Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.' j če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša1 Y. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ^ VredniStvo je v Semeniških ulicah h, št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. 149. v Ljubljani, v soboto 4. julija 1891. Imetnik XIX. "Vabilo na naročbo. S 1. julijem pričela se je nova na-rooba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi upravništvo. W Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne doposljejo naročnine, se ne ozira. God sv. blagovestnikov Cirila in Metoda. Hvaležni in ponosni praznujemo Slovani jutri god svojih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda! — Zapustivši dom in rod hotela sta biti sveta brata „brezdomovinca", da bi narode slovanske pridobila domovini krščanski, cerkvi katoliški. V življenju na-rodovse v času tokov dogajajo velike in pomenljive premembe, vendar nobena ni tolike važnosti in tako silnega vpliva na poznejši razvoj ljudstva, kakor če se neverni narod udi krščanstvu. Vera krščanska je namreč kvas, iz nebes nam poslan, ki prevzame človeka, spreminja in oblažnje njegove nazore, čutenje in voljo. Nauki božji vtisnejo javnemu življenju pokristijanjanega naroda novo lice, nov duhovni svet se odpre pred njegovim obličjem, v katerem jasno gleda namen, za katerega živi, namen, ki mu je bil do tedaj popolno neznan. To velevažno nalogo sta uspešno in slavno deloma dovršila, deloma spopolnjevala v mnogih narodih slovanskih sveta solunska brata. Prav je torej in spodobi se, da se i katoliški Slovenci s hvaležnostjo spominjajo slovanskih blagovestnikov, ki sta tudi po slovenskih zemljah sejala seme krščanskih naukov; dolžnost naša je torej častiti nju spominvzlasti ob slovesnem prazniku sv. Cirila in Metoda. V tem oziru pa nam je omenjati, da dandanes hočejo nekaterniki proslavljati sv. Cirila in Metoda samo kot slovanska prvoboritelja ter jih stavijo nekako v nasprotje z rimsko stolico, z rimsko-ka-toliško cerkvijo. Prav nič ne poudarjajo, kak namen da sta imela kot katoliška blagovestnika in poveličujeta se le zato, ker sta domač jezik vvajala v cerkveno bogoslužje. Temu nasproti moramo v pojasnjenje pojmov poudarjati: Namen delovanju svetih blagovestnikov je bil razširjanje in utrjevanje katoliške vere in krepostnega življenja, in najprimernejše sredstvo zato domač jezik. Karakteristikon uzornega apostolskega delovanja jima je bila sinovska udanost in otroška ljubezen do rimske stolice. „Kajti v Rimu" — pravi Leon XIII. — »sta sveta brata odgovarjala in poročala o svojem apostolskem delovanju; tukaj na grobu prvakov apostolskih sta potrdila s prisego neomadežano svojo vero, tukaj sta prejela čast in škofovsko posvečenje; tukaj počiva sv. Ciril in zdi se mi, da ne slučajno, mar da nas uči, kako tesna bodi in za vselej ostani edinost Slovanov z rimsko cerkvijo." Bila sta torej sv. Ciril in Metod »brezdomo-vinska ultramontanca", kakor bi ju klevetniki dandanes imenovali, ali kakor imenujejo njih naslednike katoliške duhovnike. Slovesno torej katoliški Slovenci ugovarjamo vzlasti ob godu svetih blagovestnikov, da se med Slovenci vzbuja misel za neko »Cirilo-Metodejsko cerkev", ter v nasprotje stavi z rimsko - katoliško cerkvijo. Take cerkve ne poznamo, sveta brata sta vedela le za rimsko cerkev in ondi sta zavetja iskala pred svojimi sovragi. S tem se zlobno in v popolnem nasprotju z zgodovino skruni spomin sv. Cirila in Metoda, ki sta bila vsikdar najzvestejša sinova sv. Očeta v Rimu. Odločno moramo ob tej priliki tudi oporekati, kakor da bi bili slovenski duhovniki dandanes »la-tinizatorji". Ako smo sedaj duhovni „latiniza-torji", bil je prvi sv. Metod, kajti iz njegovega živ- ljenja pripoveduje nam panonska legenda, da si je pred smrtjo izbral Gorazda za svojega naslednika, rekoč: »To je vaše dežele svobodni mož, dobro po-dučen v latinskih knjigah, pravoveren, to je volja božja, to bodi tudi volja vaša, kakor je moja — on naj bo moj naslednik. Naposled moramo očitno in odločno grajati, da se napravljajo na čast sv. Cirilu in Metodu p o -tratne veselice, celo — plesne in to v s 1 a v o s v e t n i k o m a , k i s t a b e ž a 1 a p r e d svetom v samoto, da sta si ohranila vero in nravnost neomadeževano. — Prav je, da se napravljajo „besede" na čast sv. Cirilu in Metodu v dobre namene, a osnovatelji naj nikdar ne pozabijo, da so »besede" osnovane na čast — svetnikoma! Želeli bi, da bi Slovenci bolj temeljito proučevali delovanje in življenje sv. blagovestnikov Cirila in Metoda, ker le tedaj ju bodo tudi tako slavili, kakor zaslužita, slavili vzlasti s tem, da bo Slovencem nad vse draga in mila sveta katoliška vera, za katero sta morala blagovestnika naša toliko trpeti. Le tedaj bo na podlagi katoliških načel zjedinjenim Slovencem mogoče ohraniti predrago nam domačo besedo, katere sta se tako uspešno posluževala v naj-blažje namene sveta solunska brata. Slava spominu blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, katerima naj vzbuja Bog v Slovencih mnogo posnemovalcev! Državni zbor. Z Dunaj a, 3. julija. Budgetna razprava. (Petnajsti dan.) Proračun učnega ministerstva bil je včeraj ob 7» 7. uri zvečer dovršen. Za Robičem govoril je češki poslanec Sokol, ki je tožil, da je v krajih, kjer so češki prebivalci v manjšini, premalo čeških šol, in da nemški „šulferein šiloma ponemčuje češke otroke. Cehi v mirn puste nemške otroke; oni ne-čejo nikomur odtujiti narodnosti, ker so taki ljudje navadno nezanesljivi in brezznačajni; enako naj de- LISTEK, Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Sicer pa je bil lehkoživec v polnem pomenu besede. Bil je visoke, močne postave, širokopleč, majhne glave iu jako rudečega lica. Pod krinko prostodušnosti bral je lahko pozoren opazovalec njegovo zvijačnost in hlimbo. Soproga njegova je bila vže odcvetela plavka, majhna in zelo životna. Nad vse rada je pripovedovala, da so jo še mlado nazivali „rožo iz Cha-tama". Rada se je glasno smijala in je bila sploh živa, kakor žuboreč potoček. Umela je izvrstno kuhati, česar pa si ni rada priznavala, ker je hotela biti imenitna gospa. Rada je posnemala Ophelijo v vedenji, a kmalu je izgre-šila ul6go, ter se zopet glasno smijala. Največja nesreča ji je bila, da se ni smela zvati »lady", ker nje mož ni bil rojen lord. Hčerki sta bili v vsem podobni — materi. „Ah, Mjlord, kakov ugoden slučaj vas vodi do mene?" vprašuje lord. „Danes se vas nisem nadejal, mislil sem, da ste še v Londonu." »Moj mož, da bi bival v Londonu, ako more proč?" vpije gospa Klara. „Saj ga ni večjega ljubitelja dežele, kakor je on. Menim, da mu je ljubše močvirje, nego njegova palača Belgrave-Square — in vrh pečin mu je ljubši od sedeža v parlamentu." „Ali je mogoče?" čudi se Pilferer. „0 rus, quando te aspiciam, quandoque vi-debo —." „Kaj pravite?" vpraša Pilferer, ki ni besedice umel. »Ponavljam Horaca, ki je opeval življenje na kmetih", odvrne škof. „Vidite, jaz ljubim najbolj: ježo, lov, ribarstvo, izlete na jezera, sveži zrak, prostost ..." »Pred vsem pa konjsko dirko!" pristavi Klara, »Mislite si, Mylady, da bi videl, kako sta se dva človeka pobijala, čakati smo morale 8 dni doma, ali ni to grozno?" »Oh yes, very shocking!" šepetala je plemenita gospa, in poprijemala konce obleke, katere gube je živahna gospa spravila v nered. »Verujte mi, da je bila stvar pomenljiva", popravlja škof. »Bil se je boj mej narodnim bori teljem Tomom Sayer-jem in amerikanskim velikanom Hienan-om. Prostori so bili po 3 gvineje (78 frankov); dva dni pred bojem pa so stavili stave glede izida. Zastavljenih je bilo 100.000 funtov šterlingov." *) »Tudi vi ste stavili?" vpraša Ophelija. »Kje pa on ne stavi!" kliče Klara, ter se ziblje na stolu ; »on je prvi igralec." »To je dobra obrt", pravi lady. »O vem", odgovori Klara in se sili, da bi bila r^sna. »Kje se je vršil boj?" »V Parnboroughu blizu Londona." »Bilo je gotovo mnogo plemenitnikov navzočih," želi vedeti Ophelija. »Vsa izbrana družba: pisatelji, pesniki, parlamentarci, škofje i. dr." »Ali ni redarstvo tega zabranilo?" »Imelo je drugje dovolj posla." »Povejte nam vendar podrobnosti!" želi Pilferer. »Zelo rad, Mylord, — a so posameznosti." »E, saj smo na deželi!" kliče Klara. »Lahko govoriš. Georgiana iu Jessy, pojdita se sprehajat in ne pozabita plaščev!" Posameznosti tega boja so istinite. ajo pa tudi Nemci in naj ne ponemčujejo čeških otrok. GledtS versko-nravne odgoje, katere potrebo je poudarjal Robič, rekel je Sokol med živahnim odobravanjem svojih mladočeških tovarišev, da češki narod želi, naj se šola umakne vsakemu prepiru t vero, ue želi pa, da bi bile znanstvene pridobitve, ki spadajo v šolo, odvisne od starodavnih mnenj, če morebiti tudi prihajajo od vere. Kdor trdi, da je stara šola bolje odgojevaala, nove šole ali ne pozna, ali pa iz posameznih dogodkov presoja celoto. Poslanca Fuss in Ben de I sta zagovarjala nemški .šulferaiu", češ, da nima namena ponem-čevati, ampak le obstoječe nemštvo ohraniti; potem le Adamek obširno razpravljal šolstvo v Šleziji, katero je primeroma tako, kakoršno je naše na Koroškem. Učitelji ne ume maternega jezika otrok, knjige so že precej v prvem letu večidel nemške in nasledek poduka je navadno ta, da otroci ne um6 ni svojega maternega, ni nemškega jezika. Največje trinoštvo pa je zatiranje narodnosti. Govornik sklepa z izrekom poljskega pesnika Krasewskega: .Težko je pridobiti gospodstvo sile, še težje je obdržati,, pa na veke nikdar ne trpi". Tudi mi Slovani v tej državi smo navdani prepričanja, da zatiranje naših narodov v tej državi ne trpi na veke. Zadnji govornik je bil nemški liberalni poslanec F o ur ni er, mlad in silno domišljav človek, ki ga zaradi ošabnosti njegovi lastni tovariši ne marajo. Govoril je o vsem, samo o ljudski šoli ne; razpravljal je delavsko in socijalistično vprašanje in važnost dobrega gospodarstva. Ko bi bil kak poslanec z desnice kaj tacega govoril, bil bi ga brez dvoma takoj ustavil prvosednik ter mu vzel besedo. Fourniera je pustil govoriti, kakor se mu je zljubilo. Pač je parkrat zazvončkal, pa ne, da bi posvaril govornika, { ampak, da bi opominjeval poslance, da naj poslušajo j novega proroka, ki so ga češki Nemci poslali v i državni zbor. Mož je profesor na nemškem vseučilišču | v Pragi, ter male šolarčke meri po istem kopitu, kakor svoje vseučiliščnike; sicer bi bilo neumevno, kako more priporočati, da naj se v ljudskih šolah vpelje naroduo-gospodarski in državno znanstveni poduk. i Konečno besedo je imel poročevalec dr. Beer, I ki je kumoval pri sostavi sedanjih šolskih zakonov, j Ali včeraj je otresel stari liberalni kvas in je bil , tako veren, da bi mu bil človek skoraj rožni venec obesil okoli vratu. Dr. B eer je zagotavljal, da njega in njegovih tovarišev nikdar niso navdajali kaki sovražni nameni proti cerkvi (dobro! na levici,) ne pa samo zdaj, kakor je sodil te dni grof Pininski. On je bil zraven, ko so se rodili sedanji šolski zakoni, znane so mu vse dotične razprave, pa ue ve, da bi bil hotel kdo razodevati sovraštvo proti cerkvi. (Dobro! na levici.) Vsi smo prepričani, da je nravno-verski, ali če vam je ljubše, versko-nravni vpliv na šolo neobhodno potreben, in v okviru sedanjih šolskih zakonov so Beer in tovariši pripravljeni skupno z vsemi strankami sodelovati na blagor naše domovine. Levičarji sedaj pri vsaki priliki poudarjajo, da priznavajo potrebo versko-nravne odgoje, dobro vedoC, da jim je le na ta način mogoče priporočati se na zgoraj in pomiriti svoje priproste volilce, ki so glede Gospici odideta počasnim korakom. • Protestantski škof začne pripovedovati vse podrobnosti surovega boja s hladnokrvnostjo, ki bi bila na čast nečloveškemu rabeljnu, ne pa dušnemu pastirju. Vidnim veseljem je popisaval, kako je slednjič Sayor-ju, ki je imel že jedno roko zlomljeno, obraz oblit s krvjo, jedno lice čisto razmesarjeno, z izbitimi zobmi, — se bilo posrečilo, izbiti oba očesa velikanu, in kako je ta tipajoč iskal nasprotnika, da bi ga ua svojih prsih stri. — Slednjič se boj ni odločil na nobeno stran, ker je prišlo redar-stvo in prepovedalo daljni boj. Lady Ophelija je bila ca tem izidu ravno tako vznevoljena, kakor škof, češ, da se redarstvo vmešava v stvari, ki si je plemenitaštvo izvoli v zabavo, ter mu uničuje veselje. V hipu se odpro duri in strežaj naznani: .Prečastiti vikarij 0'Connor!" .To je vikarij killarny-ski, kaj ne?" vpraša zaničljivo škof. .Papežev vikarij," odgovori ravno tako Pilferer. .Ali bi vam bilo ljubo, sprehajati se v gaji?" vpraša Ophelija živahno Klaro. .Zelo ljubo, kaj ti mrze mi ti katoliški kleriki!" (Dalje sledi.) verske šole in versko-nravne odgoje na istem stališču, kakor katoliški stariši sploh. Verjeti jim je pa pri vsem zagotavljanju in rotenju tako malo, kakor volku, ki je hotel na stare dni pokoro delati, in je puščav-nikovo kuto oblekel, pa se ni mogel zdržati, da ne bi bil pri prvi priliki, ki se mu je ponudila, po stari svoji navadi trgal nedolžnih ovac. Ž Beerovim govorom je bila dovršena razprava o ministerstvu za uk in bogočastje in seja sklenjena. Istra. Pred sklepom je bilo izročenih še nekoliko interpelacij, izmed katerih omenjam Spin-č i č e v e zarad vsiljevanja nemškega jezika hrvatskim in slovenskim občinam v Istri in na Primorskem sploh po c kr. političnih uradih. Drugo interpelacijo je vložil B a r t o 1 i, ki hoče ž njo nekako omehčati interpelacijo Spinčičevo za-stran nepostavnih agitacij pri zadnjih državnozbor-skih volitvah. Bartoli toži, da so slovanski duhovniki silno agitirali proti volitvi Vergottinijevi, in vpraša ministra, ali hoče zaukazati strogo preiskovanje, in kako hoče skrbeti za slogo med italijanskimi in slovanskimi prebivalci v Istri. Finančno ministerstvo. Z današnjo sejo se je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva. Pri razpravi o cen-tralu govoril je zmerni levičar Garnhaft prvi, njemu pa je sledil poljski poslanec dr. W e i g e 1. Tretji govornik je bil konservativni kmečki poslanec P1 a s s , ki je razpravljal nedostatke pri odmerje-vanju davka na žganje. Četrti govornik dr. G e s s -mani je govoril o davkih sploh in o njih določevanju. Levičarskega poslanca Wrabca so tako silno bolele nekatere opazke njegove glede obrtnega davka, da je začel z vso silo kričati in so nekateri poslanci zahtevali, da naj se pobere iz dvorane, če se neče dostojniše obnašati. Surovo in strastno vedenje Wrab-čevo je bilo tem čudneje, ker pride za Gessmannom on sam k besedi in ima priliko zavračati predgovor-nika, če se ne strinja z njegovimi nazori. Z mlado-, češke strani je govoril Kramar, ki je razpravljal, in priporočal zlato valuto, Wrabetz pa je porabil svoj govor k strastnim napadom na poslanca Schneiderja, ki ga je imenoval ponarejevalca pečatov in popačevalca pisem. Tudi Gessmana je sumničil, češ, da nima ni v zbornici dobrega imena, ni zunaj zbornice. To je provzročilo iz nova velik vrišč in je pripravilo omenjena poslanca, da sta zahtevala sostavo posebnega odbora, ki ima to reč preiskovati in predlagati pokaranje poslancu Wrabcu. Tudi pri tej priliki se je pokazalo, da prvosednik ni nepri-stransk, sicer bi bil moral on odločno zavrniti in pokarati govornika. Za baronom Morsejem je govoril finančni minister, ki je pojasnoval svoje stališče in dolžnost svojo skrbeti za ravnotežje državnih: financ. Če bi hotel pa vslišati vse želje, moral bi imeti silno veliko denarjev, ker Wrabetz sam zahteva toliko polajšav, da je skupni znesek najmanj trikrat tako velik, kakor letošnji prihranek. Glede valute se sklicuje na besede, ki jih je v tej zadevi govoril v budgetnem odseku. Pokaralni odsek se voli še danes precej po seji iz deveterih oddelkov, katerih vsak voli enega člana. Predsedniki klubov so se dogovorili, da v ta odsek volijo tri levičarje, dva konservativca, dva Poljaka, jednega Coroninijevca in jednega Mladočeha. Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Konec.) » Posebna postava se mora skleniti zaradi navedenih olajšav, ki se morejo dovoliti le s posebno postavo, pa zaradi visokega zneska, ki se zahteva za to podjetje, ki mora znašati polovico proračunje-nih troškov, to je 700.000 gld. Če bi se ta znesek tudi razdelil na pet let, vendar je tako velik, da bi se zaradi tega morda morala opustiti važna in potrebna dela v drugih kronovinah, če bi se samo za Kranjsko vzelo iz melijoracijskega zaklada na leto 140.000 gld. Jednako misel izrekel je moj neposredni gosp. predgovornik. Tudi poročevalec o melijoracijskem zakladu je tega mnenja, zakaj na strani 18 poro- Ičila o melijoracijskem zakladu (96. priloga) opaža, da se bodo seveda vzlic temu večja vravnavalna dela, h katerim je prištevati našega močvirja osuševanje, in katerih tako nujno potrebujejo razne dežele, ravno tako, kakor prej vrejevale po določbi § 1. postave z dne 80. junija 1884, drž. zak. št. 116, s posebnimi postavami in primerno pospeševale z državnimi sredstvi. Nadalje je treba posebne postave, ker mi zahtevamo neobrestljivo, v 15—20 letih povračljivo posojilo v znesku 300.000 gld., za katero jamči dežela. Tako posojilo se ne more dovoliti iz melijoracijskega zaklada, temveč le iz občnih državnih sredstev. Posojilo je pa za izvršitev načrta neizogibno potrebno. Od interesentov, ki pripadajo k najrevnejšemu prebivalstvu, pač ne bodete zahtevali, da v dveh ali treh letih vkupe spravijo S00.000 gld. Da smo to določbo vsprejeli v deželno postavo, za to smo imeli dobro vtemeljene uzroke. Za podobna podjetja in vravnavanje rek so se že dovoljevali znatni državni doneski; naj omenim le vrejevanje Adiže, Narente in Izake. Za elementarne škode so se tudi dovoljevale velike državne podpore, kakor na Koroškem in Tirolskem, kjer dežela ni dala niti tri milijone, država pa 7 8 milijona goldinarjev državne podpore, potem pa še brezobrestno posojilo v znesku poldruzega milijona, povračljivo v petnajstih letih. Opravičeno smo se torej smeli nadejati, da bode vlada deželi Kranjski ravno tako naklonjena in jej bode dovolila za to podjetje največji- znesek, ki je sploh po postavi dopuščen, in ki bi za nas imel pomen podpore pri elementarnih nezgodah. Že večkrat se je, gospoda moja, govorilo v tej zbornici o velikih povodnjih na našem močvirju, in da je treba znatno podpirati tamošnje prebivalstvo. Če se nameravane vodne zgradbe napravijo, odstrani se za vse ozemlje nevarnost povodnji za vselej in omogočilo se bode, da se posuše vsa sedaj močvirna tla. Na dveh tretjinah šotnih tal se bode šota porezala in le dva ali trije hektarji se bodo morali obdelavati kakor močvirje. Korist, ki jo bodemo imeli od tega, je prej omenjeni inženir Podhajski cenil na 2,880.000 gld. (Čujte! Čujte!), in je torej vsekako vredna žrtev, katere darujemo. Pa ne samo prebivalci ljubljanskega močvirja bodo imeli korist od osuševanja, temveč osuševanje je velike važnosti za odvajanje voda na Notranjskem. Že več let daje vlada preiskavati kotline iu podzemeljske votline v Ložu, Girknici in Planini, in je že marsikaj storila, da tamošnje vode laglje in hitreje odpelje in tako odstrani povodnji. Notranjske vode so pa v tesni zvezi z Ljubljanico, katera jih na Vrhniki zbere, potem pa odpelje čez močvirje in skozi ljubljansko mesto proti Savi. Nekateri veščaki sicer trdijo, da hitro odvajanje notranjskih voda nima nobenega upliva na Ljubljanico, zakaj stek6 se v podzemeljske recipijeute, kateri jjh zadržujejo. Skušnja je pa poslednja leta pokazala, da so povodnji na ljubljanskem močvirju bolj pogoste in hujše, odkar se je začelo odvajanje vod& na Notranjskem. Misel onih veščakov, ki so trdili, da je ta prikazen v zvezi z notranjskimi vodami, katera misel je zaznamovana tudi v zapisniku, ki leži pred nami, torej ni neosnovana. Da se odpomore ti nadlogi, ne kaže druzega, da se hitro začne osuševanje močvirja, ali da se zamaši zopet odprte votline na Notranjskem in tako tamošnjemu prebivalstvu zopet navale vodne nezgode, katere so se jedva odstranile. GospSda moja! Ko se je hotelo prejšnje stoletje sušiti močvirje, uprli so se vitezi nemškega reda, ki so se bali, da izostanejo race in druge vodne ptice, katerih je bilo na močvirjih velika množina, če se močvirje posuši, in se torej ne bodo mogli tako zabavati z lovom. Sedaj, ko se je treba resno lotiti tega vprašanja, nikar tudi mi stvari ne preprečimo iz malenkostnih uzrokov. Gotovo je malenkosten nagib, če Lejkamova papirnica v Vevčah nakrat ugovarja osuševanju močvirja; boji se, da bi se jej ne kratila vodna pravica. Omenjena enketa je izrecno izjavila, da že jez na Fužinah, ki je pol ure nad Vevčami, pri poglobljenju Ljubljanice več ne pride v poštev. Se bolj malenkosten je pa ta uzrok, če se pomisli, da je prvotna vodna pravica le za mlin s štirimi tečaji, vodno pravico v sedanjem obsegu so si pa samovoljno prilastili, in tako prilaščenje ne sme škodovati javnim koristim. Ravno tako ničeva, pa tudi neosnovana je pretveza, da bi posušenje ljubljanskega močviria škodovalo južni železnici, ki bi morala predelati svoje mostove ua močvirju, kar bi stalo 1,600.000 goldinarjev, torej bi vse podjetje stalo 3 milijone goldinarjev. (Dalje v prilogi.) Priloga 149. štev. »Slovenca" diič 4=. julija 1891. Gospdda moja 1 Nesrečna misel je bila, da se je južna železnica izpeljavala čez močvirje, ko bi se bila vendar mnogo laglje, mnogo varnejše, mnogo krajše in pa dvajsetkrat ceneje lahko delala po trdih tleh. Uvažuje mnoge železniške nesreče, o katerih slišimo iz vseh delov sveta, bode visoka vlada in vojna uprava prej ali slej morala na to misliti, bi li ne bilo v interesu potajočega občinstva in var-nega prometa, da se proga čez močvirje popolnoma preloži. (Bes je!) Dokler pa južna železn ca drži čez močvirje, osuievanje močvirja in hitro odvajanje vode, katera ob deževja seže do železniškega nasipa, more jej koristiti, ne pa škodovati.« Pa recimo, da so omenjene zavire resnične, tudi v tem slučaju bi bila naloga dotičnega poročevalca gledati, da se ovire kakor hitro se dš, odpravijo in delo prične. Pa navedenih ovir niti ni ne. (Cujte! Čujte!) Kar se tiče južne železnice, o tem sem te dni govoril na merodajnem mestu, pri južni železnici sami in zvedel, da se osuševanje močvirja južne železnice ne dotika. (Čujte! Čujte!) Pri izdelavi Podhayskega načrta, reklo se mi je, da se je oziralo že na južno železnico, kranjska dežela lahko začne osuševati močvirje, južna železnica je ne bode nič ovirala. Gospdda moja! Ni li žalostno, če vidimo, da se pri presojevanju in odiočevanju o tako važnih zadevah bolj gleda na privatne interese papirnice, nego na javne koristi dežele, deželnega glavnega mesta (odobravanje) in na interese prebivalcev na močvirju, katerih obstanek je odvisen od osuševanja. (Pritrjevanje.) Ni se čuditi, če prebivalstvo zgublja zaupanje v dobre namere vlade, o katerih jaz za svojo osobo ne dvomim, ko vidi, da se ministrom slikajo težave, katerih v resnici ni, da se hoče z ničevnimi in izmišljenimi pretvezami preprečiti ali vsaj zavleči potrebno delo. Se je mari čuditi, da ljudstvo pričakuje pomoč le od krone in že mislijo odposlati deputacijo do Njega veličanstva cesarja, da odredi, da se izvrši to delo. Da se obnovi že zgubljeno zaupanje našega prebivalstva in se tako potrebna in važna zadeva spravi v tek, usojam si staviti sledečo resolucijo (bere): „Visoka vlada se nujno pozivlje, da predloži visokemu državnemu zboru prej ko je mogoče v ustavno obravnavanjo načrt postave o državnem donesku za osuševanje ljubljanskega močvirja in o druzih ugodnostih, ki se imajo dovoliti temu podjetju." Če vlada misli, da troške za osuševanje močvirja mora prevzeti melijoracijski zaklad, nimam seveda nič proti temu. Zadovoljen sem, da le stvar pride v tek in se za druge olajšave poskrbi s posebno postavo. Svariti pa moram pred tem, da bi se projekt le deloma izvršil, da bi se morda zagradili le hudourniki, ki se stekajo v močvirje. To seje od neke strani priporočalo, ali veščaki so pa, kakor sem že prej omenil, odločno izjavili proti temu. Gospdda moja! Ko se je v odseku govorilo o ugodnostih, ki se imajo dovoliti mestu dunajskemu, in je jeden član predlagal, da bi se jednake ugodnosti dovolile tudi drugim deželnim glavnim mestom, sem že jaz omenil osuševanje ljubljanskega močvirja, katerega ne" moreta iz svojih sredstev izvršiti dežela in glavno mesto Ljubljana. Tedaj je odličen vodja one stranke, nemške zjedinjene levice, Njega, eksce-lenca gospod predsednik baron Chlumecky izjavil, da se razume samo po sebi, da se bode povsod, kjer bode treba večjih žrtev za vrejenje rek, osuševanje močvirij itd., dotičnim deželam in deželnim glavnim mestom z znatnimi zneski prihitelo na pomoč. Dobro, sedaj Vas primem za besedo. Sedaj imate priložnost, da pokažete, če ste resno in od-kritosrčuo govorili, ali ste pa le hoteli odpraviti tiste, ki so kaj silno zahtevali. Zato pričakujem, da bode leva stran te visoke zbornice za zdaj podpirala mojo tu prečitano resolucijo in jo tudi odobrila če pride v meritorično razpravljanje. (Dobro! Dobro! in rokoploskanje na desnici. Govorniku od več stranij časti tajo^ Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Dalje.) Seveda se državljani in družine, kakor smo rekli, v državi ne smejo vtopiti; in zagotovljeno jim mora biti, da se prosto gibljejo, v kolikor to ne nasprotuje javnemu blagru ali pravicam druzih. Vladi pa je dolžnost skrbeti, da se varujejo pravice celoti, pa tudi posameznim: celoto mora država varovati, ker po natornem redu nje blagostanje ni le najvišja postava, marveč tudi povod in glavni namen najvišje oblasti sploh; posamezne stanove mora varovati država zato, ker ne vladajo celote zaradi vladajočih, ampak zaradi podložnih, kakor nas učita pamet in vera. Ker pa vsa oblast (avtoriteta) izvira iz Boga, kot izliv božje oblasti (avtoritete), tako je smatrati tudi vlado po vzgledu božje vlade, katera z isto očetovsko ljubeznijo vodi celoto vseh stvarij, kakor tudi vsako posamezno stvar. Ako torej grozi državni celoti ali posameznim stanovom kaka škoda, katere drugače ni mogoče odstraniti, dolžnost je državi, da pride na pomoč. Gotovo je enako mnogo državi kakor posameznim na tem, da vladata v državi mir in red, da se družinsko življenje ravna po postavah božjih in po natorni postavi, da se vera spoštuje in goji, da vlada v zasebnem in javnem življenju lepa nravnost, da se varuje pravica in pravičnost in da se rušena kaznuje, da mladina krepka dorašča v korist, in kadar treba, v obrambo države. Ako se torej pojavijo javni nemiri, vzlasti ako se upirajo delavci ali če ustavljajo delo, ako se rušijo natorne družinske vezi v delavskih krogih, ako je pri delavcih vera v nevarnosti, ker se jim ne dovoljuje zadosten čas in prilike spolnovati svoje krščanske bogoslužbene dolžnosti, ako njih nravnosti grozi nevarnost, ker skupno delajo moški in ženske ali se kako drugače vabijo v greh; ako delodajalci po krivici obtožujejo delavce in jih silijo sprejemati pogoje, ki nasprotujejo osebnim in človeškim pravicam, ako se spodkopuje delavcem zdravje, s tem, da se jim nakladajo prevelike dolžnosti, ki niso primerne njih starosti in njih spolu — v vseh teh slučajih, mora vplivati veljava in oblast države, ne da bi pri tem prestopila svoje prave meje. Le v toliko sme država s svojimi državnimi naredbami sezati v razmere državljanov, v kolikor treba, da zatre zlo in odstrani nevarnost. Skrbno treba torej sploh varovati vse pravice državljanov, javna oblast čuti mora na tem, da ostane vsakemu svoje, ter da se odstrani vsako kršenje pravice, ali pa, da zato kazen prejme, vzlasti pa se mora truditi država, da pri varstvu pravic v korist posameznih skrbi prav posebno za revno nezmožno ljudstvo. Imovitim namreč ni treba v toliki meri javnega varstva, pomoč imajo ti ložje pri rokah, nasproti pa so skoro popolno odvisni od državnega varstva ljudje brez posestva, brez lastnih tal pod nogami. V posebni oskrbi mora torej država imeti delavce, ki so večinoma ljudje brez posestva. Vendar treba še tukaj posebno povdarjati nekatere posamezne stvari. — Prvo je, da mora javna oblast z odločnimi naredbami zagotoviti pravico in varnost zasebnega imetja. Krepko se mora brzdati delovanje onih ljudij, v katerih se vzbudi poželjivost po tujem blagu. Nikdo ni graje vreden, ako se trudi zboljšati svoje lastno stanje; prlsvojevati si pa tujo last pod nespametno pretvezo, da se mora vse jednako-merno zravnati v človeški družbi, to pa je napak na pravico in na blagostanje. Brez dvoma skušajo delavci v ogromni večini s poštenim delom povspeti se do boljših razmer, ne da bi pri tem škodovali bližnjemu. Toda mnogo jih je tudi. ki delajo nemir, ki razširjajo napačne nazore, katerim je vsak pripomoček dober, le da bi pripravljali prekucijo in ljudstvo zapeljevali, da bi se lotilo sile. Zato se mora truditi oblastvo, mora hujskačem sapo zapreti, mirno delo mora braniti pred zapeljivci in hujskači in zagotoviti mora pošteno pridobljeno imetje pred ropom. (Dalje sledi.) »Matica Slovenska4'. Letno poročilo o odborovem delovanju v dobi od I. jun. 1890. do 30. jun. 1891. Matičina knjižnica se je pomnožila lani za 263 knjig, zvezkov in časopisov. Prišlo jih je 133 v zamenjo od društev, s katerimi stoji Matica v književni zvezi; 130 jih js bilo podarjenih. Svoje knjige zamenjuje draštvo sedaj z 28 različnimi društvi. Največ knjig mu je došlo ruskih, namreč 100, 84 slovenskih, 50 čeških, 10 hrvaških, po 4 srbske, angleške in nemške, po 3 bolgarske in latinske, 1 poljska. Književna zaloga je štela koncem 1889. leta 14.655 kojig in zvezkov ter 235 zemljevidov. Med letom je prirastlo 6900 knjig, odpadlo pa 7017, tako da je ostalo koncem 1890. leta vsega skupaj še 14.538 knjig in zvezkov ter 235 zemljevidov. Odpadlo je pa knjig: na društvenike 6286, vsled daril 227, po prodaji 504 (večinoma šolske). Popolnoma so pošle tekom lanskega leta sledeče knjige : Koledar za 1. 1867; Pokorny-Tušek: Prirodopis rastlinstva; Olikani Slovenec in Geometrija za učiteljišča. V prav malem številu iztisov brani Matica v svoji zalogi poleg raznovrstnih zemljevidov še: Koledar za I. 1868, Nauk o telovadbi (II. del), Slovnico češkega jezika in Pregled slovenskih čitalnic. Lani žeje nameraval odbor izdajati .Slovensko Besedo, to je časopis, kateremu naj bi bil glavni namen, pospeševati razvoj našega književnega jezika ter določiti in utrditi njegov pravopis. Osnovan mu je bil načrt, ki ga je odbor razposlal na mnoge strokovnjake in one kroge, od katerih bi bilo pričakovati posebnega zanimanja in duševne podpore Prijavilo se je nekaj sotrudnikov, toda ne zadostno število; zategadelj je odbor po nasvetu književnega odseka sklenil lani jeseni, da se »Slovenska Beseda" sicer ne opusti, vendar pa na ugodnejši čas odloži. Ker se pa razmere odtlej niso ne-le nič zboljšale, marveč le shajšale, ker je odpadla še peščica onih, ki so prvotno obljubili sodelovati, ker tudi pričujoče razmere ob sebi niso ugodne takim pojavom, je odbor sklenil v svoji zadnji seji, da se ima izda-vanje »Slovenske Besede" stalno opustiti. Lanski zbor je naročil odboru, da gled6 izda-vanja znanstvenega časopisa korenito razmi-šljuje in predloži današnjemu zboru svoj nasvet. Izvršujoč to nalogo stopa odbor danes pred Vas z utemeljenim nasvetom v nadi, da mu v njegovem mnenju pritrdite. Po teh opazkah, katere v glavnih potezah zna-čijo mnogovrstno in obširno delovanje književnega odseka, govoriti je o gospodarskih zadevah. — Hišna uprava sicer ni prizadevala toliko dela, kakor 1889. leta, v katerem so se zvršile bistvene poprave, vendar tudi lani ni manjkalo dela. Glavni izdatek zaradi hiše se tiče vpeljave vodovoda, ki se je lani vpeljal v vefe stotin hiš, med njimi tudi v matičino. Ž njim je ustreženo važni sanitarni naredbi, ž njim pomagano strankam; hiša pa s tem na veljavi tudi le pridobi. — S preteklim letom je pri kraju desetletje za pristojbinski ekvivalent. Matica je bila jednako drugim hišnim gospodarjem zategadelj pozvana, da vnovič napove svoje premakljivo in nepremakljivo premoženje in se je temu pozivu pravočasno odzvala. Pristojbinskega ekvivalenta od premičnega premoženja je bila doslej kot literarno društvo prosta. Zatorej je vložila na c. kr. urad za odmerjenje pristojbin z dobro nado prošnjo, da jo oprosti ekvivalenta tudi za prihodnje desetletje. Kakor je iz tipkanih računov razvidno, je imelo društvo lani 10.492 gld. 60'/» k r. dohodkov in 7058 gld. 94 k r. stroškov , tedaj 3433 gld. 661/, kr. prebitka. Stroški za izdavanje knjig |so se že močno približali petim tisočakom, bodisi ker je Matica izdala lani poleg običajnih društvenih knjig tudi založno, bodisi ker se tiska društvenih knjig vsako leto po 200 iztisov več, vsled dosledno naraščajočega števila društvenikov, ki je lani prekoračilo drugo tisočino. Uzrok temu napredovanju v številu društvenikov je deloma napredovanje društva samega, deloma tudi poverjeniki, ki se množ6 po številu in spreminjajo v osebah. Nova poverjeuištva so nastala v Kanalu, Pulji, Pliberku in Devinu; prenehalo je poverjeništvo v Št. Petru pri Radgoni in se spojilo z ljutomerskim. Druge poverjenike so dobili ali jih pa imajo dobiti: Črni Vrh pri Idriji, Št. Peter na Krasu, Karlovac, Kamna Gorica, Celje, Gornji Grad, Trst, Pazin, Bled, Št. Lenart, Veli-kovec in Brežice. Nazadovala niso poverjeništva skoro nikjer, večinoma celo napredovala, in sicer močneje po Koroškem in Štajerskem, kakor po Primorskem in Kranjskem. Račune so pregledali, s knjigami primerjali in v nataučnem redu našli dne 29. aprila t. I. preso- jevalci, ki jih je v ta namen volil lanski redni veliki »bor. Družtvena blagajna je bila večkrat ob navzočnosti predsednika, blagajnika in obeh ključarjev skontrirana in se je našlo vse v popolnem redu. Društveno premoženje je znašalo, različno naloženo, lani koncem leta 53.824 gld. 21»/, kr. iu se je tedaj pomnožilo v primeri s prejšnjim letom za 1915 gld. 681/, kr. — Zastanki, bodisi aktivni, bodisi pasivni, so neznatni. V ptujem premoženju, kateremu upravlja Matica, se tekom lanskega leta ni zvršila nobena sprememba. Isto velja o depozitih. Proračun za I. 1892 kaže blizo 300 gld. prebitka. Za društvene knjige je vpostavljenih že nad 4500 gld. izdatkov. (Konee sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. julija. $otran)e deiei«. Mladočehi so jedini, tako trdi izjava njih kluba. Po tem takem so se nasprotja v klubu poravnala. Da bi bili tedaj jedini, ko ie Tilšer v zbornici okrcal Vašatty-ja, pač jim ue bode nikdo verjel. Mi to izjavo le tako tolmačimo, da se klub ne more odločiti, da bi izbacni! Vašatty-ja. Radikalni elementi so torej pridobili odločilen vpliv. Seveda je veliko vprašanje, če bode to dobro za bodoči razvoj češke in sploh avstrijske notranje politike. Mi vsaj jako dvomimo. Vašatty-ja ni bilo lahko izključiti, kajti zduj je najbrž tudi dr. Grdgr in še nekaj drugih poslancev. V zbornici je dr. Greirr n-s govoril zmerno, ali „Narodni Listy", pri katerih ima dr. Gregr največ vpliva, pa nikakor še posebuo zmerno ne pišejo in celo proslavljajo Vašatty-ja zaradi njegovega govora. Poljaki s tem ne bodo zadovoljni, če glavno glasilo mladočeške stranke piše, da Va-šatty|ev govor za sedaj ni bil umesten, a je sieer bil dober. Sporazumljenje mej Mladočehi in Poljaki ni mogoče, če Mladočehi ne pokažejo, da ne odobravajo nazorov dr. Vašattyj», s tem, da ga iz kluba izbacnejo in da njih glavni listi tudi odločno nastopijo proti temu možu. Kar „Narodni Listy" pišejo, to se smatra za mnenje mladočeškega kluba, ker klub se še ni nikdar izrekel, da ne odobrava pisave tega lista, če pa Mladočehi niso mislili odločno postopati proti Yašattyju, pa prof. Tilšerja izjava v državnem zboru ni imela prav nobenega zmisla in bilo bi bolj pametno, da bi bil molčal. S tem bi vsaj ne bil dal povoda drugim misliti, da v klubu ni sloge. Že tako mladočeški klub nima dosti vpliva, ta izjava mu ga je pa še pomanjšala, ker ie svetu razkrila nedostatek solidarnosti mej mladočeškimi poslanci. Mladočehi, kakor se kaže, sedaj sami ne vedo, kaj bi radi, in omahujejo tja in sem. Poljaki. Govor grofa Pininskega je pokazal, da tudi v poljskem klubu ni vse gladko. Več poljskih poslancev se še ne more odločiti za levičarsko i politiko. Prijatelji levičarjev so v klubu nekda se i jako hudovali nad Pininskim, češ, da noben govornik poljskega kluba nema razvijati svojih osobnih nazorov. Mi vemo, da se večina poljskega kluba ne strinja z grofom Pininskim, ali vendar je veselo znamenje, da se v poljskem klubu še najdejo možje, ki se upajo povedati, da jim zveza s konservativci bolj ugaja, nego z levičarji. Ko bi Mladočehi dosledno se držali zmerne politike, tako da bode mogoča zveza mej njimi in drugimi desničarji, bilo bi pričakovati, da nasprotniki nemških liberalcev v poljskem klubu dobe večino in se klub pridruži konservativcem ter se tako napravi v zbornici nova večina. Seveda taki dogodki, kakor so se zadnje dni pripetili v Pragi, bodo vsekako neugodno vplivali na sestavo nove konservativne večine. Vitanje države. Anglija in trodržavna zveza. V angleški spodnji zbornici je državni podtajnik Fergusson pojasnjeval, odgovarjajoč na neko interpelacijo, vnanjo politiko. Iz njegovega govora se d& posneti, da so razmere mej Anglijo in srednje-evropskimi državami jako prijazne. Anglija in Italija sta se dogovarjali, kako bi se dal ohraniti .status quo" ob Sredozemskem morju. Kake pogodbe niste sklenili, a vendar se je pokazalo, da se njiju mnenja vjemajo. Iz odgovora se je dalo posneti, da bi Angleži podpirali Italijane ob Sredozemskem morju, če tudi za gotovo to ni dogovorjeno. — Ta pojasnila bodo v Parizu gotovo vzbudila veliko nevoljo. Če tudi Pergusson ni povedal, vendar je očividno, da so dogovarjanja mej Anglijo in Italijo bila v prvi vrsti naperjena proti Franciji. Srbija. Srbski ministerski svet se je dnd 1. tega mes. posvetoval o programu potovanja kral|a. kateri je sedaj dokončal izpite. Mimsterskemu svetu predsedoval je regent Ristic. Sklenilo se je, da kralj potuje v Rusijo, od koder se pa vrne preko Dunaja. V Pariz kralj ne pojde, temveč pride Milan na Dunaj, kjer se snideta s sinom. Pričakuje se, da se bode kralj mogel na Dunaju predstaviti cesarju. Bolgarija. Mej bolgarskimi emigranti v Srbiji se govori, da Bolgarija proglasi nezavisnost. ko vso svojo vojsko oboroži z repetirkami in Krupovimi topovi. Te govorice seveda neso verodostojne, zakaj emigrati so le nasprotniki bolgarske vlade in zatorej ne morejo biti do|>ro poučeni o nameravati njenih. Nameb tem govoricam je očivfden. Z njimi se hoče podkopati bolgarski vladi zaupanje pri ve-levlastib, zlasti pa pri Turčiji. Tega namena pa najbrž ne bodo dosegli, ker diplomatje že predobro poznajo bolgarske emigraute in tudi vedo. v čigavo korist delujejo. Dolgorukov. V Parizu je umrl bivši dolgoletni generalni gubernator moskovski knez Vladimir Dolgorukov, carjev generalni pobočnik. Pokojnik je že bil dopolnil osemdeseto leto. Dolgo let je bil v milosti pri carju, a zadnji čas se je pri dvoru zameril, ker je nekda bil preveč prizanesljiv proti j Židom. Pod njegovo upravo so se židje v Moskvi j jako pomnožili. Odstranili so ga in njegovo mesto • je prevzel veliki knez Sergej. Dolgorukov je bil , takoj odpotoval v inozemstvo, ko so mu odvzeli uradne posle. Chile. Razmere v chilski republiki so strašanske. Ko vidijo predsednik in pristaši, da se jim tla majajo pod nogami, začno nečloveški postopati z nasprotniki. Častnike in moštvo neke ladije, ki je bilo na sumu, da se hoče pridružiti vstašem, so kar postrehli. Vsak dan zapro več ljudij in jih mučijo po ječah. Silijo jih hoditi po gorečem železji in jim zabijajo žeblje v meso. Celo več žensk so zaprli, v ječi jih stradali, potem pa jih izročili vojakom, da naj ž njim delajo, kar hočejo. Staro damo, katere sin je pri vstaših, so tako dolgo tepli in mučili, da je umrla. Več časnikarjev so tudi že dali po-streliti. Izvirni dopisi. Dobrova, dne 23. junija. (A 1 o j z i i e v a s l a v- j n o s t.) Tristoletnico smrti sv. Alojzija praznovati smo tuka) s šolsko mladino spodbudno in slovesno. Dnd 18.. 19. in 20. junija opravila se je tridnev-nica v čast sv. Alojzija, katere se ie udeleževala šolska mladina do 250 otrok. Vse tri dni bila je v ta namen zjutraj ob 7. uri šolska sv. maša z izpostavljenim sv. R. Telesom, po 8v. maši pa lita-nije Matere Božje, po kojih se je med navadne molitve dodala tudi ona v čast sv. Alojziju. Sv. daritev opravljal je naš vrli g. katehet A. Lesjak; šolski otroci oskrbeli so pa primerno petje pri sv. opravilu. Vsak dan zbrali so se šolski otroci o pravem času v šoli, odkoder so hodili v lepem sporedu paroma za svojo zastavo v cerkev, a po opravljeni službi božji pa odtod zopet nazaj v šolo, kjer se je vršil za vse oddelke obeh razredov redni šolski poduk, trajajoč po 3'/» ure; vse tri dni bil je za otroke prosti popoldan, da so lahko pomagali svojcem pri spravljanju senš. V soboto popoldne bila je sv. spoved za onih 49 otrok, kateri so v dan sv. Alojzija prejeli prvo sv. obhajilo. V nedeljo, sv. Alojzija dan, zbero se zopet vsi šolski otroci zjutraj ob uri v šolskih sobah, odkoder so se podali, spremljani po gosp. katehetu in učiteljih paroma za svojo zastavo v domačo farno cerkev. Ob 6. uri pričela se je služba božja, katero je daroval vrli naš gospod katehet. Govor njegov med sv. mašo bil je kaj ganljiv, poučen za vse; male in velike, mlade in stare, slariše in odraslo mladino. Opisoval nam je sveto življenje angeljskega mladeniča ter vmes vpletal kaj ginljive ponke za vse skupaj in vsakega posebej. Omečil in ganil je tudi najtrše srce do dobrih in trdnih sklepov čednost-nega življenja. Tu veljalo je: „Kar pride iz sred,, segne tudi drugim v srce." Po mašnikovem obha-| jilu spregovoril je zopet gospod celebrant do malin povabljenčkov kratek, a ganljiv govor, s katerim jih je še enkrat pripravil na največjo srečo, katera more biti človeku na tem svetu v delež. Potem obudi ž njimi vred na glas še kds, ponovi krstuo obljubo in odmoli tri božje čednosti: vero, upanje in liubezen. In sedaj nastopi za male svate Kristusove presrečni trenotek: hišica božja se odpre in j poniža se do niih večni kralj nebeški, Jezus Kri-j stus sam. Oj. blaženi trenotek! Kako ginjeni bili so . srečni otročički in kako nebeška pobožnost brala j se jim je na nedolžnih obrazcih. Presrečna mladina ! Po sv. maši odpustili so se drugi otroci domov, j z malimi svati Kristusovimi odmoiil je pa gospod katehet še na glas poobhajilne molitve pre velikim altarjem, a se potem podal ž njimi pred stranski altar, na katerem je bila krasno okinčana podoba sv. Alojzija, katerega so skupno počastili in se mu v varstvo in pomoč s prošnjo za lepo, spodbudno življenje priporočili. Na to podali so se mali povabljenčki za svojo zastavo v farovž, kjer so dobili pešteni zajutrek in prejeli spominske podobice, kar je vse trajalo do blizu 9. ure predpoldanske. Dopoldanska slavnost z mladino bila je s tem dokončana. Popoldne prične se zopet ob 2. uri zbirati šolska mladina v šoli; odtod pod& se, kakor po navadi, malo pred '/t3- nro v farno cerkev, kjer se opravijo pete litanije s slovesnim blagoslovom. Ko je bila popoldanska služba božja dokončana, podajo se šolski otroci v dolgem in lepem sprevoda s šolsko zastavo na čelu v farovž na veliki in prostorni mostovž. kjer se j9 vršila šolska veselica. Tu je bila na vzvišenem mestn lepo okrašena in ovenčana podoba sv. Alojzija ter bil ves prostor v vencih, sa katere so preje med tednom bili šolski otroci potrebno skupaj donesli. Slavnost pričela in vršila se je kaj spodbudno tako-le: Vrli gospod katehet naš soregovori v izbranih besedah kratek in slavnosti primeren govor. Prva točka, katero so otroci izvršili, veljala je v počeščenje sv. Alojzija. Tri deklice: Marija Košir, Marija Prebil in Ivanica Kutnar, deklamovale so sporedno one vrstice (pesmice), ki se nahajajo v knjižici .Pomladni glasi" na straneh 94 in 95 ter je prva darovala sv. Alojziju .vrtnico", druga .belo lilijo" in tretja šopek .vijolic". Vsi šolski otroci ao pa koj potem zapeli pesem sv. Alojzija: .Začudite se nebesa." Potem nastopi zopet vrli gospod katehet in v izbranem kratkem govoru pojasni kaj ganljivo pomen darovanih cvetlic ter pove, kaj nas učd in na kaj naj nas skozi celo življenje spominjajo. Konečno opravi se skupna molitvica v čast in priprošnjo svetega Alojzija, med katero je vse klečalo. Potem deklamuje učenka Marija Suhadolec pet odstavkov obsegajočo pesem Marije Device, katero je gospod katehet za to slavnost primerno predelal; šolski otroci pa po tej deklamaciji zapojo dva odstavka pesmi sv. Ligvorija: .Marija, v tebe upam." Učenec Ivan Zadnikar deklamoval je kaj pogumno Gregorčičevega pastirja: .Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic", na kar so šolski otroci zapeli pesmici: .Na goro, na goro" in pa .Na planiuo: Pridi koj, pridi koj, gor z menoj." Učenka Franica Vidmar deklamovala je precej obširni proizvod: .Milosrčna deklica"; a učenec Miha Dolinar pa: .Peter čebele draži". Na to zapel je domači mešani zbor Ipavčevo: .Opomin k petju: V petju oglasimo, zdaj se složno mi." Učenka Poldika Rant deklamovala je na to reklamo za koristne ptičke; šolarji so pa po tej deklamaciji zapeli pesmice: .Moj dom — V dolinci prijetni", .Pozdravljam domovina te!", .Tam, kjer beli so snežniki" in .Domovje moje Avstrija". Temu sledila je deklamacija: .Ne bodi izbirčen", v kateri je učenka Jožefa Zore prav dobro poboljšala zbirljivega Lukca. Točko .Igranje na glasoviru" izvršil je vrli g. katehet na lastnem instrumentu v par daljših veselih komadih kaj izvrstno. Zadnjo deklamacijo: .Deček in bukve" je gospod katehet bil priredil za dva nastopa; izvršila sta jo učenca Jurij Kolar in Anton Martinjak vrlo dobro; prvi predstavljal je malomarneža in je zabrisal knjigo tja na tla, a drugi ga je v vezani besedi za ta njegov malopridni čin dobro pokaral in podučil. Mešani zbor domači zapoje na to Ipavčevo: .Lipa, cveteče, dišeče drevo", na kar se obdarujejo otroci, ki jih je bilo 240 skupaj zbranih (10 jih je manjkalo) s sledečimi stvarmi: .Podobica sv. Alojzija" (vezana), .Ali znaš?", „Posvečevanje dneva" (broš rano), .Stezica" (25 vezanih, darovanih po g. kniigovezu Novaku, druge nevezane), .Jezus, dobri pastir", .Nebeške iskrice", s podobami in svetinjicami sv. Alojzija s slovenskimi napisi. Vsa darila vredna bila s» precej nad 40 gld. Da so se otroci mogli tako pošteno obdarovati, pripomogli so tukajšnji mili prijatelii in dobrotniki šolske mladine s svojimi denarnimi doneski. Učenka Poldika Rant zahvali se poluonaslovlie-nemu g. župniku, g. katehetu in učiteljem ter milim dobrotnikom kaj primerno iu lepo z zagotovilom, da se bodo otroci vedno ravnali po lepih zgledih sv. Alojzija in da bodo svoj-m starišem lepo pokorni, a za nje in za svoje dobrotnike pa vedno prav goreče Boga prosili, da jim vse prav obilno povrne. Konečuo zapojeta se še prvi in zadnji odstavek cesarske pesmi in otroci odpustd se vsi radostni na dom. Ce še povem, da je bila šola znotraj z 1 povim zeleujem, zunaj pa z venci in zastavami (cerkveno, narodno in cesarsko), ki so nam predstavljale staro geslo vSfeh poštenjakov: »Vse za vero, dom, ce-sarjc", prav pošteno okinčana, da so se vse točke: dičfklamacije in petje z igranjem na glasoviru iz-borno izvršile ter da so bili udje krajoega šolskega sveta, oče župan, več občinskih odbornikov s precejšnjim številom očetov, mater in dru^h odrašeenih ves čas pri tej veselici z največjim zanimanjem na-vzočni, povedal sem površno vse, kako smo tukaj slavili tristoletnico smrti angeljskega mladeniča svetega Alojzija. Ta lepa, spodbudna in častna slavnost ! gotovo z božjo pomočjo ne ostane brez koristnega j in plodonosnega sadu tako dobro pri mladini, k&kor j tudi pri odraščenih. Prav iskreno zahvalo izrekam tukaj še enkrat javno potjo vsem, ki so kakor si bodi, ali z darovi, ali s trudom pripomogli, da se je ta slavnost tako vrlo dovršila. Bog in sveti Alojzij naj jim vsem skupaj in vsakemu posebej njihova blaga in milosrčna dejanja in trud že tukaj na zemlji, še bolj pa v večnosti prav obilno povrneta I M. B.. šolski voditelj. Iz Prage, dne 30. junija. (Prihod Slovencev in Hrvatov. — Spominski dnevi s o -kolstva.) V človeškem življenju so trenotja. ko se oglaša k svojemu pravu čutstvo in se ne da udu-šiti. Taka trenotja so minuli trije dnevi, ko je ju-bilejska izložba uprizorila velikaoski sokolski praznik. Kako prosto in prekrasno življenje in gibanje klije in žije v našem stostolpem mestu ob feltavi! Od d6be slovanskega shoda o binkoštih leta 1848 in slavnosti položenja temeljnega kamna leta 1868 ni pozdravljala in gostila zlata, slovanska Praga toliko čislanih in drazih gostov od blizu in daleč v svoji sredi, kakor je te dni k nam privabila naša deželna jubilejska izložba, koji se je baš pridružil shod sokolski, shod čeških starost, obiski z Morave, Slovenske, Hrvatske, Poljske, Ogerske, Francoske in Amerike. Sokolska noša čeških, ameriških, slovenskih, hrvatskih iu poljskih Sokolov, vihrajoče društvene zastave, znaki nebrojnih zborov in družin, ki so k nam prišle, pestre narodne selske noše, godbe, cvetje, gvirlande, to je liee. kakoršno imajo daues slavnostno okrašene pražke ulice. Vsak vidi in čuti, kako je "Praga postala ne samo srce češko-moravske domovine, temveč, i velikega slovanskega sveta. Prvi zasebni vlak dospel je ob 1. uri iz Morave. Proti 4. uri pripeljejo se poljski »Sokoli" in poljske dame, bilo je teh 80, zanje so bile pripravljene zasebne elegantne ekvipaže. Na peronu je navdušeno zaorilo »Slava Cehom". Pripeljalo se je s tem vlakom nad 300 poljskih »Sokolov". Poljski sokolski kroj je malo različen od našega. Poljska srajca je vijoličasta, čapke imajo kon-federatko s črnim obrobkom, kazajke so daljše nego Češke ali slovenske. Veliko pozornost vzbujale so po pražkih ulicah zlasti poljske dame v prekrasnih in dragocenih poljskih narodnih nošah. Vse dame so imele znake v poljskih barvah in rožne šopke. Korakajoč po mestu se pred stanovanjem dr. Biegra, na Čegar hiši se nahaja podoba slavnega historio-grafa in očeta češkega naroda. Fr. Palackega, odkrijejo poljski »Sokoli", zastave sklonijo k tlam in kličejo: »Slava Palackega spominu!" Istotako so storili pred Jungmannovim spomenikom. Ob štirih se pripelje drugi vlak z Moravske, na to sokolski vlak iz severo-vzhodne Češke in, tako dalje, skoro vsake pol ure vlak za vlakom. Ob šestih dospo po železnici sinovi in hčere moravske Slovaške v slikovitih narodnih nošah. Ob isti uri pripeljejo se na kolodvor Frana Josipa francoski «ymnasti. Klici: »Na zdar!". .Slava!" in »Vive la France!" so se tisočero razlegali po pražkih ulicah. Celih deset minut je trajalo to nepopisno, navdušeno in iskreno pozdravljanje došlih Francozov. Veliko veselje je pa zavladalo med občiustvom na državnem kolodvoru, ko se ob sedmi uri pripelje prvi vlak z dunajskimi Čehi. med njimi 130 Sokolov vseh treh dunajskih društev. »Sokol", »Fiigner" in »Tyr£u z zastavami: takoj zatem vlakom pripelje se drugi dunajski vlak; vseh udelež-nikov bilo je nad 110; občinstvo jih je navdušeno vsprejelo. Osobito bili so pa jugolovanski udeležniki, Slovenci in Hrvati, na vseh postajah predmet ovacij, kojih skero ni opisati mSči. V Prago se pripeljejo ob 9. uri zvečer. Na kolodvornem peronu pričakovalo je prihoda jugoslovanskih bratov mnogo členov pražkega »Sokola", pred kolodvorom se pa je gnjetlo tisoče in tisoče gledalcev. Ko prisopiha vlak na kolodvor, so gostje pozdravljali iz vlaka z robci in klobuki, pražki »Sokoii" so jih pa z gromovitimi „Na zdar!"-klici pozdravljali. Med,damami sem jih opazil mnogo v slovenski in hrvatski narodni noši. »Sokoli" imeli so seboj i društvene zastave. Starosta pražkega »Sokola", gosp. Višek, po- ; zdravil |e došle z iskrenimi besedami, rekoč, da so Slovenci, Hrvatje in Čehi bratje, in da so prišli ' utrdit staro prijateljstvo s Čehi. V imenu Slovencev zahvali za vsprejem g. Jos. Nolli iz Ljubljane, kličoč Cehom odkritosrčno »Živili I", v imenu Hrvatov pa g. dr. Mazura iz Zagreba. Občinstvo je Slovence in Hrvate pozdravljalo še z večjo navdušenostjo, nego dunajske goste. Izmed nebrojnih brzojavk kot bratovski pozdrav došla je prva iz Novega Yorka od oudotnega »Sokola" in sl6ve: »Pri Vašem sletu Uka/.te svetu, Jak eeške sokolstvo vychovava narodu potomstvo. Na zdar !" Druga brzojavka je iz Sarajeva, tretia iz Poznanja in četrta iz Celovca od katoliškega gospodarskega in politiškega društva za koroške Slovence. (Konec prih.) Dnevne novice. (Tiskovno društvo.) V proslavo svetih blago-vestnikov Cirila in Metoda darovali so »Katoliškemu tiskovnemu društvu" v Ljubljani: preč. gosp. Martin M a 1 e n š e k , župnik pri sv. Petru v Ljubljani, 100 gld., čast. gosp. Mihael T e r č e k , kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, 100 gld. in čast. gosp. Valentin Eržen, kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, 100 gld. — Javljajoč te velikodušne darove pač radostno kon-štantujemo, da požrtovalni duh Ciril - Metodov še vedno živi med vrlo duhovščino slovensko, kar nam daje najlepše nade za srečno prihodnost našega naroda. (Imenovanje.) Gospod I. B e 1 e iz Kostanjevice na Dolenjskem, učitelj na vinarski šoli v Mariboru, je imenovan za kmetijskega potovalnega učitelja na Spod. Štajerskem. (Spomenik za padle vojake pri Kustoci j, ki bode stal pred novo vojašnico, stal bode baje blizu 4000 gld. Te dni je poslal odboru nadvojvoda A1 -breht 100 gld. kot prispevek. (Drobne novice.) Iz Planine se nam poroča: Na kresni večer so napravili udje tukajšnje čitalnice na hribčku sv. Duha velikanski kres ter z navdušenim petjem in gromovitim streljanjem slavili ta starodavni, že v predkršČanski dobi znani slovanski praznik. — V noči od 1. do 2. julija smo imeli ogenj, ki ga tu že mnogo let ne pomnimo. Zgorel je kozolec g. Blažona v Gorenji Planini. Kozolca ravno ni bilo zelo škoda, ker je od starosti že močno lezel vsaksebi; — zgorelo je pa pod njim naloženih 300 bukovih desk g. A. Milavca iz Mal-nov. Ker je bilo popolnoma tiho vreme in je plamen švigal naravnost kvišku, ni bilo nevarnosti za druga poslopja. Tukajšnje gasilno društvo je pri tem ognju svoj požarni krst prejelo in prvič pokazalo svojo izvežbanost. Vsa hvala gre tudi g. kapelanu Hier-schetu, ki je pomagal gasiti na vse sile in preteze. Posestnik je bil zavarovan; ogenj je, — pravijo, — zanetila hudobna roka. — Košnja v našem logu se je zdaj sploh pričela. Senii se bo nakosilo več, kakor lani, pa še več bi ga bilo, ko ne bi ta grdi mrčes od kobilie zopet letos kv&re delal. Kobilie je po nekaterih mestih, zlasti za Jakoviškim gričem, toliko, da jih na jedni bildi sedi po 10—15, in če greš po senožeti, skačejo pred teboi v toliki množini, da vse šumi in gomezljfi po travi. — Še neka druga nadlog* nas pričakuje: zelja ne bo; izpod-jeda gra črv. Nekateri zelniki so že popolnoma prazni. Ko sem jedno uvelo sadiko izruval, zapazil sem na korenini po več belih majhnih črvičev. — Govejo kugo na gobcih in parkljih imamo tudi v naši županiji: okuženi ste vasi Unec in Jakovica. Nesreča za ljudi, zlasti zdaj v košnji, ker si z bolno živino ne morejo sena domov voziti, iz druzih vasij pa blizu ne smejo, da bi jim pomagali. — H koncu še dve lovski, pa resnični. V hotenskih Žibrčah je zadnje dni maja pastarica živino pasla na eoseski-nem travniku. Ker je začelo deževati, stopi deklica pod neko drevo. Ta hip prihrumi na drevo divji petelin in začne peti svojo zaljubljeno pesem ter uganjati burke, kakor vsi taljubijenci. Dekla vsa osupla gleda čudnega ptiča, ki zdaj z drevesa naravnost pred-njo buši, sukajoč rep na vse strani in kruleč svojo pesem „kluk kluk". Pa-starici pametna v glavo šine; ko bi trenil pade na petelina in ga vjame. Par dni so imeli zaprtega v kurniku na domu in mu dajali turšice, katero je baje prav s slastjo zobal. Neki lovec še-le kmetu razjasni, da je ta njegov jetnik v kurniku najbolj imenitna gozdna ptica: divji petelin. Nesli so ga nazadnje zakupniku lova. g. Brusu, v Dol. Logatec in ta ga je kot posebnost poslal svojim sorodnikom na Štajersko. Na ta način je bil težko kedaj že vjet divji kokot. — V začetku meseca junija so pa na Pivki mladega medvedka (!) ustrelili. Mesar iz Ilir. Bistrice se pelje po stari cesti čez Knežak in Zagorje v Postojino. Za vozom je tekel njegov rujavi pes, od daleč in na prvi hip podoben mlademu medvedu. Pri Petelinjah pes zaostane za vozom in zaide v v&s. Kar se vzdigne hrup: medved, medved! in vse leti za ubogim rujavcem; preganjajo ga čez polje mimo Radehovevasi tja do Parja. Čedalje bolj narašča množica gonjačev, oboroženih z matikami in siponi; pridruži se jim tudi znani lovec-skaza iz Badohovevasi s puško. Ubogi pes je bil že tako upehan, da ni mogel več dalje in se je zaril v grmovje. Lovec pomeri, ustreli in medved se zvrne. Ker si pa zver vendar še dalje pomaga, pribiti neki pogumen Parj&n in z matiko medveda pobije. — Z veliko slavo ga nesejo v Radohovovas, lovec zeleno vejico za klobukom in pijo na medvedovo kožo. Kar se pripelje mesar nazaj v Postojino, izve kaj se je zgodilo in zahteva 100 gl. odškodovanja. Pes je bil neki izvrstno izvežban za mesarsko rabo in imel je gospodar že 80 gi. zanj. Kdo bo plačal — vam naznanim ob svojem času. (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) se bodo učenci, ki hot4 v šolskem letu 1891/2 vstopiti bodisi v slovenski ali nemški oddelek prvega razreda, vpisovali v nedeljo dne 12. julija dopoldne. — Vzprejemni izpiti pa bodo dn^ 16. jul. pričenši ob 8. uri zjutraj. — Drugi obrok za vzpre-jemanje v prvi razred je meseca septembra. (Nagla smrt.) Včeraj popoldne je na Laverci pod Ljubljano nagloma umrl neki kosec, ki je prej tožil, da s težavo dela. Naš poročevalec meni, da je bila solnčarica uzrok nagle smrti. Komisija bode povedala svojo sodbo. ' (Volilo.) Pokojni c. kr. vladni svetnik Filip Zaplotnik, katerega so danes popoldne pokopali, j volil je, kakor se nam poroča, v dokaz svojega po-j litiškega mišljenja svojo bogato knjižnico in dve i lepi sliki nemški tukajšnji kazini, dalje 1000 gld. , kot ustanovo za dijaka osmošolca ljubljanske višje ' gimnazije, ki bode imel najboljše spričevalo v — | nemščini! Mimogrede bodi omenjeno, da se je pokojni Zaplotnik porodil 1. 1847. v Letencah v občini Goriče kranjskega okraja kot sin — kmetskih slovenskih starišev. (Nov zavod v Ljubljani.) V Kolodvorskih ulicah v Čopičevi hiši otvoril je g. Fran Schweizer v 1. nadstropju pisarno za posredovanje služeb pod naslovom; »Prva kranjska trgovska pisarna za posredovanje služeb" — poslujočim pri trgovini vsa-: cega poklica in vsake stroke. 1 (Ormoška posojilnica) je imela po petnajstletnem delovanju koncem leta 1890 posojenih 126.590 gld. 74 kr., in sicer na menice in na dolžna pisma; vlog pa je bilo lani 92.980 gld. 74 kr., zadružnikov je bilo 510, ki imajo pri zadrugi 17.620 gld. 47 kr. zadružno premoženje je naraslo od 13.154 gld. 29 kr. na 14.856 gld. 60 kr. Od 1. januvarija do konca | junija 1891 se je vložilo 28.343 . gld. 67 kr., vr-' nilo se je od zadružnikov 44.089 gld. 98 kr.; izplačalo se je vlog v tem polletju 17.539 gld. 81 kr., j posojil pa se je zadružnikom dalo 60.684 gld. 45 kr. ' Gotovine je posojilnica imela koncem 1890. leta ; 5253 gld. 27 kr., koncem junija letos pa 1283 gld. | 58 kr.; število zadružnikov se je letos na 670 po-| množilo. Pri občnem zboru, Katerega se je 55 za-j družmkov udeležilo, je predsednik gosp. dr. Geršak poudarjal imeniten pomen takih zadrug sploh, po-j sebno pa te zadruge za celi ormoški okraj; v zadnjih • letih se je tudi kmečki stan začel bolje zanimati | za ta naroden zavod, kar se tudi z vlogami precej < prikazuje; za dobre namene je posojilnica odločila 100 gld. j (Iz kostrevniške župnije) se nam dne 2. jul. i poroča: V kostrevuiški župniji pod visokim Bočem 1 smo dobili nove zvonove, kateri lepo vbrano pojo v j čast božio in v veselje dobrih faranov. Slovesno so jih preč. g. prctouotar Ig. Orožen 4. nedeljo po-binkoštno blagoslovili. Da smo jih dobili, gre hvala pred vsem dvema či. g g. župnikoma: Ferenčaku kateri je 500 gld. iD rajnemu Lesjako, kateri je 400 gld. za to volil, in današnjemu čast. gospodu župniku, kateri je s spodbujalnimi besedami požrtvovalne faraoe k darelljivosti opominjal, da bodo par letih brez velikih težav zvonovi plačani. Bog bodi vsem plačnik, ČČ. gg. župnikom in darežljivim faranom. — Župljani se dramimo. Prepotrebno .Bralno društvo" bomo v kratkem osnovali — pravila so že od e. kr. vlade potrjena — katero nam bo katoliško in narodno zavednost vzbujalo, pa tudi zanemarjeno gospodarstvo, sadjarstvo itd., gojilo po dobrih časnikih, knjigah in poukih. Podpiralo bo samo na katoliški podlagi pisane časnike in knjige, lažiliberalnih ne bo v svojih predalih trpelo. Vrli .Domoljub" bo v 18 iztisih dohajal v našo župnijo. Še nekaj I Kako dobro bi bilo, da bi se občinski očetje zdramili in prošnjo na visoko ministerstvo poslali za čisto slovensko šolo; kajti pri dvorazredniei s poldnevnim poukom je škoda za vsako urico, da, polurico, da se ubogi otroci z nemškimi besedami in pisanjem po sedanjih štajerskih deželno-šolskih klopeh trapijo in v prepotrebnih praktičnih naukih za življenje zaostajati morajo v dušno in gmotno škodo prebivalstva. Nemščine naj bi se kako uro odločilo za tiste šolarje, katerih stariši, varuhi mislijo, da bi jo kedaj potrebovali. Da bodo uslišani, zagotovi 19. točka državnih šolskih postav. To bo pravi napredek pri pametno vravnanem šolstvu; ljudstvo bo občinskim očetom hvaležno. (Posebna vlaka na Višarje.) Kakor smo vže poročali, priredi tudi letos ljubljanski potovalni odbor posebna vlaka na jako priljubljeno svetišče, svete Višarje. Ob teh prilikah obiščejo lahko udeleženci vračajoči se od sv. Višarij svetišče Marije Pomagaj na Brezjah, kjer se vidi zadnjikrat kapelica v sedanjem stanu, pozneje bode prezidana. — Prvi vlak dne 11. t. m. priredil se bode za Notranjce in Gorenjce, ter se bode odpeljal od postaj Trnovega, Šempetra in vmes ležečih postaj do Ljubljane; z Gorenjskega pa od Lesec ozir. vmes ležečih postaj. — "V soboto dne 18. julija odpeljal se bode pa posebni vlak s Štajarskega in Dolenjskega, in sicer iz postaj Ormoža (Friedau), Ptuja, Oelja, Brežic, Krškega, Zidanmosta in z vseh vmes ležečih postaj. Cena vožnji je tako nizka, da omogoči vsakomur udeležbo. Naj omenimo cene le nekaterih glavnih postaj, ki je veljavna za tje in nazaj. Iz Trnovega velja tretji razred gld. 3-85, drugi razred gld 6"40, iz Šempetra tretji razred gld. 3-45, drugi razred goldinarjev 5-85, iz Ljubljane tretji gld. 1'45, drugi gld. 2-90, Kranja tretji gld. 1-—, drugi gld. 2, Lesec tretji gld. — 85, drugi gld. 1 70. — Iz Ormoža tretji gld. 6—, drugi gld. 9*60, Celja tretji gld. 3"80, drugi 6-30, Brežie tretji gld. 4*20, drugi gld. 7-—, Zidanmosta tretji gld. 310. drugi gld. 5-30. iz Litije tretji gld. 2-40, drugi gld. 4'20. — Listki in vsporedi dobijo se pri sl. župnijskih, občinskih in poštnih uradih, neposredno pa pri potovalnem odboru v Ljubljani, Marijin trg štev. 1. Udeležencem vlaka z Štajerskega in Dolenjskega, ki hočejo ob tej priliki obiskati Trst, dovoljena je do polovice znižana vožnja cena. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda) za brdski sodnijski okraj bo v četrtek 9. t. m. ob 4. uri popoludne v Lukovici v gostilni pri Slaparju. K obilni udeležbi vabi častite ude in prijatelje slovenskega šolstva odbor. (Razpisane ustanove.) Za leto 1891 razpisane so od umrlega barona Karola Wurzbacha napravljene .cesarice Elizabete" ustanove za invalide, in sicer: tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali iz Homca in tri ustanove po 30 gld. za rojake in Ventarjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamnikn, in ustanove za Ventarjevšane po nasvetu županstva šmartiuske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožui vojaški invalidi iz imenovanih občiu ali krajev od stražmeštra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli živiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehnosti in starosti ne morejo sami živiti. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem ma- gistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 1. avgusta 1891. 1. (.Učiteljski Tovariš".j Št. 13. z dne 1. julija prinaša nastopno vsebino: „Šolstvo v jubilejni iz« ložbi v Pragi". II. V tem uvodniku opisuje pisatelj A. S. v kratkih, a preglednih obrisih izložbo ljudskega šolstva, čegar paviljon ima napis : .Izurjena mladina — dopadajenje Boga, blaginja občine, kras domovine". Drugi članek pojasnjuje .Učitelja-voditelja uradne kniige" (piše Fr. Marolt na Brdu). .Knjiga Slovenska" prinaša kratek životopis o marljivem in vzornem pisatelju in slovenskem pe-pagogu g. Jos. Levičniku v Železnikih, kojemu je geslo: .Nulla dies sine linea" ter našteva vse njegove pisateljske prispevke od 1852. do 1860. 1. v .Novicah", .Danici", .Šolskem in Slovenskem Prijatelju", v Slomškovih .Drobtinicah" itd. Dalje priobčuje list še; Ukaze in odredbe šolskih oblasti, dopise, društveni vestnik in uradne razpise učiteljskih služeb. Telegrami. Dunaj, 4. julija. Taaffe je odgovoril na interpelacijo poslanca Dolza zastran prepovedi zborovanj Dunajskega nemškega ljudskega društva in konstatuje, da je največ prepoved bilo opravičenih. Kadar ni bila opravičena, jo je pa razveljavila druga instanca. Serenyi poroča v imenu grajalnega odseka o predlogih poslancev Gessmana in Schneiderja, da se izreče graja poslancu Vrabtzu. Opomnil je, da se bo pri teh prilikah govorilo o stvareh, ki niso za javno razpravo in predlagal, da s privoljenjem zbornice sejo proglasi za zaupno. Ko se je to sklenilo skoro jednoglasno, je podpredsednik Chlumecky vkazal izprazniti galerijo in začela se je tajna seja. Reka, 4. julija. Ob šestih zjutraj je bil lahek potres. Budimpešta, 4. julija. Konec današnje seje je poslanec Ugron interpeloval. za koliko časa se je ponovila trodržavna zveza in v kateri meri se je razširil casus foederis. Budimpešta, 4. julija. Kardinale! Hay-nald umira. ^ Kalocsa, 4, julija. Kardinal Haynald je umrl. j Neapolj, 8. julija. Lava se izliva vedno v večji množini in se je bati, da pride do vetranskega jarka za observatorijem. Včeraj j sta Brazilijanca Silva Jardin in Joahim Oar- ! neiro odšla na rob glavnega vezuvnega žrela, | kjer so ju zakrili oblaki dima. Jardin je I spodrsnil v žrelo. Pariz, 3. julija. O nemirih v Nankingu ■ se poroča: V nedeljo, predno so se začeli nemiri, dobili so misijonarji od oblastva svarilo, da naj se varujejo, kajti bati se je, da prebivalstvo jim hiše požge. Zato so se eden dan poprej, nego so se začeli nemiri, na la-dijah odpeljali v Shangai. V Taniangu je druhal dnč 1. julija oropala misijonsko poslopje. Vojaki so izkopali na pokopališču kri-stijanske mrliče, zložili lobanje na kup. S a ca O Ca* Stanje V »ier Vreme S •gss s »S opazovanja zrakomera t mm toplom.ra po C*ltijn 3 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee. 73-40 73 23 73 29 ai-s 31-2 244 sl. svzh. sl. vzh. brezv. jasno del. jasn. m 000 silo so mandarina bili privlekli na pokopališče, da je gledal njih počenjanje. Podobni izgredi bili so tudi v drugih krajih. aar Piccoli-jeva tinktura za želodec __ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne SjT organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena S2" steklenici 10 kr. (300—1281 Tujci. 30. junija. Pri Malitu: Braun, trgovec; Irmenbaeh; Proehaska, nadzornik; Weiss, potovalec, z Dunaja. — Krones in Weiss, potovalca, iz Prage. — Steinwender iz Trsta — Gergič iz Št. Vida. — <3erny s soprogo iz Senice. — Schober iz Gradca. — Strem iz Vel. Kaniže. — Lowy iz Pečuha. — pl. Garza-rolli iz Pulja. — Ranzinger in Gruber, zasebnika, iz Kočevja. — Miki iz Radgone. — Czerny, in Hirsch, trgoveo, iz Nemčije. — Wolfsberger, zasebnik, iz Dolenjeavstrijskega. Pri Sionu: Grunhut, Reiss, potovalca; Wirth, Berman, trgovca; Arzt, pristav, in Tauscher. z Dunaja. — Kohn iz Siofoka. — Fabriolli, zasebnik, iz Podnarta. — Eder iz Gradca. — Loehner, trgovec, iz Poličan. Pri bavarskem, dvoru: Morscher iz Inomosta. Pri Južnem kolodvoru: Spiegler, trgoveo, iz Zagreba. — Werič in Ziger, trgovca, iz Pančova. — Lugeek iz Trnovega. — Hustek, podpolkovnik, iz Zadra. — Premk, zasebniea, iz Kranja. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 25-6°, za 6-6" nad normalom. Dimniška borza. (Telegrafično poročilo.) 4 julija. Papirna renta 5* po 100 gl. (g 16* davka) 92 gld. 55 kr. "" 60 „ 30 . 70 . Srebrna . 5% '„ 100 '„ 16* 5% svstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . , Akcije avstr.-ogerske banke . . Kreditne *kcije . . . . . London ...... . . Srebro ....... Francoski napoleond. . . . Ce*i»r»ki cekini ... ... Nemške marke 92 111 „ 102 „ 1038 „ 294 „ • H7 „ • ^ O n . 57 . 50 „ 45 „ n 52 . 57 „ 67V»- Tržnc cene v Ljubljani dne 4. julija. sl- kr. gl Kr. Pšenica, hktl. . . . 7 64 Špeh povojen, kgr. . _ 64 Rež, .... 5 53 Surovo maslo, „ _ 63 Ječmen, „ ... 4 23 Jajee, jedno . — 2 Oves, „ ... 3 — Mleko, liter.... _ 10 Ajda. „ ... 5 36 Goveje meso, kgr. . — 60 Proso. „ ... 5 54 Telečie . „ . _ 50 Koruza. „ ... 5 80 Svinjsko „ „ . — C4 Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ . _ 40 Leča, , ... 10 — Pišanec..... _ 40 Grah, „ . . 10 — Golob ..... _ 17 Fižol, , ... 9 — Seno. 100 kgr. . . 1 42 Maslo, kgr. . — 84 Slama, ~ . . 2 32 Mast, Z — 66 Drva trda. 4 □ mtr. 6 30 Špeh svež. 54 „ mehka. „ 4 20 Dohod in odhod železniških vlakov in pošt. A. Železniški vlaki v LJubljano dohajajo: Postaje Brzovlak Poštni vlak Meš. vlak Celjski vi. 1. Z Dunaja..... 2. iz Trsta...... 3. z Gorenjskega juž. kol. 4. iz Kamnika drž. kolodv. *) Ob nedeljah in pi B. 6'05 zj. 11 39 dop. aznikih doh Železn 5-12 pop 11-50 noč ija ta vlak iški vit 4-40 zj. 2-65 pop. 5'55 zj. 6-30 zj. z Kamnika iki iz I 1-11 pop. 11/32 noč 11-34 dop. 1-20 pop. v Ljubljano Oubljau 4'58 pop. 6 30 zv.*) ob 1010 zv e odha. 9.45 zv. ečer. jajo: 9-35 zv. 4-42 zj. 9-05 dop. Postaje Brzovlak ! Poštni vlak Meš. vlak Celjski vi. 1. na Dunaj..... 2. v Trst....... 3. na Gorenjsko juž. kolodv, 4. v Kamnik drž. kolodvor 11-44 dop. 6-09 zj. 11 55 noč 5'17 pop. 3 03 pop. 4 55 zj. 12-05 noč 7 30 zj. 12 30 noč M9 pop. 6-30 zj. 210 pop. 1150 dop. 7 10 zv. 4 22 pop. 5-04 zj. 10-15 zv. 6 — zv. A. Pošte v Ijubljano dohajajo: 1. Iz Kočevja ob 6. uri 25 minut zvečer ; 2. iz Novega Mesta ob 2. uri 20 minut popoldne; 3. iz Polhovega Gradoa ob 7. uri 35 minut zjutraj. B. Pošte iz LJubljane odhajajo: 1. V Kočevje ob 7. uri zjutraj; 2. v Novo Mesto ob 6. uri zjutraj; 3. v Polhov Gradeo ob 4. uri 30 minut popoldne (v po- nedeljek, sredo, petek, soboto). Tinktura za želodce. (Tinctura Rhei Comp.) leknrja Plccollja v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklenic. (60-17) (60-43) Ž* Ludovik Puh, —zz mizar, —— pi-e 4., in v nedeljo , dne 5. julija, zvečer ob 8. uri Mttllerjeva optična predstava. Mnogovrsten vspored! ©čarujoči učinki svetlobo! Natančneje plakati in vsporedi. (2-2) Priznano najceneja prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. J Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18. trni Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan. urednik »Domoljuba«. —o Ponatis lz „DomolJubft" o— I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg : Zlati lasje, — Dedšcina. — I" zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gotliardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. JS^T Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri II. Ničmanu v Ljubljani. Ulizi (na pet tečajev) Več se izve pri lastniku. Mat. Luzar (3-3)_v Tržiču na Gorenjskem. V moji zalogi je ter priporočam: drugo knjigo Nazornega nauka, ki bode izvestno dobro rabila slovenskim ljudskim šolam in obsega 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadniei in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. — Cena 3 gld. 50 kr. Opozarjam tudi na knjigo (3—3) Naše domače živali, napeto na trden neprotržen popir, obsezajočo naše domače živali v podobah brez pojasnjujočega teksta. — Cena samo 70 kr., po pošti 85 kr. Končno opozarjam na nedavno izšlo knjižico Tiun Ling, kitajski morski razbojnik, cena 20 kr., po pošti 23 kr. in na knjižico Kako je izginil g-ozd. Povest. Spisal H. Hopfen, preložil Anton Funtek. — Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Janez Giontini v Ljubljani. Po c. kr. priv. občni zavarovalnici v Trstu ustanovljena Ogrska akcijska zavarovalnica za zavarovanja proti škodam po toči in za pozavarovanja v Budimpešti prevzema zavarovanja proti škodam po toči po trdno določenih premijah brez doplačilnih zavez po dovršeni škodi. Vplačanega je 1 milijon goldinarjev a. v. Škode se hitro in popolnoma izplačajo. — Zavarovalnino je še le po žetvi, t. je 30. septembra, in sicer na menjico plačati. — Posestnikom, kateri so bili lansko leto pri tej družbi zavarovani, in niso nobene škode naznanili, dovoli družba, ako letos zopet pridelke pri njej zavarujejo, 10% odpusta od lanske premije. F. n. članom o. kr. kmetijske družbe kranjske se zniža zavarovalnina za 5 % od normalne premije. Natančneja pojasnila daje glavni zastop v LJubljani za Kranjsko v Gradišči št. 4, v vseh drugih krajih pa okrajni in lokalni zastopniki. (J 1—9) Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-9) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrši se točno trajno in ceno. 41| 0 l3osretojezemlj.totoe1)anke IZ*- Obresti teh zastavnih piM® . uradnem š^^vssrssr" Weoh,el8tub^-Ao^n-0.eU.ohaftN WIEN, MERCUn Strobelg. Wollzeile 10. r JZl^^^mmm^m 2. JjC »CO B« * — £ 1 o > ES w rt H T. cd a N-l g!!! I— r CL „ S C o - S rt S rt £ c S T •OJ l-H . S a Nepresegljivo za zobe I. salicllna ustna voda aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl. Trnkoczy dlplomovunl posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Ljubljani. to «- » Hg f Es is *T3 » g. o. *— _ % *5>" sSS 3 o. 35S" Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. -^jt JiiJ' - A- IMT A HW JC J^ O. -jfrg Zagreb, Illca 36. Izdeljujeva Budimpešta h 1885. f> nove cerkvene orgije vsake veličine po najnovejšem in naj-solidnejšem ustroju. Obode izdelujeva po načrtih v kateremkoli zlogu. Večletno jamstvo, nizke ecne, plačilni pogoji po dogovoru. Vsakovrstna popravila izvršujeva hitro iu vestno; kratko, moreva se meriti z vsako drugo podobno delavnico. (12—12) M. Heferer-a udova insin. Praga, Občna deželna razstava Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd. 1891. v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Teličanstva pomnim, «J©s (16-u) od dne 15. maja do 15. oktobra 1891. Razgl Podpisani magistrat naznanja, da, ker tukaj ui nikake kužne bolezni pri živini, niti one v gobeu in na parkljih ne, se sme na letni živinski semenj, ki hode v ponedeljek dnč 6. julija letos v Ljubljani, prignati vsa živina, torej konji, goveda in prašiči iz vse okolice ljubljanske, izvzemši le občine G-rosupelj in Device Marije v Polji in vas Soro. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. julija 1891. (2_2) Župan: GRASSELLI s. r. »oooooooooooooooooooooooc (jJlavna agentura za Ljubljano in okolico ima od 1. junija t. 1. gosp. Feliks Urbane v I^.JV l' ■B.H^V AJK B (3-3) v hiši štev. 2 Pod Trančo in na Mestnem trgu. Za muogobrojni obisk vkavarni v prvem nad-stropju na Prešernovem trgu presrčno se za-hvaljujoč, usojam se svojim eastitim vsakdanjim r gostom in slavnemu občinstvu naznanjati, da sem prevzel staroznano, a sedaj popolnem prenovljeno ter z vsem potrebnim oskrbljeno in vabim slavno občinstvo kmnogobrojnem obisku. Stregel bodem z dobrimi, pristnimi pijačami, vsako jutro ob 5. uri bode pripravljena sveže skuhana kava; tudi mnogo časnikov bode na izber slav. občinstvu. Fran Krapeš, h avarnar. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnica za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatilnioe, gepelji, loko- mobili, trieure, snažllnioe žita, stroji za robkanje turšice, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovooje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, deoimalne tehtnioe, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stl-skalnloe sladke krme, stroji za žehtanje, (20—10) treslioe itd. (20—9) Vscfnajbolje izdelano pofnajni^ji tovarniški coni. Jamstvo^! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! |Zaloga kmetijskih in vinorej škili strojev IG.gHELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato llustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko. Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. M Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867. Dunaji 1873. Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo, salonski kri lasti klavir, piauine, i/, tovarne svetovno ^nane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4b0 gld., 500 gld, 550 gld., 600 gld.. 650 gld . pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji družili tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji (12—7) Prodajata in posojilnica klavirjev L TMerfelder, Dunaj, Vil. Burggasse 71. Andr. Druškovič, trgo vec z zeleznino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spadaj očega blaga. {9) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. K.»B« tfl-tifli;jtp. .NI« Stf ejna^ cdao. izložba sli % m, © t a 1 a Poljedelstvo, vlnogradarstvo, pivničarstvo in sadjarstvo. C vetličj e in sočivje. Bčelarstvo. Svilarstvo. Rlbarstvo. Gospodarstvo f Gozdarstvo avgusta. Otvorenje Zaključek: ]Eleklričnai v razsvitijava.j živinoreja oktobra 1891. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika in graditeljstvo. Učna sredstva in literatura gospodarstva in gozdarstva. Izložbena loterija s 1001 dobitkom.- Glavni dobitek v vrednosti 10.000 frank.- Srečka 50 kr. svinje, ovce, perjad in pse.