Pravtca i zfivezanimi ©čml. Prcd mesecl se je odigral v manjšem mestu na Angleškem ta-le slučaj: Šlo je za necega Jurja Fratson, ki je bil obdolžen roparskega umora, bil obf^ojen na smrt in se je izkazala n.egova nedolžnost malo pred izvršitvijo smrtne kazni. Fratson je bil obdolžen, da je napadel -v trgovini Irgovca, g& ubil z železnim drogora in nato izpraznil njegovo blagaino. Vsi dokazi so govorili za njeKovo krivdo in najbolj še dejstvo, ker }e prosil v dolgotrajnem preiskovalnom zaporu, naj ga peljejo pred preipkovalnega sodnika, kjer je sam priznal zlcčin. Pozneje pri razpravi je preklical priznanje, a je bil kljub temu obsojen na Emrt. Obsodba je postala pravoniočna. pomilostitev je bila zavrnjcna in dan usmrtitve določen. Rabelj se je bil pripcljal v dotiČRO mesto in končal vse prodpripra-ve, ko je biio kar naenkrat pojasnjeno, da je smrti zapisani popolnc-ni-a r.edolžen. Žrtev zavratnega umora je postal trgovec Jurij Araistrong, ki je imel manufakturno trgovino v eni najbolj obIj-udenih ulic. Nekaj dni pred roparfikim umorom je odpus.il iz službe dva Bvojih nastavljencev. Obdržal 'je samo Łc cncga, ki je zapuščal trgovino ob peti uri. Od tedaj naprej do zaprtja je stregel strankam Armstrong sa.ni- Necega vcčera so našli trgovca v skladi&;u s prebito lobanjo. Sum je padel na Fratsona, ki je bii eden od iz službe ¦odslov.jenih. trgovskih pomo-čnikov. — Vsc je priealo proti osumljencu. Znano je bilo, da se je kregal z ubitim gospodarjern vcčkrat radi plače in tudi dokazati ni mogel, kje je bil, ko se je izvršil zločin. Še le potem, ko bi naj bil obsojeni usmrčen, je pokazal njegov zagovornik iia dva krvava odtisa na škatlji za klotmke v skladišču, za katere se policija ni zmenila, kljub njegovemu opozorihi. Natančna preiskava krvavih prstnih odtisov je dognala, da ne izvirata ne od obsojenega Fratsona in ne od umorjenega Armstronga. — Pravega kiivca so kmalu izsledili v osebi proslulega tatu, ki je kradel ter ropal po trgovinah. Še le po tej izsleditvi je bil nedolžni Fratson izpuščen. Pozneje je pripovedoval večkrat, da je priznal krivdo pred preiskovalnim sodnikom samo radi tega, da bi skraj?«il preiskavo, ker je bil uverjen, da mcrajo odkriti pravegn krivca.