi; ali je t0 kak-šen greh? Moje delb je bilo bla-goslovljeno. Velikj lovec Crnega gozda je bilo ime, ki so m; ga dali. Ali je v tem kakšen greh?« »Nisem poklican, da bi odlo-čal o tem,« je dejal župan, »toda tudi mend se zdi. da ni greha v teh stvareh. Toda, nav-sezadnje, čigava je krivda?« s^Krmarieva,« je deja'. lovec. »Nihče ne bo čital tega ikar sem tukaj povedai, nihče mj ns bo hotel pomagati. Tudi če bi bilo vsem ljudem naročeno, naj mj pomagajo, bi vsa vrata in vsa okna ostala zaprta, vsak bi odšel v postel^o in si potegnil pregrinjaLo čez glavo, vsa zem-lja bi postala za eno noč preno-čišče. In prav je tako, ker nih-če ne ve zame jn če bi kdo ve-del, me ne bi mogel najti in če bi me kdo našel, ne bj vedel kaj početi z menoj. ne b; vedel, kako naj mi pomaga. Misel na to, da bi meni pomagali je bo-lezen, ki se najbolje zdravi v postelji.« »Jaz to vem in sato ne kri-čim po pomoči, čeprav v tre-nutkih — ko izgubim nadzor-stvo r.adf se->oj, kot na primer prav zdaj — mislim resno na-njo. Da pa se znebim takih mi-sli, se moram samo ozreti okrog sebe in ugotovitj kje sem in — mirno lahko trciim ~r kjer sem bil sto in sto let. »Nenavadno«, je dejal župan, »nenavadno.« — In iedai^ŽRaisli-te ostatj tukaj v F.lvi, z nami?« »Mislim da ne,« je dejal lovec z nasmehom .j-n v opravičilo po-ložil svojo roko na župawovo koleno. »Sedaj sem tu, vei kot to ne vem. dalje od tega ne mo-rem iti. Moja ladja nima krmi-la hn poganjajo jo vetrovi, kd pihajo v najglobjih predSlih .smrti.« Mi vprašufemo -kdo bo odgovoril? Kdo lahko nastopa na študentskem prvenstvu? Pred nedavnim jebilv Beo-t/radu sestanek Sportnega od-bora Zveze študentov Jugosla-vije, kjer so med drugim raz-Tpravljali tudi o tem, kdo lah-ko nastopa na državnih štu-dentskih prvenstvih. Sprejeli so sklep, da imajo pravico na-stopa samo tisti, ki niso regi-strirani ¦& nobenem športnem druŠtvu, niti pri katerikoli športni zvezi. To pravilo velja tudi za tiste, ki so člani štu-dentskih druitev, kot so n. pr. Olymp\a, Mladost in Bosna. Ni tezko uganiti, da je taka odločitev izzvala precej hude krvi. Zato tudi mi vprašuje-mo (in upamo na odgovor), zakaj je tafco? Ni nam namreč razumljivo, da bi član študentskega dru-štva ne smel nastopiti na štu-dentskern prvenstvn. Član je študentske organizacije, štu-dent te ali one fakultete in ima torej vse pravice, da se bori za najvišje naslove, ki so na študentskih tekmovanjih na razpolago. Po tem sklepu, ki so ga ne-davno sprejeli, zsi študenta ni nikakršna čast, če je dober športnik. * Nešteto je znanih primerov, ko je nefc dober študent tudi dober športnik. O tem mnogokrat pišemo in govorimo, da bi moralo biti tako. Postavljamo jih za vzgled in tudi drugim pripo-ročamo tak način življenja. S tem. da tem Ijudem prepove-ino nastop na študentskih pr-venstvih, vse te nasvete. vse to pisanje in govorjenje po-teptamo. Tako se bo kaj lahko zgadilo, da bo postala državn, študentski prvak neka ekipa univerze, kjer je šport naj-elabše razvit in najslabše or-ganiziran. Nič čudnega ne bo, če bo zmagovalec ekipa, kjer bodo kar na hitro zbrali ne-kaj Ijudi, ki niso nikjer orga-nizirani. ki se na tekmovanja tilso dali časa pripravljali. Pri nas je drugače. Vsakega Člana, ki se želi ukvarjati s športom in telesno vzgojo, ta-Jco.f registriramo. Nudimo m« čimveč možnosti, da stalno trenira, da se n-a tekmovanje pripravlja. Toda sedaj taki Študentje ne bodo smeli za-stopati naša univerze na štu-dentskih tekmovanjih. Pre-ostane nam le. da tudi mi sle-dimo zgledu drugih in da na-beremo nekaj Ijudi po fakul-tetah, ki niso nikjer registri-tani in se ne ukvarjajo redno s telesno vzgajo. In še ena re-šitev je — da se teh tekmo-vanj sploh ne udeležimo. Tako bonio najbrž tvdi storili! Stara tema: Telesna vzgoja na univerzi KONEC PRETEKLEGA LETA JE BILA V BEOGRADU KONFERENCA ŠPORTNEGA ODBORA ZVEZE STUDENTOV JUGOSLAVIJE. SLEDNJO SO SKLICALI ZATO, DA ANALIZIRAJO DOSEDANJE DELO ŠTUDENTSKIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IN' NA TEJ OSNOVI TUDI DOLOClJO NOVE NA-LOGE TER ORGANIZACIJSKE OBLIKE, KATERE BODO ODGOVARJALE 1N ŠE BOLJ RAZVILE STUDENTSKO ŠPORTNO DEJAVNOST. Na konferenci so prišli do soglasnega in enotnega za-ključka, da je potrebno ločiti pri študentskem športu na eni strani telesno - vzgojno dejavnost, moderno in sodob-no, na drugi strani* pa šport-no dejavnost na množični osnovi % nalogo, da vključuje pa lastnem interesu in i/biri vsakega študenta v določeno športno pancgo. Povsem jasno je prišlo do izraza, da zgolj študentske športne organizacije same ne morejo in tudi niso dolžne, da organizirajo in vodijo celot-no telesno vzgojno aktivnost med študenti. Ta je namreč pogojena in odvisna od mate-rialne osnove, opremljenih telovadnic in igrišč, rednih telesno vzgojnih profesorjev, ki bi morali biti v rednem uslužbenskem razmerju na univerzi in končno tudi fi-nančnih sredstev samih. Brez dvoma bo lahko študenska organizacija odigrala odločil-no viogo le kot subjektivni faktor pri mobilizaciji za širo-ko vključitev študentov med vrste aktivnih športnikov. Ves ta trud pa bo sčasoma vedno bolj zvodenel, že se ne bo v ozki povezanosti reševa-lo vprašanje čvrstih objektiv-nih pogojev. Iz tega razloga je bil tudi sprejet sklep, da se omenjeno vprašanje raz-pravlja tudi pri univerzitet-nih organih in sie v tej zvezi tudi formirajo po vs«h uni-verzitetnih centrih v Jugo-slaviji v okviru univerz od-odgovarjajoči oblastveni organi. ASD Olympia kot predstav-nik študentskega športnega življenja na ljubljanski uni-verzi je že v zaključkih lan-ske skupščine predlagala, da sc pri ur/iverzStetnem svetu naše univerze ustanovi komi-sija, ki se bo sistematično in tudi z avtoriteto organa obla-sti na univerzi ukvarjalo s tem vprašanjem. Njena naloga bi bila, da vpliva in soodJoča pri vseh novogradnjah glede potrebnega prcstora za tele-sno vzgojo, da preko telesno vzgojnih profesorjev, ki jih bo potrebno nastaviti, skrbi za sodobno telesno vzgojno dejavnost vseh študentov, da pravilno .usmerja študentsko športno življ*enje v okviru študentskih športnih društev in cla tudi razpolaga s finanč-nimi sredstvi, ki bodo določe-na za ta namen. Vse to odgo-vorne naloge dokazujejo, brez obširnejšega komentarja, da je tak oigan nujno potreben in bi bila torej tudi dolžnost odgovornih organov naše uni-verze, da prevzamejo nekaj dela, katerega v sedanjih po-gojih opravlja izključno ASD Olympia. Izvajanje te naloge pa ima tudi svojo zakonito osnovo v zakonu o univerzah, po katerem so univerzitetnl organi dolžni skrbeti za druž-beno udejstvovanje študen-tov. Oblike študentskega šport-nega življenja so po naših univerzitetnih centrih zelo različne. i V Beogradu in Za- grebu so težišče dela klubi in sekcije, ki so formirane po fakultetah. V Beogradu n. pr. deluje 105 takšnih klubov, ki imajo ustrezne podzveze v okviru športnega odbora Zve-ze študentov na tej univerzi. Prav tako obstaja nekaj šlu-dentskih klubov na univerzi v Skoplju. Športniki sarajev-ske univerze so zdru»enl v študentskem društvu Bosna. Kot je že znano, so študent-je Ijubljanske univerze pred dvetna letoma ustanovili AŠD Olympia. Tako društvo je tu-di najbolj odgcvarjalo, saj združuje študente, ki se zani-majo za določeno športno pa-nogo po svojih klubih in sek-cijah. V tem pogledu je šla dejavnost tega društva korak naprej. V svoje vrste spreje-ma že tudi srednješolcft, kakor tudi diplomante univerze. Samostojnih klubov po fakul-tetah ni, ker so študentje vključeni tako v svoje, kakor tudi ostala društva. Prav Olympia je v času svojega ob-stoja omogočila preko raznih tečajev, šol in ostallh oblik, da se študentje na najbolj Marsikoga vleče v lepo zimsko naravo. Eni so oprtali smuči in odšli na lepše, drugi pa čakajo izpitnega roka in mislijo, da bo potem toliko lepše... množični osnovi vključijo v svoje društvo. Svoj polni razmah pa bo društvo dobilo šele tedaj, ko bo na univerzi uvedena splo-šna telesna vzgoja, v kateri bodo aktivno sodelovali pi-e-težno vsi študentje. V 'teh po-gojih pa bo društvo zbralo v svoje vrste le tiste študente — športnike, ki so se po lastnem interesu edločili za neko športno panogo. V sedanjem položaju pa je v prvi vrsti dolžnost tcga društva da se čimveč študentov vključi v aktivno športno življenje. Ja-&no je, da je tako stanje le predl««*rlna oblika, izhcd za silo in je nujno potrebno uve-sti sistematično splošuo te-lesno vzgojo za vse štutiente. Tudi letos bo precej med-narodnih srečanj. Vsako dru-go Ieto prircja namreč ined-narodna študentska športna organizacija FISU letne in zlmske športne igre. Organi-zator zimskih iger za leto 1957 je Zahodna Nemčija v Ober-ammergauu, letnih pa Francija v Parizu. Jugoslovanski štu-dentje bodo sodelovali na obeh, saj so do tega tudi upravičeni, Nla zadnjih zim-skih igrah na Jahorini so csvojili 2 zlati in 1 srebrno kolajno. Na zadnjih letnih igrah v Spaniji sicer niso so-delovali, čeprav so leta 1953, v Dortmundu dobili 5 zlatih kolajn. Na programu so tudi univerzitetna tekmovanja v nogomietu, odbojki, košarki, namiznem tenisu. Na osnovi tako bežno pri-kazanega stanja je utemeljen zaključek, da je študentski šport v kratkem času svojega obstoja opravičil svoj obstoj pred celotno družbo. Nove na-loge pa bo možno rešiti le s podporo vseh organov. Vlado Mikuž OBVESTILO Unlverzltetni odbor Počitnlške aveae Jugoslavije priredi v prvi polovici februarja smučanje na Crnem vrhu nad Jesenicami. Dnevni pension je 300 din, vož-nja je že všteta. Prijave spre-jema UO PZJ Univerza, soba 71/1 do 2. II. 1957. Kakšen šport goje na Japonskem? Japonska do nedavna ni bila dežela športa. Te-lesna vzgoja se je tam razmdhnila šele v povojnih letih, posebno med Uudenti na univerzah. V Tokiu so osnovali visoko šolo za telesno vzgojo, ki je dala prve moderne športne strokovnjake, izobražene v glavnem po ameriškem vzorcu. . Japond imajo dve tradi- cionalni športni disciplin: — plavanje in maraton Posebno v plavanju so do- segli izredne uspehe ria svetovnih prvenstvih in olimpiadah. Šele v zadnjih letih so jih prehiteli Ame- ričani in Avstralci. Nič ču- dnega nh če se je struktura športa po diplomah prvih športnih strokovnjakov " •< visoki šoli za telesno vzgo- jo v Tokiu nekoliko izpre- menila. Novi trenerji sn pričeli uvajati nove špOrt- ne panoge. Med temi se je najbolj obnesel basseball. ženske pd vedno pogosteje zahajajo na kegljišča. Na japonskih univ.erzah Prizor z dvorišča enega ja- je telesna vzgoja vključena ponskih študentskih domov. v redni pouk. Vsa večja Studentje izkoristijo take pro- univerzitetna središča raz- store v športne naraene. Tl-le polagajo s svojimi športni- premišljujejo, kam bi postavili mi objekti. Po navadi so mizo za namizni tenis. Basseball je postal priljubljena igra na Japonskem to plavalni bazeni in stadi-oni. Plavalni bazen je sploh osnovni športni prostor in celo marsikatera gimnazija se lahko postavi s svojim baze lom. Ni torej prav nič presenetljivega, če so sko-raj vsi Hudentje odlični plavalci in če med temi najdemo tudl nekaj takih, ki so sposobrii poseči v borbo za svetovne rekorde. Najbolj priljubljena tek-movania japonskih študen-tov so srečanja s študenti tujih univerz. Japonci radi povabijo koga v goste, naj-večkrat so to Američani. Pomerijo se z njimi v mno-gih športnih panogah, v prvi vrsti seveda v plava-nju in basseballu. Seveda imajo tudi svoia študent-ska prvenstva, ki pomeni-jo vse nekttj drugega kot pr'% nas. Tisti< ki zmaga na študentskem prvenstvu, je vedno tudi kandidat za dr-žavnega prvaka. kajti na takih tekmovanjih nasto-pajo najboljši predstavniki jakultet -m univerz. Kot vidimo iz teh nekaj skopih podatkov, se je šport v tej azijski državi razvil v nekaj letih. In gotovo se ne motimo, če mislvmo, da je to v glavnem rezultat splošne telesne vzgoje, ki je obvezen predmet na vseh fakultetah. Sai ni tako slabo... V vrsti občnih zborov, ki so jih imeli klubi študentskega športnega dmštva Olympie, so pri-šli na svoj račun tudi odbojkarji. Zbrali so se v balkonski dvorani na univerzi. udeležencev pa je bilo prav malo, da ne rečemo porazno malo. — Tisto, kar smo tam sli-šali, pa ni bilo tako po-razno, rekli bi celo lah-ko, da je bilo več vese-lega kot žalostnega. NAJBOLJSE TISTO, KAR JE BILO DOSLEJ NAJSLABŠE Ni navada, da bi začenjali pisanje člankov o nekem klu- bu z rezervnim moštvom. Ved-no govorimo najprej o tistih, ki se potegujejo za najvišje naslove, pa čeprav brez uspe-ba. Tokrat bomo bolj pravični in začeli tam. kjer je pravza-prav kQ/nec »rang lestvice« med ekipami v klubu samern. Druga ekipa odbojkarjev Olympie ima pravzaprav že zgodovi.no. To je nekak nasled-nik nekdanje ekipe Krima, ki se ,je združila s študenti v sa-mostojen akademski klub. — Igralci so igrali odbojko bolj za zabavo, točke niso bile po-sebno važne. Nihče ni mogel trd'iti, d-a igrajo fantje slabo odbojko, saj so včasih zaigrali tako, da jih je bilo veselje po-gledati. Toda žal .ie bil tak le prvi in drugi niz, potem pa so Imeli igraici sestanek posebne vrste. Domenili so se, da bodo pričelii sliabše igraiti češ, da ne bo, igre prehitro konec, mi pa bi radi še igrali. In tako se je zgodilo, da je moštvo naLašč izgubilo niz ali dva, potem pa zadnjega n[ moglo dobiti in točke so šle po vodi. Sedaj v drugem moštvu ni več tako. Postali so resni igral-ci in glej čudo — v jesenskem delu niso izgubili niti ene tek-me in zasedii so prvo mesto v republiški Ligi. Ker so le re-zervno moštvo, jim pravila ni-so dovoljevala, da bi tekmovali v kvalifikacijah za višji razred tekmovanja. Sedaj so dokazali, kaj znajo in upamo, da bodo v prihodnji sezoni spet taki, kot smo jih videli jeseni. BOLEZNI, POROKE IN SMOLA... ... tako so odbojkarji obraz-ložili relativen neuspeh žen-ske eklpe, ki se je uvrstila v tekmovanju zvezne lige na 4. mesto. In pravzaprav so imeli prav. Nekajkrat se jih je prav zares držala smola. To velja predvsem za obe tekmi z dr-žavnim prvakom Partizanom, še posebno za ono v Ljubljani, ko so bila naša dekleta prav blizu zmage. Potem so prišle na vrsto bo-lezni. Prehladi, huda revma in še malo meningitisa vmes, pa sestavi ekipo, če jo moreš, nam je dejal trener Thaler. In po-vrhu vsega se ti dve igralki kar na lepem spomnita, da se bosta .poročili. Kar zadovoljni smo s četrtim mestom, čeprav bi bili prav tako lahko tudi drugi in morda tudi prvi. Upamo, da nam bodo prihod-nje leto dokazali, da je to res!? TISTO, KAR JE BILO NAJ- BOLJŠE, JE SEDAJ NAJ- SLABŠE Kdo ne pozna slave odboj-karskih ekip Enotnosti, Krima in AOK? Zvezna liga, prva mesta v državi, državni repre-zentanti, vse to smo imeli v »zlati dobi« naše odbojke. Sedaj tega ni več. Prvo mo-štvo, ki tekmuje v slovenski kvalitetni ligi, ima samo mlade igralce, ki poizkušajo v tej konkurenci doseči čimveč. Po-izku&ajo že, vendar se jim to ne posreči vedno. Mnogokrat je bilo vmes malo smole, res pa je, da "jih "je tu in tam pre-vzela tudi iskrica malodušja. Novo mesto, Ljubljana in Fu-žinar — to niso nasprotniki, ki bi se jih ne dalo premagati. Res je, da se je Fužinar uvrstil sedaj v zvezno ligo, njihova igra pa še zdaleč ni taka, kot so jo včasih igrali študentje. S treningi so že pričeli. To-rej le resno in drugo sezono več vztrajnosti! IN TISTO, KAR JE NAJBOLJ VA2NO...? Gotovo ste uganili — gre za odbor. V poročilu odbojkarjev piše: delali so samo trije ljudje, ki jih po pravici lahko imcnu-jemo »kralje kluba«. To je si-cer šaljiva, vendar resnična pripomba. Zato so na občnem zboru prav temu posvetili naj-več pozornosli in končno. iz-brali odbor, ki bo morda storil tisto, kar v tem klubu že dolgo pogrešamo — trdno organiza-cijo. Odbor bo vodil predsed-nik tov. Dragar, upajmo, da z uspehom.1 PRVO D-2AVN0 STUDENTSKO PRVENSTVO V letošnjem letu bo v Za-grebu, kijer se bodo zbrali od-bojkarji. Tekmovanje bo v prvih dneh marca. Verjetno je, da se naša undverza tega tekmovanja ne bo udeležila zaradi nespre-jemljivih propozicij. letoSnje smuCarsko pvenstvo tvo Ijubljanskih študentov so pre-ložili. Najprej so določili datum 13. januarja, sedaj pa &o zaradi siabih snežnih razmer preiožiU tekmovanjo' na 3. februar. Pred-vidoma bo tekmovanje na Za-plani adi v Kranjsikd gori. KJE, KDAJ, KAKO...? SNEG JE SPET PROBLEM LETOŠNJE SMUCARSKE SE-ZONE. ŠTUDENTJE SO ZE ENKRAT ODPOVEDALI PR-VENSTVO. KAJ PA NASl NAJBOLJŠI TEKMOVALCI? Sneg, to je res kaj negotov pojem. Navadili smo se že na razliko med ziimskirmi in letn;-mi lekmovanji. Poleti pravijo — ta dan bo to tekmiovainje, poziml pa — priredili bcmo tekmo, se-veda če bodo snežne razmere ugodne. In po navadii niso. Kako bo torej letos s smuč-arsko se-zono, ki se v tujih deželah ža poln mesec odvija s polno paro, pri nas pa je takorekoč še ni? V prastorih žitudentskega smu-čarskega kluba je vedno živah-no. Če vstopiš te niti ne opazijo in ne preostane ti drugega, kot da prisluškuješ pogovorom. No, tu lahko izvemo marsikaj zanš-mivega. Na prirner to, da so bile snežne razmere za prvi' termin smučar&kega prvenstva univerze neugodne in premaknili so celo stvar na 3. februar. Seveda z upanjem, da bo takrat kaj več snega, vendar za sedaj dokaj slabo kaže. Drugi govore o tem, kako bo na tečaju, tretji, naj-bolj živahni pa o uspehu na prvenstvu ljubljanske smučarsks podizveze. »Si poslušal včeraj radio«, pri-poveduje nekdo. »Seved«. Kako lepo se slišl, fre ti napovedovalka vedno go-vori o Olympii. Prva v ženski konkurenci članica Olympie. druga tudi. Med moškimi prav tako. Vsa boljša mesta so zasedli čLani Olympie.« To res ni kar tako in reči mo-ramo, da so se študentje na prvem letošnjem tekmovanju zares odlično odrezali. Zelinno le to, da bi to ne bil konec in da bi letos še kaij slišali o nji-hovib uspehiih v boljši konku-rencl. Kdor hodi kaj tam okoli stav-be ZŠJ na Miklošičevi cesti, je lahko slišal mhogo pogovor o smučanju. Študsintje so namreč kar masovno hodilii na planinsko društvo Univerza in se prijav-ljalt za smučarske tečaje. Naš6 študentsko- planinško društvo narftreč vsako leto prireja tečaje za tečaitiiike in za boljše smu-čar.ie na Kofcab. Znano je, • da &o vsi ti tečajl v •prejšrtjrh leUh odlično uspeli in zato se ni 6u-diti, če je bilo tudi letos zanirna-nje veliko. Naj vam postrežem s podatfcl Planinsko družtvo Univerza bo v letošnji zimi organiziTalo kar 8 tečajev, ki bodo trajali po 7 dni. V vsaki iemend bo po 22 smučairjev. Vsa mesta za te te-čaje so že oddana in bodo sku-šali urediti še za kak tečaj pod Storžičem. Cene tečajev so več kot zmerne, saj mora plačati vsak udeleženec ki je član PDU le 2100 din, ostali pa po 2.400 dinarjev. Morda se ne motim, če trddmo, da je to največji prispevek lc množičnemu smučanju na uni-verzi! Verjetno je, da bo tja od-potoval tudi n.aš novinar in vas bomo o teh tečajih še bolj po-drobno seznainjali. 3EP0RTA2A iz butalske industrializacijo NOVA CESTA V BUTALAH NAJPREJ SO v Butalah kgradili tovarno za izdelova-nje ležalnih stolov in lesne gala.nterije. Vsi tisti, ki so imeli majhne njive so se za-poslill v njej in pričell delati zelo vestno i*n energično. V nekaj letih je ime te male vasice postalo slavno celo v ZDA, kamor so izvažali dobr-šen del srx>je proizvodnje. Ne-koč je neki odjemalec v tej državi s-poročil iudi željo. da bi rad osebno obiskal tovarno, ki izdebuje tcvko prijetne stole. Ker je bila njegova babic.a Slovenka si to tudi sicer želi in bo verjeto ia, načrt tudi re&liziral v enem izmed pri-hodnjih let. BUTALCI SO se razveselili iega sporočila in na tihem ustdnovili odbor za sprejem ameriškega odjemalca. Na pr-vem sesianku, ki je bil v po-sebni sobi Frtavčhove oštari-je, so sklenili mc.d drugim tu-di, da je treba dati občinske-muodboru iniciativo za zgra-ditev ceste, fci bi pnvezovala tovarno z vasjo. Cenjeni bra-lec namreč še ne ve, da so tovarno zgradili 1 kilometer proč od vasi na gmajni in da So vse za njo tfi iz nje vozili z volovsko vprego preko Ošpernikovega travmika in da so mu za to plačevali letno cdškodnino. PREDLOG JE najprej nale-tel na gluha ušesu* toda po sedmi seji občnnskcga, odbora So sklenili, da bodo preko travnika in gmajno zgradili široko asfaltirano cesto in da bodo odkapili od lastnikov vso zemljo 200 metrov na obeh straneh ceste. Tako se je tudi zgodilo: tovarna je imela de-narja dovolj in med tovarno in Butalami je. kmalu stekla praua pwvcata avtomobilska cesta, široka in gladka kot steklo. Po njej je v enako-mernih presledkih vozil tovor-ni avto, ki ga je kupila tovar-va in ki je služil vsemu in vsem. Vr,i so bili zelo zado-voljni in ponosni ter so go-v-orili: »No, če pride ta naš arneriški odjemalec, se bo lahko z avlom potegnil dp io-varne, pošteno ste bo čudil, kajti v časih, ko je njegova babica hodila tod, ni bilo ne tovarne kaj šele ceste. No, Butale so bile, a Butalci so billi takrat neizobraženi, za-biti. dn ne rečema neumni.« LETO IN POh kasneje pa S<> Butalci naredili še korak na- ' prej v razvoju. Vgotovili so ¦ da je zevilja ob cestl, 200 vn '¦ na široko; res last tcrvarne, * ker je nihčc ne kosi in ne ob- ¦ deluje in vienili so, da naj se '•¦ ta svet proda tislim delavcem, ki hodijo 1' butalsko tovarnc iz drugih krajev m ki bi radi stanovaii tu. .Rečeno storjc-no. Prodali so zernljo «n de-lavci iz tujih krajev so pričeli graditi svoje domove. Tu p« vioramo spoštuvanega bralca opozoriti na neko podrobnosi. Se prej, ko še ni bilo tavarne, so v Butalah napeljali elek-triko, vodovod in plin. ki so ga zajemali v bliznjem naj-dišču varavnega plina. Kar se iega tiče so bile Butale zelo napredna vas. In ko so gradili cesto, so vsetetri dobrine kul-turnega sveta tiapeljali tudi v tovarno. Ob levi rob ceste so t> zernljo položili cevi za vodo in plin. In noire hiše, ki so zrasle ofo »veliki butalski cesti«, so bile vse navdušene za to. Če bi Butalci tn prej vedeli, bi viorda dovolili. da si delavci zidajo hiše samo na levi, strani cesle, kajti za vsa-ko napeljavo na desni strani so morali razkopavati tlak, izkopati jarek, poloiiti vanj obe cevi in potem jarek spet zasuti. Na ranjeriem mestu je bit najprej grič, da je ob njem kamion kar poskočil, pozneje se je grič pogreznil v dol, ob katerem je kamion spefc po-skakoval. Spočetka, ko sta na destni strani ntali samo dve hiši je še kar što, dvakrat je kamion malo streslo^ pa ... Tri leta kasneje, ko je bila leva stran ceste 5e čisto pose-Ijena in so zrasle hiše tudi na desni: 24 gričev in dolov, 24 krat se je stresel avto. Leto kasmje je bila tudv desna stran cesie posnljena in l-epa, nekoč kakor steklo gladka cesta je bila tako razkopana, da je šofer trdil. da to ni več cesta, temveč »stopntce«. KO JE NEKDO iz sosednje občine nekoč Butalcem očitcd fco.7c.fno da imajo cesto, so ustanovili posebno komisijo, ki je skrivaj obiskala vse ce-ste v sonašo ra-kulteto An študij na njej. Zdi se Jnu, da naše praktikantke ©amo gledajo na praksi žetev i,n traktor; bakih Marjetk ni, kakor tudi ni taki'h praks. Vi-šek pa doseže z razglabljan.1em o razliki med diiplomo in dlplo-mo. Diploma na romanistiki maj Ibi bMa več vredna kot na agronomiji. Take nazore sreCu-jemo le redkokie, še bolj ne-navadno pa se slišijo iz ust štu-dentov. Agronomk« razumemo pomen kmetijstva v danasnji družbi in nimamo nobenih man j v r e d n os tn f h ko m p 1 e ks o v zaraidi naše diplome, ljudi z Marjetlkiniiimi nazori isamo pcr-milujerno. Navadno ®e dip:o-mantke z »boljšimi« fakultera-mi bolj bo.ie podnželia. kot «gronom!ke, kajti tudi zanje ob-stoja nevarnost, dia pridej.o kam v-en. Me veim0 že ob vpisu, da 6e ne kmetujt ina pločniku pred »Nanro«. Bral^c dobi vtis, da jp naša faikul*«ta pr'ib«žaliiče onlh, »ki jim ne gredo jeziiki«, tak^h, ki eno-stavno nimajo sip.osobnost; zs kaj drugega. Titulo »ing.« bodo pridofoili pri nas kar ml-mogrede. s površ-nim znanjeni. Študentje agroncmije bi že-3«li, da na zabavni stra:ni š'.u-dent-skega tiska oDJavljate pri-spevke, ki bodo bolj duhoviti in intel^entni kot »Diplomira-na nevesta«. Agronomi V. letnika Oivomba uredništva: — Ob-.favl.ramo rf.smi, k? ko nam ua pvtslali agronomi V. letn»ka, kot odgovor loa članek »Dipio-mirana nevesta«, objavljenem v lanski 18. *t. Tribune. Urednaštvo bo odgovorilo sa-mo na nekaj resnejšlh očitkov, ki se nahajajo v ^i«mu. Pred-vsem ipjoudarjamo, da članek ni imel nJti najman.i?«ga namena omalovaževati aeronomsko fa-kulteto in štud^j ua njej. Se-stavek se v celoti nanaša na eno samo osebo. *)a pa take osebe živijo na na-^i univerzi, o tem mislimo, da ni treba pose-bej ra-zpravljati. Tudl pismo omenja »... saj iste »skrbi« verjetno tarej0 tudi druge di-plomanike«. In še nekaj. Napi-sa.li ismo na univerzi, torej ne samo na agronomski fakulteti. Asronomka je samo slučajno vzeta za primer. Da *je z diiplomo na romani-stiki lažje ostati v me«itu, je fea tiidi Tes. Iz sestavka Je Jasm) razvidno, da je dinloma V tem smislu več vredna. O ma,njvredno«tnili kompiek-pih in o item, ,da a8rr»nomke ne razumejo pomena kmetfiijstva v današnji družbi pa sestavek ne govori. Največli odstotek Kzpisa bl sc mogrlo razlaSatj tud drugače> kot to razlagajo v pismu. OčHke o debelem tiskn iai c pomanjkanju prostora za letno »kupščino asronoinKke fakulte-te \pa isma-tra uredništvo za ne-resne. Kar pa se ti?« hum*>r.fa in In-teHigence, bl hllo dobro^, 6e bl ti dve laistnos*! nekater' naši bralci vsaj deloma uporabljal* pr'i branju takih sestavkov kot je »Diplomirama nevesta«. (Nadaljevanje s 4. strani) Mlada makedonska poezija ki jo preveva. Njegove vzor-nike kiaj lahko zas.edimo v so-dobn» turški jn arabski poeziji. To so v glavnem vsa na.ipo-membnejša imerna v »mladl« makedcnski poeziji. Preostane naim le še bakšna desetjina imen. ki si bodo danes ali ju-tri ustvarili svoj prvi literarni1 Mk. To sn predvsem Ivan Iva-novski, Eft'm Manev, Mladen Dilevskj. Bogoljub Gjuzelav in Vide V^dičevski. Njihovo delo pa lahko dames vrednotimo le po n.iihovih nesmih, Taztresenih po na.kazličnejših revijah ln časopisih. Aileksander Popovsld KAKO ŠTUDIRAMO kj^kozi vs€ {eto nas sprem-lja vprašanje, kako bi študi-rali, da bi bil0 bolj udobno, obenem pa uspešno. Pred iz-piti postane to še bolj aktu-alno. Najbolje je seveda ^a tiste, ki jih izpiti ne zaloti,jf) nepripravljene. — Nekateri omagajo in se odločijo samo za udobno, kakor nam. pri-kazuje prva slika. Da bi po-magali takim »sanjskim« ju-nakom, bomo izdalj skriv-nost NAJBOLJŠEGA NACl-NA UCENJA, kakor nam ga je opisal in prikazal neki nadobudni študent. (Slika spo-daj). Povedal natn je, da je za dober študijskj uspeh ro-trebna močna prekrvavitev možganov. To doisežemo ta-ko: ^ Oblečeš se v kopalne hlačke 9 Dvigneš okončine tako, da telo in okončine oklepajo kot okoli 115' 9 Okoli trebuha in prsne-ga koša sj oviješ rjuho, na-močeno v mrzli vodi 0 Na čelo si daš mrzli ovi-tek 0 Zatilje obložiš z mrzlo, mokro cunjo 0 Počakaš 15 minut In se pričneš učiti OBRAZLOŽITEVr Zaradi dvignjenja okončin teče pre-cej krvi iz periferije central-no. Zaradi mrzlih obkladkov nastopi periferna vazokon-strikcija — z»pet tok krvi centralno. Mrzli ovitek na čelu pobudi dela možganske skorje frontalnega predela. Hlad, ki prodira skozi zati-lje, centralno pospeši delo-vanje življenjsko in študij-sko izredno važnih centrov v podaljšanem hrbtnem mo-zgu. Da ne bo nepotrebnih ožit-kov, še to: v uspeh mora bi-tl člov&k pr&pričan, kajti si-cer mu ne pomaga nobeno sredstvo. Tistim, k,i bodo uporabljali to metodo, b&m0 zelo hvaležni, če inain bodo sporočili, kakšnfe nspehe so dosegli, ker do sedaj to še ni bdlo velikokrat uporablje- 0 TJmetno povzročena prekrvavitev možganov pa ni vedno potrebna. Pre-bivalci »prijetne« sobice v domu Iva-na Mojzerja (slika levo> dobe ver-jetno zaradi »mrzle udobnosti« kar naravno prekrvavitev, in to večkrat na dan. % In ostali? Izbrali smo dva preiz-kušena in tradicionalna načina, ki pri-deta do veljave zlasti poziml. Kdor je odporen proti spanju, lahko zleze pod odejo. Clovek pa je družabno bitje in zato najlažje prenaša nadloge in teža-ve življenja, 6e jih.deli z drugimi. Zato so prizori okoli tople peči precej pogosti in priljubljeni. Karel Čapek O pesimizmu Pesimizem iima podobno kot optimizem dvojni pomen, i'n sicer glede na to, če besedo uporabljarno zase, ali za svojega bližnjega. Ce pravkn o sebi, da sem opti'mist, s teim .očiitno mis-lim, dia sem poln sil in upov, zelo živahen, neomajen in energičen človek, z eno besedo fant od fare. Če pa praviim svojemu bLi'žnjemu, da je op-timist, s tem nedvomno mislim, da je fan.atik, nepraktičen, nai-ven, neumno zaupljiV, z eno be-sedo prismutknjenec. Če trdim za svojega bUžnjega, da je pe-simist, potem izražam prepri-čamje, da je kiavrn, bojazljr.V, nevrastenik in nergač, da boluje na zaprtju ali da :im-a žolčne kamne. Če imam sarnega sebe za peslmista, je samo po s°b: tezumljivo, da sem bolj izkušen od drugih i.n da vsako stvar dobro premislVm, slkratka ved-no imam prav (boste že videli, da bo po mojem). Za človeka, ki se ne pon.aša ne s tem ne z onim, pom&ni »pesimizem« nekaj, kar ima vonj po crknenem psu. Za primsr pesimizma b.l lahko navedel Heraklita, Schopenha- uerja ali Eduarda von Hartma-na, ker ptovnega pesi-mizma: »namam kos kruha pade vedno na namazano stran.« Na svetu ni mogoče raajti op-timista, ki.1 bi temu mračnemu prepričainju nasprotoval z drugo trdiitvijo, da »kruh pade vedno na nenamazano stiian«, kajti — in v tem je trag^ka optimizma — to mnenje je ovrženo čim pade ikruh samo enkrat na na-mazano stran. Medtem ko pesi-mistični nazor ni omajan s lem, če pade kruh včasih tudi na nenamazano stran, očividno za-to, ker 'a slučaj nima težjih posledic ne zia. kruh in ne za bl.ače a.li preprogo. Nia žalost do danes še ntf statistično ugotov-ljeno ali pada kruh pogosteje na namazano stran ali obratno. Vejidair, če bi bilo dokazano, da v oseimdesetih primeri'b od sto pade na namazamo stran, br,' so-dili, da pade nanjo zato, ker je težja. No, to mnenje bi bilo enaiko malo pesimistično, kot Newtonov zaikon, da težka t-e-lesa padajo na zemljo. Gotovo »: pesLmistična trditev, da si bo kdo, ki pade z drevesa, verjet- no zlomil nogo, pesimističma Je vera, da ne smemo lezti na drevo, ker gospod bog to ka-znuje. Pesim^stičen je nazor prebivailcev Melaneziije, da se tistt, ki pade z drervesa ubijs zato, kier S3 je nek njiihov pred-nik ubil, ko je padel iz vrha palme; od takrat naprej se baje ubije vsaik kdor pade. Viditoo, da pesimiJzem ni v predvideva-nju slabih posledic, temveč v predvidevanju mračnih in usod-nih vzrokov. To pomenr.', da je pravi pesimizem čisto metafizi-čen. Peisii'mistično je, če verja-mem, da je n.a tem svetu slabo r.abo, ker so ljudje samii po sebi slabi. Bolj razveseljivo in manj pesirnistJčno je mneinje, da je na svetu slaibo zato, ker so ljudje budala, rezultat je sdcer skoraJ isti, samo vzrok je, kot vidi-mo, manj tragii'čen. Drugače rečeno, pravi pesimd-zem ni v mnenju, da stvari so ali d^ jih moramo raziumetl kot slabe, temveč v mnenju, da v bistvu ne morejo biti dru-gačne. Ce se slučadno zgodi kaj d-otorega, no, nd še vsega konec in ni treba hvaliti dneva pred večerom. Ce pa se stvari izte- fejo v resniici slabo, je to sairu opravičilo za mračnp razpolo-ženje pesimfeta (saj se je t( nioralo zgoditi). Slafo nazvo stvari napolni pesimista s po sebnr,1!!! pesiiimističmm zadO' voljstvom in pnasvim navduše-njam. Pesimizerrv je določeni vrsta užitka — to je sredstvo da se iahko veselimo tudi naf s.labimii' stvairmi. Vsak nesrečer sluoaj, niapaka ali nadloga jf nekaj nujnega v mizeriji sveta Pesimisita na splošno zelo dobrc zabavajo nesreče sveta; oXt slabše tem bolje, kajti to j« neiizčrpen vreleo ztavnega prav^j je pred kratikiim vpraišal profe* sor nekegia kandidata ustavn^ rodibitnsike pravice. —Veljaven je samo tisti zakon^ k*i se slklene na poročnem uradu^ — Izražaite se kot kakšesai afctivM. — Počasi mislim ... — No, kaj še? — Dolžnost vsakega državlj*« na je, da se poroči. — Ce bi bilo to res, bi se ta* koj izselil iz FLRJ. V gledališču Dva profesorja sedita v gieda* lišou. Eden od njiju pokaže proti ložd. — Poglej, v tretji loži sedi Ednatein. — Ni mogoče. Saj je že neikajj l«t mrteiv. — Kje nefei, poglej bolje p^ boš videl, da se premika. Krotek postopek DipLoimirani ifiženair išče prvS &lužberao mesto. —¦ Vi niimate prafcse, kaj ne? Potem prosim, prva vrata levo. Tako mu naroči vratar podjet-ja. Mladi inžendr hrabro odpr« vrata io se znajde na ulici. Zanimivosti ATOMSKA ENERGIJA V PREHRAMBENI INDU-STRIJI Ameriška kornisija za atomsktJ ;nergijo je objavila, da je 11 >odjetij predložilo predloge za jradnjo atomskih reaktorjev :a konzerviranje hrane. Reak-orji bj proizvajali ogromne ko-ičine gama žarkov, ki bi jih iz-coriščali z,a sterllizacijo hrans n poskuse za konzerviranje. Ti loskusi bi bili del preiskovanji :i jih dela ameriška vojska. Absolventi iz leta 1945 Ko so na nedavni sikupsčini 2veze študentov gradbene tehni-ie v Beogradu med drugim raz-?ravljali'tudi o neustreznem štu-iijskem režimu in o siafoifo učnih ispehi so vzbudili pravi kro-lot podatki, odd namreč v mesecu aprilu meli tekmovanje v govorni-tvu. Zmagovalec tega tekmova-tja bo nagrajen z enoteden-kim bivanjem v sedežu OZN • Ženevi. Ostale nagrade so lenarne. POPRAVEK Pisec članka »Z našo poljsko ktobrsko socialistično revolu-ijo smo uspeli«, ki je bil ob-avljen v zadnji številki Tribu-e, je STANE MARKlC in ne -tane Markovič, kakor je bilo omotoma objavljeno. TRIBUNA, tlsi Studentov ljuto-lanske univerze. UrednlStvo tn aprava: Ljublja* ta, MikloSifeva cesta 5a, telefon 1-102. - Ureiuje uredniškl odbor. Odgovornt arednik: Janko 'opovte. itudent prava. — TekoCl ičun Komunal. banke BO-KB-1-Z-67. - l,etna narofnlna ?oo dtn. • Rokoptsov ne vrafamo. — Tislc lasoplsno ealnžniSkega pod]etj4 Slovenskl poročevalec«. A