118. številka.
„Bdlaott" Jzh ilc •vkrat u Aa«. razna ladtl) Is
pr iiniko*. ob 4. ari »većer.
ibsIK :
ts oelo lete ....... • 24 krov
em pol leta •••••••••IS „
11 *etrt leta ........t „
za m mesec •••••••• Skrenil
«»(o£nioo ja plačevati naprej. H« na-'.-be bres prilaiene namAnina M tomt a« oaJri.	_
Fo t »oakarnah * Trna §e prodajajo po-
>tink (3 afC.i;
iaaesae Številke po 6 »totink • Tnta pa po 8 stotink (4
Telefea itr. 970.
iv 5. ]
Trst, v sredo 28. maja 1902.
Grlasilo političnega droitva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXVII
*
▼ «4liMtl )• ■•!!
Olftrt
M raćaaajo po vraiah v petitu. Z a »eč-ktatBO »»ročilo • primernim popui.tom Poslana, osmrtnice In javne zahvalo domači Oflaai Itd. se računajo po pogodba
Val dopisi naj se pofiiljajo aredatBtva Sefraakovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se oa vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasa spre*
jama ■pravalitve. Naročnino in oglase ja plačevati loco Trst.
U redali tro la tlakama se nahajata v allci Oarintia Stv. 12. Upravatitvo, la sprejemanje Inseratuv v ulici Molil piocolo Siv. 3, II. natjHir.
sdajatelj Is odgovorni urednik Pfsi Qo cinik.
Natisnila tiakarns konaorcija liata „Edinost,, v Trat
Šole hočemo!
Še dober poldragi mesec in šol»ko leto bo pri kraju. Kmalu mine tudi leto, od kar emo na shodih zahtevali slovenske šole. — i'azĐo smo sledili razpravam v državnem zboru in željno čakali trenotka, kedaj pride}« • v razpravi na vrsto slovenske šole v Trstu, v čakali smo zastonj.
Vsaki dan smo pregledovali »Edinost«, kedaj nam prinese veselo vest, da je prošnja slovenskih starišev rešena, — a vse naše nade so šle po vodi, kakor kažejo vsa znamenja. Vse ostane torej pri starem : na jedni =trani ponemeevanje, na drugi strani poitali-ančevanje slovenskih otrok. To boli, to peče.
Ko smo čitali tržaški Slovenei o vremenski aferi, na kateri se }e zgražal ves svet, ker so hoteli, naj poljski otroci molijo Boga v ptujem nematerinem jeziku, smilili so se nam revčki iD nehote smo primerjali njih usodo z usodo naših otročičev.
Naša slavna avstrijska vlada je ustano-vila v Trstu <lve nemški ljudski šoli, potem nemško meščansko šolo, nemško realko in nemško gimnazijo. Tržaški magistrat pa snuje .aške šole na vseh koncil in krajih. Toliko □emške, kolikor laške šole moramo plačevati *udi mi. Na nemških šolali morajo naši otro-čiči moliti Boga v nemškem, na laških pa v laškem jeziku. Se-li godi torej našim trokom kaj boljše, nego onim na pruskem Poljskem ?
Kar ee poljakov tiče, čitamo sleherni lan, da prugka nemška vlada stori vse mogoče, da uniči Poljake— —! Mi imamo p* vlado, ki sleherni dan zatrja, da hoče biti jednako pravična z vsemi ! Mi imamo ustavo in voditelji države morajo položiti svečano prisego, da bodo to ustavo strogo izvrševali! Mi imamo zakon, kateri nam jamči jednake pravice z drugimi narodi — in vendar ne smejo naši otročiči na nemških in laških šolah niti Boga moliti v materinem jeziku, ker jedni soli je namen nemčiti, drugi pa italijančiti našo Blovensko deco.
Ako ne bi bil tem tržaškim šolam očitni namen, da slovenske otroke odtegnejo od svoje narodnosti, urejene bi bile te šole vse drugače, nego go dandanes.
Mari bi bilo na veliko škodo nositeljem dvetisočletne kolture, ako bi na vsaki šoli v mestu ustanovili slovenske VBporednice, da bi si mogli naši otročiči nabirati znanja na tisti podlagi, ki je jedino pripoznana od vseh j»edagogov ? Ali ne bi marveč dokazali s :akim činom, da so v resnici na višini one sulture, katero imajo na jeziku ob vsaki priliki?! Ali bi se ne izkazali s tem v resnici — liberalne v pravem pomenu besede ? !
Ali čemu vprašujemo ! ! Saj jih poznamo. Pod plaščem dva tisočletne kulture in v imenu liberalne ideje se ne plašijo nobenih sredstev, da le morejo tlačiti in uničevati slovenski ži-velj na tržaških tleh !
Kako škodo bi trpele nemške ljudske šole, ako bi na istih ustanovili slovenske pa-ralelke. — Mesto da razdeljajo otroke po abecednem redu v oddelke posamičnih razredov, naj bi jih razdeljali po narodnosti! Koliko ložje bi naši otroci napredovali na teh Šolah, ako bi Jim učitelj v materinem jeziku pojasnjeval in razlagal različne predmete ! A za to se ne brigajo, za to ni sposobnih učiteljev na teh šolah !
Kakor je bilo razvidno iz šolskih sporočil, se nemški učitelji pač uče laškega jezika.. da zamorejo občevati z otroci, ali glede slovenskega jezika se jim to ne vidi potrebno ! !
In tako -se dogaja le prepogosto, da slovenski otrok ne more biti v šoli pazljiv, ker nič ne »meje. Kako daleč sega ponem-čevalna tendencija na teh nemških državnih šolah, služi naj v dokaz še ta-le slučaj: I Otroka je milostno dovoljeno, da sme po dve uri na teden, začenši v drugem razredu, zahajati v slovensko uro. In še v tej »slovenski uri« jim učitelj govori izključno nemški!!!
Zraven opisanega so pa ubogi naši otročiči izpostavljeni še drugim šikanam. | Voditelju neke tukajšnje nemške ljudske šole je gotovo znan slučaj, ko je učiteljica laške narodnosti na nekem spričevalu slovenski »Č« prekrstila v laški >ch«. Znano mu je gotovo tudi, da je iprav ta učiteljica izročila otroku boljše spričevalo, ko se je mati pri njem pritožila, kar je pač sila redek slučaj. — Roditelji dotičnega otroka so večkrat pov-prnšali imenovano učiteljico, kako je z otrokom in učiteljica je bila vedno zadovoljna z njim. Od onega dneva pa, ko je bilo spričevalo podpisano se slovenskim »č«, ni manjkalo tožb in kazni in stvar je šla tako daleč, da je otrok dobil tako slabo spričevalo, da jje moral voditelj posredovati: vzel je slabo spričevalo nazaj in otrok je prejel — boljše !
•Ob svojem nedavnem obisku v Tratu so nam slovanski novinarji zatijevali, da vsaka slovenska reč je tudi njihova reč. da je torej slovanska. JS'ovinaiji slovanski! Šole v Trstu so nemške in laške. Slovenskih ni. Pomagajte ' nam ! Zapričnite akcijo za rešitev ubogih slovenskih otročičev! JStorite, kolikor vam je : mogoče, da se neha potujčevanje naših otrok ! i Vsmilite se, bratje, obu pa} oči h tržaških bratov, ki so prisiljeni gledati na lastne oči, kako jim nasprotniki trgajo slovansko deco
iz rok in jo preparirajo za mater Germanijo in Italijo !
Več slovenskih starlšer.
PODLISTEK.
MELITA.
Povest iz naše dsbe.
Opisal iosij) EvjrtMi Tomu-; prevedel Ra4L Prvi del. I.
Ob« gospe ste vrnili na isti način pozdrav s terase. Ono dvoje, kar se je vozilo na tandemu, ee je odmaknilo daleč pred kočijo, katera jima je sledila. Za malo časa sta dospela pod sam dvor, da se je sedaj s ceste <-ul mladeaičev glas :
»Dober dan, maman !....... Dober dan !«
< Grofica je zadrhtela po vsem telesu ; >ilo jej je, kakor da bi jej prihajalo slabo.
»Artur !« je vskliknila ona s slabim glasom in očes; sta se jej napolnili s solzami.
»Artur!« je ponovila mehanično kom-*eea, obrnivši zopet svoj pogled na kočijo in jezdeca.
Grofica je bila jako razburjena. Minolo
je pol leta, odkar ni videla svojega sina. Ta j objestni, razuzdani, ali vendar simpatični | mladenič je bilo njeno »drago, najdražje detec. Bil je s telesom in dušo prava slika in podoba svojega očeta; pa kakor da je vBa grofičina ljubezen, ki jo je gojila za svojega moža, prišla tudi na sina.
»Pojdive jim nasproti !« je rekla grofica z. drhtajočim glasom 1
»Vodi me Meli!«
Komtesa je pristopila k materi ter jej ponudila roko, po katerej je takoj občntila njeno duševno razburjenost.
»Ti si jako razburjena, maman!.....
Umiri se !«
»Prav praviš, jako razburjena sem Kaj Češ, dete ! Taki so roditelji . .. .«
Obe sta šli do poti, katera je vodila z javne ceste v hrib ravno v dvorišSe deli-dvorsko. Kolesarja na tandemu sta gonila do sredine te poti, ali pot je bila proti vrhuncu vedno strmejša in morala ata skočiti s sedal ter je Artur z roko porival kolo dn
Shod v Dekanih.
(Dalje.)
Za besedo se je oglasil gospod Šiško-v i č in je v imenu volilnega odbora prisrčno pozdravil zborovalce in soobčane. Veseli gaT da so se sesli v tolikem številu na tem današnjem shodu. Bratski priporoča soobčanom — sporazumljenje, ker sporazumljenje rodi ljubezen, ljubezen pa donaša sadu, a sad do-naša moči vsaki družini, vsakemu selu, vsaki občini, vsaki deželi, vsaki državi.
To je naravno, da se med nam: pojavljajo razne želje in nazori, ali od govornikove ! strani bodi toplo priporočeno, da bi danes razpravljali le o tem, kar je neobhodno potrebno za našo občino. Občina je skupnost sinov in hčera, katere naj spaja vez ljubezni do skupne matere — občine. Ta ljubezen ne poznaj stranke! Vsi se moramo združiti v falango, da (zdravimo to bolno občino temeljito in za vselej ! (Splošno odobravanje.)
Gospod župnik D e f a r je — nadove-zivši na izjavo gospoda Cotiča — predočil zborovalcem vzgledni pojav Cincinata v zgodovini rimski. Mož je bil odločen protivnik plebejskih tribunov. Ko je bila država v nevarnosti, so njega imenovali diktatorjem. Odposlanci, ki so mu donesli to sporočilo, so ga našli na polju pri plugu. On je sledil njihovemu klicu. Uničil je sovražnika, rešil domovino. Obloženo bogatim plenom in v velikem triumfu je privel vojsko nazaj v Rim, a še istega dne je položil diktaturo in se — povrnil k svojemu plugu. Storil je svojo dolžnost do domovine ; to mu je bilo v zadostno plačilo.
Tako naj pridejo v občinski zastop dekanski možje, ki ne bodo iskali svoje časti, svojega dobička, ampak jim bo na srcu le blagor občine! Možje, katerim bo na srcu napredek obč<narjev, ki bodo skrbeli za vzgojo in omiko mladine, ki se bodo kazali skrbne na vse strani, da bomo imeli tu zna-čajen, pošten in bogoljuben narod — možje, ki ne bodo gledali na svojo čast, ampak, ki bodo — kakor Cincinat — videli najlepše plačilo v zavesti, da so storili svojo dolžnost, da so koristili domovini svoji. (Burna pohvala in živio-klici.)
Gospod Andrijašić: Večkrat že se je povdarjalo danes, da je naša občina izključno slovenska občina. In tako je tudi. Enega samega imamo, ki ima v tej občini svoje posestvo in ki se je upisal za Italijana, a Še ta čuti sedaj z nami. Da, mi smo Slo-
venci, a ne delujemo in ne nastopamo kakor pravi Slovenci. Mi se moramo iznebiti ljudij, ^ ki nas izdajajo v gotovih slučajih. Mi moramo voliti ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati se za blagor občine, za korist naroda. Ne poslušajte onih, ki vam govore: Pridite k nam, bomo pili ! Tudi ne zadošča že samo to, da je oni, ki hoče biti zastopnik občine, posten! O ne! Saj pošten je tudi vsak kamen ! Saj kamen ni storil nikomur nič krivičnega ! Mož pa mora z dejanji dokazati svoje poštenje, mora biti sposoben za delo. Mnogi bi hoteli biti kandidatje, da-si vedo sami, da niso sposobni za to. Mi imamo preveč takih ljudij! Vsakdo naj, predno seza po taki časti, izpraša svojo vest, sem-li sposoben za to ?! To bolezen je zasejal mej nas naš sovražnik, to prihaja iz Kopra. Nekoč mu je rekel Gambini, vprašan, kako je to, da se Italijani utikajo v občinske stvari slovenskih občin : Kjer je voda motna, tja hodimo mi lovit ribe. Govornik je za ključil z apelom do volilcev, naj se ne dajo premotiti od nikogar, naj bodo trezni, izlasti pa naj se ne dajejo zavajati od drugorodnih sovražnikov. (Vseobča pohvala.)
Gosp. Josip Mahnič je omenjal, da so nekaterniki prejeli denarja od neke strani. Povedo naj, kaj je s tem denarjem ?!
(Zvršetek pride.)
vrha. Pred njim je korakala v ženskej kolesarske} obleki baronesa Ella, znana zagorska kolesarka, katera je, na radost svojih kolesarskih znancev, prevozila že velike distance, kakor do Dunaja in do Benetk. Pred nekoliko dnevi se je povrnila baš iz Gradca, obi-skavši na tem potu v družbi svojega brata vse poznane velikaške plemiške dvore na Štajerskem. To je bil njen edini in najmi-lejši sport, kateremu je bila udana z vso dušo, no, vendar ni slovela kakor osobito imenitna kolesarka. To je tudi sama vedela, a zato ni nikdar sodelovala na javnih dirkah, da-si so jo mnogi nagovarjali na to. Ona je bila zadovoljna, da je žilava in vztrajna eportkinja ter da more na svojem kolesa letati kakor ptice iz enega kraja v drugi, znance iznenadjati, v publiki vzbujati zavist in kratiti čas na najlepši način. Baronesa Ella je že prestopila trideseto leto, bila je torej že v dobi, v katerej si je smela dovoliti nekoliko bolj svobodno življenje, kakor-šnje bi morda mladi devici zamerili. Bila je
i
Politični pregled.
T Trstu, 28. maja 1902.
Iz avstrijske delegacije. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Del. dr. C o n c i (Italijan) je govoril med drugim tudi proti obnovitvi vinske klavzule.
Del. S te in (Vsenemec) je tožil, da vnanja politika nima nemškega značaja, da je grof Goluchowski poosebljeno sovraštvo do Nemcev (Na, na ! Ured.) in da vsled tega v Nemčiji ne zaupajo trozvezi. Vsemška nevarnost da v resnici ne obsloji, ker Vse-nemci imajo pač voljo, ne pa moči, da bi germanizirali. Govornik je spravil tudi krono v razpravo, vsled česar ga je predsednik posvaril radi te nedostojnosti. Dalje je govornik napadal tudi angležkega kralja, na kar ga je predsednik pozval na red. Potem je Stein priporočal personalno unijo z Ogrsko ter združuje Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Galicije in Bukovine z Ogrsko. Mesto nagodbe z * )grsko naj bi Be sklenila carinska zveza z Nemčijo. Govornik je izjavil, da bo glasoval proti proračunu rainisterstva za vnanje stvari.
Del. dr. P e r g e 1 t je priporočal uve-| denje konzulatov po poklicu v vseh onih
rdeča, nekoliko od solnca opaljenega obraza, svetlo-rdečih lasi, a jedrega in polnega stasa, energična v kretanju in govoru .... Radi njenega živega temperamenta so jo vsi radi imeli ; v vsako hišo, kamor je stopila, je prinesla veselja in življen}a. Z zakonom ni več računala; dokler je bila še popolnoma mlada, še goska, je bila jako draže-sten pojav s svojimi svitlimi, solnčnimi lasmi in svežim, rdečim obrazom. Tedaj je imela mnogo dvorilcev, kateri so bilo navdušeni od miline njenega cveta in nežne zunanjosti, a prosilcev ni imela nikdar. Tudi ona je bila člen velikaške rodbine, katera ni živela ravno v povoljnih materijalnih razmerah, a razun nje je bilo še več bratov in sester. Tu seveda ni bilo upanja na možitev. Ali to ni ogorčilo življen}a mlade} baronesi. Ona }e obvarovala svo}o priro}eno veselost in živahnost temperamenta. Na njej ni bilo niti znamenja sitnosti kake stare device, jezne na ves svet in sama na-se in le zato, ker se ni mogla omožiti.	(Pride še.)
prekomor.sk.h trgovinskih mestih, ki ac važna za našo izvozno trgovino. Priporočal je obnovljenje nagodbe, a tako, da bi naša državna ]>olovica ne bila oškodovana. Govornik je izjavil, da se bodo Nemci vedno upirali izvedenju češkega državnega prava.
Del. V u k o v i <f je govoril jako energično; zahteval je, da bi se delegacije informirale o delovanju diplomacije, n. pr. potom predlaganja »rudečih knjig«. — Ekepozč grofa Golueh ozkega da ne odgovarja nazorom večine avstrijskih narodov. Trozveza je v obeh državnih polovicah zgubila na popularnosti. Govornik je želel, da bi Avstrija nastopila kakor prijateljica in hraniteljica malih balkanskih držav, da bi na Balkanu prišli do veljave avstrijski obratni in trgovinski legitimni interesi ter da bi se tamkaj izvajala slovanska politika, kakor javnost zahteva t o ž e o d vedno! Govornik je kritiziral
da se je vršil o vseh motnih modalitetah, kako rešiti jezikovno vprašanje in da so češki poslanci naravnost povedali, da brez rešenja tega vprašanja ni misliti na parlamentarno razpravo o nagodbi z Ogersko. Praktičnega v s p e h a pa ti pogovori nimajo d o s e d a j. Ce se gg. Korber in Szell sporazumeta, se bodo pogajanja s Cehi intenzivno nadaljevala, ako ne — pa je vsa bodočnost ovita v temo!!
• Neue Freie Prene« poroča, da so pogajanja v prvi vrsti namenjena delavnemu programu z bora i ce za še ostali del zasedanja. Ćehi zahtevajo, da zakon o vozuih kartah stopi v veljavo hkratu z zakonom o odpravi mitnic. Dalje da zahtevajo garancije, da Kor-ber ^»oprime inicijativo za novo jezikovno konferenco. Ta konferenca naj bi m sešla v septembru, mesec dni pred državnim zborom. Cehi da smatrajo — z ozirom na razmere med Nemci — sedanji čas ugodnim za taka po-
postopanje Italije, ki le v oficijelnih aktih gajanja in g. Korber da je pripravljen v to. zatrjuje lojalnost, ki pa v resnici vedno in \ Tudi g. Korber vidi, da je s češkim odkrito agitira proti avstrijskim interesom. ] vprašanjem kakor s solncem na nebu. Oblaki On ne želi, da bi prišla Avstrija v položaj, | je lahko zastirajo začisno, ali solnce je ven-ki bi zahteval, da se izkaže zavezniška zve-j dar na nebu in se prikazuje zopet. Oeško stoba. Nemčija da sicer ne dela Avstro-Ogr- vprašanje je že grobišče mnogih avstrijskih
ski posebnih težav v političnem pogledu, pač pa da žali narodna čutstva pruskih Poljakov,
ministerstev, isto se ne umika pred vladami, ampak narobe in — g. Korber nima več
m a n i s e m, marveč hipergerma-nizem — to ni vsenemško.
Vspričo take sodbe iz nemških ust je imel minister Reinbaben še poguma za nečuveno cinično izjavo, da nikdo ne sili Poljakov v narodni boj proti Nemcem, pač pa da je Prusom v dolžnost braniti Be v boju, ki jim je usiljen. Vlada da je bila vsikdar predo-brohotna nasproti Poljakom, a ni imela od tega druzega, nego nehvaležnost. Čas omahovanja je sedaj pri kraju.
Za takov cinizem je sposoben pa le — Prus. Kakor da bi kdo ne dal komu nič jesti, a bi mu govoril vendar : kdo te sili umreti od lakote ?! Kakor da bi tat tožil, da je prisiljen braniti se pred onim katerega hoče okrasti. Takov cinizem te razorožuje in ti pušča le živo sliko, kakov je narodni značaj Nemcev !
Vladni načrt so izročili odseku 21 členov. Sedaj pa smo ladovedni, kako bodo nemški listi od Baltiškega morja pa do Dunaja psovali Poljake radi njihovega možkega in dostojanstvenega nastopa ?!
kar ne more biti Slovanom vsejedno. — j mnogo časa! !	(
< iovornik je obžaloval nazadovanje našega N6IHŠ1EO abijftlj6 poljlktgft nt- ' izvoza na Balkan, na čemer da je kriva naša rod&. Včeraj smo bili odloč'li, da napišemo zavožena politika in trgovinska politika. —i danes še par gorkih na adreso delegata Grossa, j Proti slovanska status-«iuo politika (politika ki je na nečuven način zasramoval ruskega t posestnega stanja) da pomenja le odrekanje, j carja. Izlasti smo mu hoteli zabrusiti v obraz, j abdikacijo. Govornik je priporočal razbitje da je od pripadnika naroda, ki ima na svoji j trozveze ter intimnejšo zvezo z Rusijo. Go- 1 vesti brutalnosti in kričeče nehumanno po- j voril je potem o aferi zavoda sv. Jeronima stopanje v Vrešenu, naroda, ki se sedaj s ter se pritoževal, da se je sprememba imena pomnoženo silo pripravlja, da drugemu na- j tega zavoda izvršila na načiD, ki je žaljiv za rodu ugrabi najdražje, njega individuvalnost, ! Hrvate. Hrvatje se že bavijo z vprašanjem, jezik, samostojnost, svobodo, življenje — da j d a - 1 i bi ne bilo bolje, akopri-je torej od pripadnika takega naroda na-! »topijo k unijatstvu.	ravnost brezsramno, ako očita komu, da dru-
Govornik je protestiral proti žaljenju gim narodom ne privošča svobode. Po vre-hrvat-kega naroda od strani avstro-ogrske šenski aferi in po sedanjih predlogah nem-diplomacije ter je zahteval primerno zadošče- ške vlade so Nemci definitivno izgubili pravico nje. Hrvatje so ponosni na dr. Stadlerja. očitati komu intoleranco nasproti drugim na -Govornik je pripisoval vedenje avstro ogrske rodom. Ce tudi bi bila kje krivica, oni mo-• diplomac je v utvari sv. jeronimske afere rajo molčati in se — sramovati, ogrskim uplivom in je želel, da bi minister o j V tem zmislu smo hoteli napisati daljši i primerni priliki preklical izraze, ki jih je odgovor delegatu Grossu. No, danes Be lahko ; rabil, govore o nadškofu Stadlerju. Govornik odpovemo tej nameri, kajti Nemci so dobili se ne more pridružiti izrazu zaupanja, ki ga včeraj v pruski zbornici odgovor, dostojan- ; je sklenil proračunski odsek, ker politikami- stven, uničevalen odgovor, ki pred vsem sve-nistra ne odgovarja avstro ogrskim interesom tom njihovemu postopanju pritiska žig ne-na Balkanu; v očigled temu, daje ta po- humunnoeti in nasilnosti. V razpravi je bila 1 i t i k a p r o t i s 1 o v a n s k a in da na- predloga,zahtevajoča nad četrt milijarde za uni-sprotuje tradicijam in misiji (nalogi) naše mo- čevanje Poljakov v Nemčiji. Poljaki so po- j narhije, glasoval bo proti proračunu.	dali izjavo, da ta vladna predloga je na-
Del. baron Oppenheimerje bra- sprotna vsakemu ljudskemu pravu in da bi nil trozvezno politiko.	* bila nemogoča v kateri *i bodi drugi dr-
Ko je se del. Kramar polemizoval žavi. Ta predloga je gorostasna, ker sili dr-proti izvajanjem del. Pergelta, Oppenhei- žavljane davkoplačevalce — in to so tudi merja in Steina, se je seja zaključila.	; Poljaki — plačevati davke, kise imajo
O položaju. Oeško vprašanje je grobi- uporabiti v njih lastno uniče-šče malone vsem padlim avstrijskim mini- Rvanje, materijalno m narodno. Mi prote-sterstvom. Češkemu vprašanju se lahko sov- stiramo — pravijo — slovesno proti takemu ražniki rugajo, je lahko ministri negirajo, ali nasilju, ki dokazuje, da v Prmiji Poljaki isto ni nikdar nehalo biti vitalno vprašanje niso državljani moderne države, države. In ker avstrijski državniki niso dovolj marveč žrtve barbarskega p 1 e-državniki — so bolj konzuli nemških strank menskega boj a.
— da bi Be znali lotiti rešitve vprašanja z , Podavši to izjavo so Poljaki korpora-nado do vspe-ia, pa se vsaka vlada izpod- tivno ostavili zbornico. To je bila prava be-
takne ob njem. Ravnokar nam je beležiti izjavo z najvišjega mesta o važnosti češkega vprašanja. V pogovoru z delegatom Pacakom po delegacijskem dine-ju je cesar opetovano povdarjal, in potem še enkrat, ko se je že obrnil k sosednjemu delegatu : »Ponavljam, da smatram sporazumlje-nje med obema narodoma na Češkem za drž. potreb o.<
Temu povdarjanju važnosti češkega vprašanja jc bil bržkone namen, da podkrepi ravnokar vršeče se pogovore gosp. Korberja z mladočeškimi poslanci. Ti pogovori te vrše sedaj dan za dnem.
Tudi g. Korber se pač ne more odte-zati prepričanju, da ni mislilti na saniranje parlamenta, najmanje pa na parlamentarno rešenje nagodbe z Ogersko, aiio se kako ne sporazumi s Cehi, sicer da konečno zagrne tudi njega to vprašanje. Ali g. Pacćk je odkrito povedal vladarju, da se za pravično rešenje jezikovnega vprašanja o leta sem ni nič zgodilo in da je radi tega položaj čeških poslancev nasproti narodu jako težaven. Po tej odkritosti Pacakovi nasproti vladarju je možno sklepati, da so pogovori med češkimi voditelji ic ministerskim predsednikom jako jako resni. »Politik« poroča, da so se ti pogovori nadaljevali v ponedeljek celo v vagonu med Dunajem in Budimpešto. Razgovor
seda v odgovor gospodu delegatu Grossu : narodni boj, ki ga bijejo Nemci proti Poljakom v Prusiji, je vodjen od barbarsko-plemenskih instinktov.
In daje mera najhuje, a zaslužene obsodbe polna, sta se še našla dva nemška poštenjaka, ki obsojata to nehum tnno postopanje \ lade. Posl. Tritzen-Borken iz centra fje izjavil, da ta zakonski načrt formalno sicer ne nasprotuje ustavi, pač pa po duhu.
Govornik je povdarjal tudi, da v letu je bilo v vztočnih provincijah več nemških kolonistov, nego jih je sedaj, ko se je porabilo toliko milijonov za kolonizacijo. Namerjane vladine odredbe bodo še bolj vspod bujale Poljake. Centru m odklanja vsako solidarnost s tako politiko.
Znameniti parlamentarec Richter pa je izjavil, da je ta zakonski načrt v nasprotju z načelom, da so v Prusiji vsi enaki pred zakonom. To je izjemen zakon in govornikova stranka bo postopala proti njemu kakor takemu. Prečudno je, da se v hip, ko se na zapadu — za Alzacijo in Lotaringijo — odpravlja dik-taturni paragraf, isti uvaja na vzhoda. Utemeljevanje tega načrta ne prenaša objektivne kritike. Isto ima značaj hujskanja na napad v naglejšem koraku, ne da bi se ogledalo, kaj se tepta. Vsa akeija vladiaa je nevredna, podla. To ni panger-
Tržaške vesti.
Promocija. Tržaške prijatelje gospoda Mikulaša Hofmanna, c. kr. kon-ceptnega praktikanta na namestništvu v Pragi, bo zanimala vest, da je bil ta gospod včeraj na Kari-Ferdinandovem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava.
Zastava sv. Cirila in Metodija. Židje, iredentisti in oni znani »katoliški« italijanski svečeniki, ki se zbirajo okoli »Piccola« — cvilijo. V včerajšnjem »Piccolu« priznavajo, da je monsignor Petronio ostal še vedno stari, neizprosni nasprotnik slovenskih cerkvenih molitvic, a boli jih, da nima dovolj moči, da bi spodil slovenske vernike iz procesije sv. Rešnjega Telesa. Monsignor Petronio ima nasproti Slovencem zlomljeno palico! Tudi kancler Mecchia (Meča) mu ne more pomagati, a oni > slad koza viti« kanonik je izgubil tudi ves pogum. To boli! Zato cvili Židovski »Piccolo« in toži, da je tfmu krivo cesarsko namestništvo, ki je opozorilo tržaško cerkveno oblast na njene svete dolžnosti. Nekateri bi pač rajši čuli klic »sv. Italije« — nego one divne glasove sv. Cirila in Metodija.
Bili so časi, ko je cesarska vlada prepovedala našim zastavam vstop na procesije — bili so čaei; ko so c. kr. stražniki zabranili, da se ni smela zastava sv. Cirila in Metodija niti v cerkvi izložiti — bili so časi, ko je cesarska vlada zaprečila slovenski mi-sijon v Trstu! Takrat je »Piccolo« hvalil to vlado in za njim so do hripavosti vriskali od veselja »katoliški« (?) listi »Ricreazione«, »Avvenire« in »Amico«. Slovenci takrat niso cvilili. Iskali so svoje pravice. Danes so Slovenci zmagoviti — »Piccolo« in njegova mešana družba pa cvilijo.
Pa tudi to cvilenje je nepošteno. Slovenci ne branijo Italijanom nikjer v Trstu, da se udeleže cerkvenih slavnostij. Še pomagajo jim povsod, posebno pri plačevanju italijanskih propovednikov, pri vzdržavanju italijanskih bratovščin, pri nabavljanju cerkvenih zastav — povsod imajo Slovenci odprte mošnje. Zakaj torej to cvilenje ?
Slovenci smo pa veseli. In z nami se veselč tudi pošteni Italijani. Mi živimo lepo v miru in nastopimo vsi zložno na procesiji sv. Rešnjega Telesa.
Zidje, iredentisti in oni naši italijansko-latinski reformatorji pa naj ostanejo doma in naj cvilijo !
Kaj je miloščina J Apel do naših drž.
poslancev. Ko so avstrijski narodni zastopniki v državnem zboru leta 1896 sklenili novi zakon o domovinski pravici avstrijskih državljanov, so določili med drugim, da oni, ki je užival v zadnjih 10 letih svojega bivanja v kaki občini stalno miloščino, je zgubil pravico do domovinstva v občini, v kateri biva.
Stalna miloščina je po našem mnenju ona, katero ta ali ona stranka prejema — stalno : bilo na leto, na mesec, ali na teden. Tako miloSčino si je tudi gotovo mislil zakonodajalec, ko je sestavljal omenjeni zakon.
Kako pa si tolmačijo ta zakon naši pro-svitljeni gospodje na tržaškem magistratu ? ! To je bilo že povedano v »Edinosti«. Mi ponavljamo in pomnožimo te slučaje z namenom, da s tem opozorimo naše državne poslance, ki naj storijo vse možno za pc-voljno in hitro rešitev utokov, ki jih je tržaški magistrat poslal na Dunaj proti raz-
nim prošnjam za podeljenje domovinske pravice.
Tukajšnja ces. kr. vlada je tega mnenja, da ni smatrati kakor stalno miloščino, ako je kdo prejel kak izjemen dar ali podporo, oziroma miloščino in da se onim, ki so bili za malo dni v kakem javnem zavodu iskati si zdravja, ne more to računati za miloščino. Upamo, da bo visoko ministerstvo istih, edino pravih nazorov in da v tem smislu razsodi tudi najviša sodna instancija, ako pride do tega. Da še bolje dokažemo absurdnost stališča, na katero se je postavil tržaški magistrat ob vprašanju podeljevanja domovinske pravice po novem domovinskem zakonu, naj navedemo (vrhu že navedenih) še sledeči, piscu teh vrstic dogodi vsi se slučaj : Jaz sem vložil svojo prošnjo za podeljenje domovinske pravice dne 20. februvarja 1901. Prošnja mi
je bila odbita iz — pretveze, da magistra-tcvci ne znajo slovenskega jezika I (Ne znajo, da-si je to deželni jezik v Trstu ! ! !) Vložil sem priziv, a trebalo je sedem mesecev, predno je bil definitivno rešen meni v prilog. Po 11 mesecih, od-kar sem bil vložil prvotno prošnjo, mi je nevarno obolel otrok in so mi poklicani zdravniki svetovali, naj istega nemudoma oddam v bolnišnico, ker da je bolezen nalezljiva. Slušal sem, ker sera moral, in poslal sem sinčka v bolnišnico, kjer je ostal devet dni. Ker sem revež poln otrok, sem prosil, naj dotične stroške plača občina — in to okolnoBt je porabil slavni tržaški magistrat za pretvezo in se je pritožil na ministerstvo proti mojemu vsprejetju v tržaško občinsko zvezo! To naj bi bila torej ona stalna miloščina, o kateri govori imenovani domovinski zakon!!
Jaz sem stalno v Trstu že nad 25 let in nisem v vsej tej dobi do omenjenega slučaja ne iokal in ne prejel nikake miloščine, zato mi ne more v glavo na nikak način, kako morejo ljudje, učenjaki, juristi itd. smatrati take izjemne slučaje za — stalno miloščino! !!
Predno zaključim, apelujem še enkrat na naše državnozborske gg. zastopnike, naj si vzamejo to stvar k srcu in naj nemudoma atore potrebno, da se to vprašanje reši povoljno zn nas prosilce, kar ne bo le v korist nam posamičnikom, ampak bo to tudi in še posebno v neprecenljivo pomoč revnim slovenskim in tudi laškim občinam na deželi.
Nekdo, ki išče svoje pravo.
Gospod Hortis naj izvoli pojasniti!
O neki priliki je ta »zvezda< in *duša« naroda tržaškega izvolil v parlamentu na Dunaju zatrditi, da je Slovencem kamen »arma nazionale« (narodno orožje). Te dni pa je v Neapelju neki Italijan — kaj ne, vNeapelju žive Italijani ! — metal v vlak, v katerem se je vozila kraljeva dvojica — kamenje, pravo, resnično, trdo kamenje.
Vest o tem namerjanem atentatu nas je zbegala, da res ne vemo, pri čem smo. Sedaj ne vemo, ali so Italijani k nam hodili v šolo, ali pa bo oni celo etareji mojstri v rabi »narodnega orožja« in je »zvezdo tržaško« zavela le optična prevara, da je menil, da so Slovenci tam, kjer mečejo kamenje — Italijani !
Gospod Hortis izvolite nam pojasniti !
Nora istrska železnica. Pišejo nam : Mi Tržačani »mo težko pričakovali dneva, ko se nova iBtrska železnica izroči prometu. Upali smo, da Dam bo potem možno pogosteje in za male novčiče og'edati si našo tužno in ob enem lepo Istro.
Naše upanje pa se ni izpolnilo, ker je vozni red nove železnice skrajno neugoden za one, ki nimajo časa, da bi že zjutraj izletali na deželo. A teh je tudi ogrooina večina.
Mi smo in z nami je pričakovalo prebivalstvo istrsko, da železniško vodstvo uredi stvar tako, da bo ob nedeljah in praznikih vozil po en izreden vlak, ki naj bi odhajal iz Trsta okolo 2. ure popoluclne na Buje in ki bi se vračal od tam okolo t), ure zvečer.
Na ta način bi bilo omogočeno, da se pošteno pozabavamo. Istrski krčmarji bi si služili lepih novcev in železniško vodstvo bi imelo od tega tudi dobičkov !
Opravičena želja je torej, naj bi želez-nična uprava ob nedeljah in praznikih vožnje uredila tako, da bo ustreženo vsem slojem prebivalstva.
Priznanje »Hajdrilm«. Iz Ljubljane smo prejeli: Vi se morete ponašati s tem društvom. »Hajdrih« s Prošeka je peval v Postojni na binkoštni ponedeljek — mej potoma in v hotelu. Pevali so izvrstno, navdu-
«e valno ! Pred odhodom iz jame jim je občinstvo viharno vzklikalo. V obče so pokazali j>evci >Hajdriha«, da so tržaški okoličani \rl, zaveden, posten narod. Dovolite nam torej, da jim izrečemo svoje priznanje in jim zakličemo: Živeli!
»Tržaška posojilnica in hranilniem
registr<>vaoa zadruga z omejenim poroštvom naznanja, da je občni zbor dne 24. t. m. določil, da se zadružnikom izplača 5°/0 dividenda ; ista se lahko dvigne vsaki dan ob nradnih uradnih urah, 9 —12 dop. in 3 — 4 pop. izvzetDŠi nedelje in praznike.
Stavka zidarjev. Včeraj zjutraj so imeli zidarji v prostorih socialističnih društev shod, na katerem se je prečitala objava podjetnikov, v kateri izjavljajo isti, da vstrajajo pri svojem sklepu, da namreč odgovore na spomenico delavcev dne 20. t. m. Strajku-joči delavei so sklenili počakati na ta odgovor.
Spomenica IzTOzcekov. Mestni javni izvošoe'<i so predložili redaratvenemu ravnateljstvu spomenico, v kateri se pritožujejo radi prestrogega po§topanja redarstvenih organov ž njimi. IzvožČeki so v spomenici zagrozili, da stopijo v štrajk, ako se ne ugodi njih zahtevam ter se naloži redarstvenim organom nekoliko obzimejše postopanje.
Kvante! iseher Fami lienabend v Trsta. Sinoči je naš poročevalec slučajno ujel priliko, da je prisostvoval proslav: protestantizma v »minolosti, sedanjosti in — bodoč-
nostic in propagandi za združenje Nemcev 'nec- 8vira ^^ 8' H' Volarič:
>v eni cerkvi«. Obširno, a velezanimivo po- mi*> mešaa zbor' 9' Vilhar: >S ™eb,t*
klik se ori«, svira godba. 10. Tuček: »Da-
Poziv. »Slovansko pevsko društvo« je
naprošeno od odbora ženske podružnic« družbe sv. Cirila in Metodija, da bi sodelovalo na veselici, katero priredi ista podružnica drugo nedeljo junija pri sv. Ivanu. »Slovansko pevsko društvo« ni nikdar odbilo take prošnje in je tudi letos obljubilo sv;>je sodelovanje. Sedaj pa se obrača to društvo do veeh svojih pevk in pevcev s prošnjo, da bi že v petek dne 30. t. m. in tudi nadalje polnoštevilno prihajali k vajam, da nam bo mogoče častno nastopiti.
CNtčni zbor »Kmetijske podružnice t Rojanu se bo vršil v nedeljo dne 1. junija t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih > Kongu m nega društva < v Rojanu po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Razni nasveti in predlogi. 4. Volitev novega odbora.
Vse ude te podružnice vabi
Odbor
Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« t Trstu vabi na vrtno veselico in šaljivo tombolo, katero priredi v nedeljo dne 1. junija 1902 na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. — Vspored: 1. Parma: »Mladi vojaki«, svira godba. 2. N. Brajša : »Istrski sokolovi«, moški zbor. 3. Suppe: »Sinfonija«, svifa godba. 4. Stinko Premrl : »Zglasnim šumom skora», mešan zbor. 5. Waldfeld: »O srca«, valcer, svira godba. «>. G. Eisenkut: »Poputnica hrvatskog doma«, možki z!>or. 7. Maitzen : »Slovenec sem«, ve-
»Ne zveni
aretiran, je izjavil, da je puško imel k strelu pripravljeno, a da se mu je po nesreči sprožila.
X Iz Nabrežine smo prejeli: Dne 1. junija v. 1. bo na tukajšnji šoli slovesen zaključek šolskega leta 1V*01—1902 z razstavo šolskih izdelkov klesarskih vajencev.
Prijatelji šole in napredka so vabljeni, da se udeleže te slovesnosti, ki se bo vršila ob 11. uri predpoludne v šolskih prostorih. Razstava bo odprta predpoludne od 11.—12. in popoludne od 2.— 5. ure. — Vstop svoboden.
X Vaška mladina r Repnlen priredi v nedeljo dne 1. junija svojo veliko veselico v prostorih g. Mdiča. Svirala bo mavhinjska godba. Točil se bo najbolji kraški teran.
Vesti iz Kranjske.
tako koncentrirane, da bi mogli prispeti do politike svobodne roke.
Del. Steio je rekel, polemizujć proti iz-vajanjam delegata Scl.oaborna, da gibanje »proč od Rima« je nevarno le Rimu. Rim in Avstrija pa je dvo:no in ostaja pri tem, da je papež glavar velike, dobro organizo-vane politične stranke. Govornik vzdržuje tudi trditev, da je Nemčija prednjačila v socijalni zakonodaji.
Štrajk v Kar panju.
PAZIN 28. (B.) Velik del rudarjev je prišel danes zopet na dolo.
Povrnitev cesarja.
DUNAJ 2S. (B.) Danes zjutraj se je cesar povrnil iz Budimpešte. Istotako ministri Korber, Bohm-Bawerk in C a II.
Ernpcija na otoka 3fartiniqne.
FORT DE FRANCE 27. (B.) Sinoči je bila grozna erupcija. Ognjeni steber je dosegel višino 150 m. Tekom ene ure ie premer bljuvalne^a žrela znašal 300 m; v
ročilo prinesemo prihodnjič.
Telefonski promet med Trstom in
Olomucem. Dne 26. vel. travna t. 1. se je
odprl interurbanni telefonski promet mej Trstom in Olomucem. Pristojbina za navaden pogovor znaša 4 K.
Samomor. Zopet včeraj se je zastrupil , kat*ro ^ godba. Petje vodi gospod Iv
vorija«, polka, svira godba. 11. Šaljiva tombola. 12. Idilko Mikaelis: »Kovač vgo^du»,
svira godba. 13. I. Bartl: »Moja domo\inac, m^žki zbor. 14. Ipaveo: »Domovini«, pesem, svira godba. — Svobodna zabava, med
neki mladenič in sicer 16-letni realec Roman
Kožlin. — Začetek veselice točno ob 5. uri
Pe dre t ti. Vzrok samomoru je bila baje slaba	popoludne. — U.topnina 20 nvč. Otrobi do
klas fikacija v šoli. Stanoval je na lesnem	12- Ieta* spremljeni od starišev, so vstopnine
tr^u v hiši št. 10. Pasanti so ga našli le-	Prostl- — Med posameznimi točkam« sv.ra
žečeea na tleh v gojzdiču pri Sv. Alojziju,	S^ba pod vodstvom g. kapelnika A. \\ ag-
in s:cer v smrtnih mukah, kjer je tudi rn^rL	— K obilni "deležbi "»jadno vabi
^ , - -	I odbor. Truplo so prdpeljali v mrtvašnico pri sv.
Justu.
Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer
vabi na veliki jubilejni koncert, kateri se bo
vršil v nedeljo dne 1. junija 1902. v nov'
, „ _ _ _ . ,	, - -n veliki dvorani gospe Marije Sancin p. d. Oraš
>sefca ol i o0 predpoiudns in ob O D\3 ,	,	.	.	. T _ e
r r	v proslavo oO-letnice pevanja gospo « Jožeta
ob 7. uri zjutraj 17°..S ob 2 uri popoludne 21.0— C.c — Tlakoncer cl>7. uri zjutraj 764.5 — Denes plima ob —.— predp. in ob 10 24
P*P
popoJnrine.
Dražbe premičnin. V petek dne 30
maja < b 10. uri predpoludne se bodo vsle'. i aaredbe tuk. c. fer. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Roeol 419 (Katinara), hišna oprava; ulica S. Giacomo 1, h šna oprava; ulica Giuliani 7, hi>na oprava; ulica Molin grande 16, hišna oprava : ulica Carradori ^ 10, 20 škatelj sena pe ; Piazza poeola 2, manufakturno blago; ulica Farneto 27, umivalnik z mramorjem ;n ogledalo. — Clica Capitelli 9, oprema v zalogi, ob 11. uri predp.
Kadi jutršnjega przuikm izide prihodnja štev;lka »Edinosti« v petek popoludne ob navadni uri.
Opomba. V slučaju slabega vremena se vrši vesel "ca prihodnjo nedeljo.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju
Društvene vesti.
Poziv na tržaške Slovence — brate : in sestre sv. Cirila in Metodija. Odbor! bratovščine sv. Cirila in Metodija vabi vse bratovske pevce in člene na slavnostno procesijo sv. Kešnjega Telesa. Zbirališče bo na trgu pred cerkvijo 'sv. Jakoba. Ob 6. uri zjutraj bo sv. masa v cerkvi sv. Jakoba, katere naj se udeleže vsi oni, ki pojdejo na procesijo. Po sv. maši se zberemo vsi pod sveto zastavo sv. Cirila in Metodija in potem odkorakamo proti sv. Justu. Na licu mesta bo zbran ves odbor, ki bo pazil na red. Prc simo pa tudi vse brate-ude, da nam bodo na pomoč !
»Dramatično društvo C naznanja, da bodo dramat čoe vaje, oziroma dramatična šola vsak: ponedeljek ob 8. ur zvečer v telovadnici »S<»koia«. — Začetkom s* je sicer nameravalo razdeliti to šolo v dva tečaja, a to namero je moralo radi razn'h ovir opustiti in se torej uvede samo jeden skupni tečaj. Ker je važno, da prls stvuje tem vajam vsaki člen že v začetku, vabljeni so vsi upisani in vsi oni, ki se hočejo se upisati, da pridejo gotovo k prvi vaji, ki bo v ponedeljek dne 2. junija t. 1. Želi še posebno, da ')i &e tudi inteligentnejši sloji zanimali za to društvo ter se prijavili kakor izvršujoči členi.
Sancin Drejač. — Vspored: 1. Patzke: »Ro-kovnjači«, koračnica, orkester. 2. I. Bartl: »Oj Planine«, mešan zbor. 3. Tittl : »Slovanska overtura«, orkester. 4. Govor. 5. S. Gregorčič: »Deklamacija«, deklamuje g.čna Marija Godina. 6. Brajša: »Himna pev. društva Velesila«, možki zbor. 7. Sommer: »Amalia«, valjček orkester. 8. Fr. GrbiČ : »Slovanski brod«, možki zbor. 9. Parma: »Intermezzo iz opere Ksenija«, orkester. 10. Hr. Volarič: »Zvečer«, peterospev zbariton solo. 11. Kling : »Dva vesela ptiča«, kon-1 certna polka., orkester. 12. Hr. Volarič : »Ve-' sela družba«, mešan zbor. 13. Strobl : «Ju-! goslovanski potpourri«, orkester. 14. Jenko; J »Nek dusman vidi«, možki zbor. 15. Tittl : • »Serenada«, orkester. 16. V. Vanda : Će-terospev. 17. Zajo: > Hrvatski potpourri*, orkester. 18. F. S. Vilhar: »Domovini*, mešan zbor. 19. \Valdteufel: »Na drsališču«, valjček, orkester. 20. Leban: »Venček«, možki zbor. 21. Schneider: »Polka«, orkester. 22. Hr. Volarič : »Po morju«, čveterospev. 23. Scbrei-ner: »Vsakemu nekaj«, potponrri orkester. 24. F. S. Vilhar : »Slovenec in Hrvat«, možki zbor. 25. Schneider: »Gallop«, orkester.
Na koncertu sodeluje vojaški orkester c. kr. pes p. Fre herr von Wa dsi/itten št. 97.
Vetopiina za osebo 50 st. (25 nvč.) Začetek točno ob uri zvečer m bo zabava trajala vdeležencev do polnoči.
V slučaju neugodnega vremena se zabava prenese na nedeljo dne 8. junija.
Mnogoštevilnega obiska nadeja se
od bor.
* Ljubljanska poŠta. Iz Ljubljane smo prejeli: V Gradcu izhaja pod ponovnim imenom »Oesterreichiscbe Verkehrs-zeitung« za- 1 okolici vulkana je zavihrala huda ura. Med koten listič, katerega skuša izdajatelj —bije ! frebivalatvom je zavladal velik strah.
odpuščen poštni uslužbenec - usiljevati j Odlikovanje tržaške tvrdke. Tukajšnja
poštnim uradnikom kakor njihovo glasilo. —	tovarna za ščetke in čopiče g. Ivana Angeli
! V to obskurno gnezdo zanesli so nedavno	v ulici Canale 5 je bila v zadnjem času dva-
I svoje kuka vično jajce tudi neki elementi, ka-	krat odlikovana in sicer na »Mejnarodni
'terim je trn v peti naš splošno spoštovani, v	vzorni razstavi« v Rimu se zlato kolajno in za-
i i	.	j	-	__sluŽnim križcem in na gospodinjski razstavi
službenem m narodnem oziru strogo pra- ~	, A .P- . J v
j .	_ .. .	na Dunaju sč zlato k »lajno in častno di-
vi ca ravnatelj g. Mat.ja S orlu — Dne 1.	plomo To je nQV dokar y ppretaogti potl_
maja je izšla namreč v imenovanem lističu	jetnika, ki dela čast domači obrti. (Glej oglas
' impertinentna notica, v kateri se namigava,	na 4 strani.)
* kakor da bi postopauje g. ravnatelja nasproti 50.000 kron znaša glavni dobitek lote-
nekaterim poštnim damam ne bilo pravilno,	rije gledaliških igralcev (glumačev). Opozar-
' Bilo pa je to natolcevanje sestavljeno toli	sv.°Je cenie,ae čitatelje da se bo vršilo
. . .	„	srečkanje nepreklicno dne 19. lnmja 1902 in
previdno, da g. ravnatelju m bilo mogoče,	v8J. dob;tk> izplačujejo od * zalagateljev v
tirati list pred sodnike, ki bi bili v tem slu-	gotovini z 10°/c odbitkom.
čaju eraški porotniki. Pač pa mu je njemu	——— podrejeno uradn;štvo dalo apontanno lepo za- W W
uradnem liBtu izjava, podpisana od 75 pošt-	X MIZARSKA Z AD RIJ & A V GORICI X
nih uradnikov in uradnic, ki slovesno pro-	X	z •IB®J®,1,■ Ja»atvo«	X
I , .	-j 4	„ •	naznanja slovenskemu občinstvu, da
testujejo zoper vsako identifikacijo z omenje-	M	J	^
ni mi neosnovani mi napadi ter iste najstrožje	JC	l'revze^a	)C
oh^^. Nek. go.p., o kiteri «, je tudi«.-	X J)fyg j|j(jy ^Op UMU X
migavalo v dotični notici v »O. V.« in ki ni	* r*»« M1WM	° *	^
poštna uslužbenka, pa je objavila še posebno	X i* odlikovanih in svetovnoznanlh tO- X
jako ostro izjavo, v kateri žigosa dotično	X . vani v Soikanu in Gorici X
vest kakor U*njivo obrekovanje. - A gosp.	X AStOSa ČemiUOj-a 5
ravnatelj »orli se s tem zadoščenjem ni za-	^^	*	^
dovoljil, temveč je zahteval, kakor čujemo,	X	*atera 36 nahaJa	X
strogo uradno preiskavo, ki brezdvomno si-	X ▼ Tratn, Via Piasza vocohia X
jajao postavi na laž tistega gras^ega dopisana,	X	(Hoaario) It. 1.	X
za katerim pa bržčas stoje izvestni elementi,	X (na deeal ■traal cerkve sv. Petra). X
ki bi radi preprečili, da bi bilo g. Šorliju	X Koakamoa ••mogofia, ker jt blago X
podeljeno ravno izpraznjeno ravnateljsko me-	X	** prrs roke.	X
sto v okrožju tržaškega ravnateljstva. In to	X_ ^ . _ ^ _ _	_ X
se da zabraniti le z lažjo in obrekovanjem. Sapienti sat!
I
Brzojavna poročila.
Iz delegacij.
BUDIMPEŠTA 28. (B.) Avstrijska de- J ; legacija je nadaljevala razpravo o proračunu * ; ministerstva za vnanje stvari. Delegat grof 5 Sel onborn je polem:ziral proti izvajanjem ! del. Doberniga, ki je hotel delegate iz go-' spodske zbornice označati kakor delegate 1 »labeje kategorije. Za. vestno glasovanje da ' ne treba še le pritiska volilcev, ker vesten človek stori to sam od sebe.
Potem je govornik označal gibanje proS
elikanska rastava pohištva in ^ tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U « M cene. M %C M i
VILJEM DALLA T0RRE *
v Trst«, tr® Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJa pohištvo doneaearečo. ■■ •
Naznanilo.
Vesti iz ostala Primorska.
X I nor r vojašnici. V artilerijski vojašnici v Gorici je inspiciral p>dčaitnik Fran Lainacher. Ko je d o šel na mesto, kjer je stal na straži art;lerst J. Sadelčič iz C-*Jja, ni dobil na vprašanje za dnevno geslo nobenega odgovora. Vprašal je ie enkrat. Zopet ni dobil nobenega odgovora, na kar se je obrnil, da gre po patruljo. V istem hipu je počil strel. Lainaeher m je zgrudil zadet in je umrl v bolnišnici. 8adel$i€f ki je bil takoj
Se naznanja slavnemu , ... . ,	. ..	.Činstvo, tla se nahaja
od Kima kakor nevarno, kajti vodje tega	7	'
gibanja hočejo deka toli žira ti. Proti izreku, da IfoiTO tfŽAŠkO je papež glavar ene stranke je rekel govor-1	-	■ ■ . .
nik, daje katoliška cerkev več nego kako i	puujvlijo
društva, več nego kaka katoliška stranka ! Alojzija M0ZetiC-a lia leSlieni Katoliki, ki so ostali zvesti svoji veri in se |
zavedajo svojih dolžnosti so zvesti sluge dr- j	Št. 4- ([M'CM I K a A a 1 11 0
žave, kateri pripadajo. Ce je rekel Stein, da I ^ i* Jll 0 11 i a"} gre Hohenzollerncem slava na tem, da je \ P rusi j a pred&jačila v zakonodaji v varstvo
delavcev, noče govornik kratiti slave z nami j	^
zvezane vladarske h še, vendar mira popra- . (g ilolrflQnilDP T fl IT 1 Min 71 ^ vit:, da je bila socijalna zakonodaja v prv, h ; (g Al S K 0 tt 1111 D I LOM JU 1IIA1
letih v Avstriji odločnt» pred ono v Nemčiji in drugih evropskih državah.
Preidši k predmetu debate, je govornik pozdravljal z odkritim zadoščenjem izjavo ministerstva za vnanje stvari o bitstvenem zboljšanju razmer do Rusije kakor važen moment v ekspozeju ministra. Med lanjskimi in letošnjimi izjavami ministra da je velika in razveseljiva razlika.
Govornik je izjavil zaupanje do politike grofa Goluchcw-ikega. Politika svobodne roke je sicer ob gotovih okolnostib velike koristi, ali država, ki hode tirati tako politiko, mora biti močna in dobro zavarovana. V Avstriji pa niso vse meje stra'eg'čao dobro zavarovane, a vrha tega tudi notranje moči niso
Prva la sajTečJa tovarna pokfltva
Tiek Trst.
•t T R S T f- &
TOVARNA: Via Tssa, ▼ogsl Via UMltasM
Telefoa ftt. 670.
ZALOOB:
t Piazza Rssarls it 2 g
I (Šolsko poslopja) ST
j is Via Riberis it 2f » i
Velik Isbor tapecarij, xrca> In slik. Is-vrinje nttoft« tadU po posebnih u£rtfH.
Gena brts kookareno«.
ILDST&OTAII »Ili ZilTOI) II fKAIiO ® Predmeti poscavio 3© na pa? obrod g
aII železnico fmnKO.	®
S
Škocjanske jame!
Primorski oddelek nem. avstr. planinskega društva bo od poldne do 2 ure popoldne razsvetlil v nedeljo dne 1. junija slavnoznane Škocjanske jame blizo Divače.
Za to priliko odide ol> uri in pol zjntra b kolodvora pri Sv. Andreju v Divačo poseben vlak m* zn ž«nimi cenam:.
Vstopnina za osebo i krona
(brez drugih stroškov).
Št.
< o J
Razpis.
i
i
Odlikovana v Rimu	Odlikovana na Dunaju
se zlato kolajno in Ti se zlato kolajno in zaslužnim križcem.	častne diplomo.
Odlikovana tovarna za čopiče in Mo
Ivan Angeli
W ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Pri občinskem uradu v Dekanih je razpisano mesto obč. tajnika z letno plačo 1200 kron in prostim stanovanjem.
Prosi teljem je izkazati dosedanje službovanje. neomadeževano ponašanje in popolno zmožnost slovenskega, kakor uradnega jezika, kakor tudi poznanje deželnih jezikov.
Prošnje je vložit pri podpisanem občinskem i uradu ; službo je takoj nastopiti.
Županstvo krajne občine v Dekanih, dne 23. maja 1902.
Gre goric.
Občinski poveijenik.
Spoštovane slovenske osnomnie!
Zahtevajte pri svojih trgovcih . novo
Ciril-jmetodljevo -»«
cikorijo.
F I L I J A L K A
c. ti priv. avstr. Mit« zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Hovcl za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevai izkaz 2l/40o 30- n	n ."„
30-dnevni odkaz 2 V/.
3-meseČni „ 21/«*/, 6- n	n 2V/.
ca pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks3 v krepost z dnem junija, junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih ob lavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 5i0/o na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice ca Dunaj, Prago, Pe~to, Brno, Lvov. Tr opav Reko kako v Zagreb, A rad, Uielitz, Gablonz, G rade tibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Šolnograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejšimi pogoji. Predujmi.
J mčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Na£a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da t-relrni derar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Rimrioiie Adriatica di Sicorta v Trstu :
, i zavaruje	t
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju.
proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
1
Glavnica in resfr?; društva dne 31. dece^r 1892.:
Glavnica društva..... gld. *;000.000-—
Premij na rezerva zavarovanja na
življenje..............„
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................_ 48-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..........-, 4^.4*i5-<)7
Rezerva na razpolaganje . .	_ 500.00©*— Reserva zavarovanju proti prenii-
njan u ktirzov. bilanca (A) .	333^22,42 Keserva zavarovanja proti premi-
njanju knrzov. bilanca 1B1	_ Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	_ 500.000"— Občna reserva dobičkov . .	_ 1,187.1 *>4-«6
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hifti;.
Skladišče vina
ulica Acquedotto st. 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine paćtne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah.

se odpre dne I. junija.
Pekarna in sladčičarna
Jakob J e1len
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov.
NEPREKLICNO
19. junija 1902.
Loterija Miških igralcev
(glumat-ev)
i glmi đobitet p 50000 k
1 1> »	3>	5000
1 » 2	»	3000
2 nam dobitka		2000
5 j0l)itt0Y		1000
10		500
20 »	2>	200
60 *		100
100 »		50
300 »	»	20
3500 »	2>	10
»Srečke po	1	krono
priporočajo : Josip BolafTio, Mandl & Co., Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan.
Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju.
♦ *____♦___♦____♦ ♦
Stanje bramlnm Tloi:
15 milijonov K.
Rezervni zallad;
okroglo 350.000 K
Na najvišje povelje Njepvep
c. in kr. apostolskega Veličanstva
XXII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ol>-
segs 17 8*22 dobitkov t gotovini v skupnem znesku 442.850 kron. Glami
dobitek znaša t gotovini :
PT 200.000 kron ^m
Žrebanje nepreklicno dne 12. jnnija lt)<>2. Jc5na SHCka stane 4 krone.
Srećke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Puna u, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobnkarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopoiljejo poitnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
Stsvbinsko podjetje
Stavbinsk o podjetje
:xxxx*a
G. TONNIES
Ljubljana.
1 ivama za mizarsko orodje in parkete, stavliinsko in nmetno lončarstvo.
Delalnica za konštrukcijo železa itd.
S preje ni a narocbe za vsakovrstna mzarska dela kakor: Kompletna okna žarele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki obla/i bolečine, jih hitro zdravi ter oilpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po posti franko 2 lončka
3 K 50 stot.
Letam Tiuerry (Adolf) Limited v Prepdi pri Roptcn
(Rohitsch-Sauerbrunn.)
Naj se izogibfje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko.
OdlikoTana 1894.
Odlikovana
1894.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva g
ton DoM t Mam uri Gorici. ^
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. W V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizaiji, veščimi cd najnavndnejsih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebjiranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
najfinejšim pohi=
Za mizarje.
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskili in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vach drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa. posušenega v nalaše z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.

Mestna hranilnica ljubljanska f
na mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega. De da bi ga zara-
čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega maklada mestna občina ljubljanska m vsem svojim premoženjem in
IVAN KRŽE
svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
iC Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemniee dobivajo se brezplačno,
Odlikovan z d v eni f zlatimi in bronastimi kolajnami
Fran Hlayaty
ulica Giulia št. l/A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
Trst. — Piazza S. Giovanni št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla : velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. kramarjem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.