470
Vida: Pesem.
unuka unukove žetve" je najbolj cvetoča cvetka dekadentizrna. In Umekove pesmi (1865) so vobče iste, takisto Cimpermanove onodobne, celo Levstik je včasi malo zavozil v to stran, da o manjših ne govorim. Rafiniranostv obliki je namen obojih dekadentov, starih in novodobnih; prvim je rafinirano umetna (nikoli se ni n. pr. skovalo toliko sonetov in drugih'težkih oblik kakor tedaj), drugim rafinirano priprosta; a s svojo načelno raztrpano obliko so imeli moderni bržkone prav toliko preglavic kakor stari s svojo preumetno. Vsebine je bilo pri obojih obično enako malo. — Praznoto in neiskrenost njih pesnikovanja tepe Stritar prav hudo s svojimi tremi obstruktivnimi soneti na solnce in na luno, ki jih je zložil, ker je „mož, ki mu v vsem gre . . . veljavna beseda", naročil Stritarjevemu prijatelju, naj opeva ta dva predmeta (Glasnik 1868, 19 in 121;   „Pesmi"   1869, Zbr. sp. I. 62).
Da hoče literarnim ljubljanskim diktatorjem napovedati boj in jim kaliti s hudo obstrukcijo okoreli mir, to je povedal ob koncu svojega spisa, posvečenega „našim pesnikom": „Kdor hoče svete dajati našim pesnikom, mora žgati in rezati bule in gobo, ki pokrivajo zdrava telesa; saj ne gre tu za prid in slavo posameznih, saj literatura morda vendar ni kaka usmiljena naprava, kaka bratovščina, kak zavod, kjer se onemogli mladi in stari s slavo in hrano
rede ob srenjskih stroških."-------
(Dalje prihodnjič.)
Pesem.
..daj, duša, pozabi življenja mizerij, igraj se mi s solnčnimi dnevi, igraj se mi z lune odsevi, zamakni se v božje krasote misterij!
Saj svetega Petra in Pavla so časi! Vsak dan se ponavljajo popki, in s tako blestečimi zobki jih trgajo zale devojke na vasi!
Zasmej se razkošno, jasne se spomini:
ej, bilo je ravno ob letu,
vse rože žarele so v cvetu,
lepo se ljubila sta dva tam v dolini!
Vida.