#>JE
'!uiiwL
ŽETAL SKE
NOVICE
PRVIH PET LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE
da ostanejo zveste našemu zboru še naprej. Vse tiste, ki čutijo veselje in ljubezen do petja, pa vabim, da se nam pridružijo.
Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale bo peto obletnico delovanja proslavil s koncertom, ki bo v nedeljo, 17. decembra, ob 15. uri, v Prosvetni dvorani Žetale. Gostje koncerta bodo: Mešani pevski zbor KD Cirkulane in Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Skozi pisano paleto pesmi nas bo s spremno besedo vodila Jožica Prevolšek.
Pokrovitelj koncerta je občina Žetale, slavnostni govornik bo župan občine Žetale Anton Butolen.
V teh decembrskih dneh mineva natanko pet let, odkar je bil na pobudo župana občine Žetale ustanovljen Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Zbor od vsega začetka vodi zborovodkinja ga. Valentina Vidovič. Danes lahko rečemo, da je zbor v teh letih dosegel zavidljiv nivo umetniškega ustvarjanja. Tedenske vaje ob petkih so se prepletale z nastopi v domačem kraju in po drugih krajih naše domovine. Veliko je prijetnih spominov na nastope v Ptuju, Majšperku, Kidričevem, Podlehniku, Juršincih, Cirkulanah, Gotovljah in morda še kje.
Nepozaben ostaja spomin na Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični v letu 2005. Tabor je nekakšna slovenska olimpijada pevcev, kjer lahko resnično spoznaš, da smo Slovenci narod pevcev. V letu 2002 smo v Žetalah priredili oddajo Koncert iz naših krajev, kjer se je zbor v neposrednem prenosu na prvem programu Radia Slovenija predstavil Sloveniji. Takrat je voditelj tega koncerta Janez Dolinar preroško dejal, da je pred zborom svetla bodočnost in da se bo glas pevk iz majhnega kraja v gozdnatih Halozah še velikokrat slišal na takšnih in podobnih prireditvah. Nekatere pevke so zbor zapustile različnih razlogov. Velikokrat je težko uskladiti vse obveznosti. Tudi delovanje v pevskem zboru je odrekanje po eni strani, hkrati pa tudi zadovoljstvo, da lahko svoj pevski talent razdajaš tistim, ki te poslušajo. Zato bi želel v tem času, ko slavimo prvi okrogli jubilej, izreči zahvalo vsem pevkam in zborovodkinji za vložen trud z željo,
Tistim pevkam, ki že od vsega začetka prepevajo pri zboru, pa bo Javni sklad za ljubiteljsko kulturo R Slovenije podelil bronaste Galusove značke. Prejele jih bodo: Ivica Pulko, Darinka Pulko, Berta Jazbec, Viktorija Kidrič, Pavla Jus, Štefka Kolar, Rozika Polajžar, Irena Krivec, Jožica Prevolšek, Majda Krivec, Dragica Butolen, Valerija Jus in Valentina Vidovič.
Pesem je tista, ki nas spremlja skozi življenje, naj nas še dolgo spremlja na prireditvah v našem kraju ubrano etje Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva etale.
Jože Krivec
/Co u- tisoč nočeh nebo zažari, nf fam usada zrezdica srečo že/i, naj mesec ose dni nad farni bedi in temne nočincj fom razjasni/
/ep božični o-ečer o- /ropu. družine■, ter Srečno i/oo-o /eto fant žeii:
/Coiedtio Pošte Šeta/e.
POŠTA SLOVENIJE
Dober dan!	Sprehod po vsebini	
Sedaj je veseli december. Božič in novoletni prazniki se bližajo s svetlobno hitrostjo. Ja, tale veseli	Ženski pevski zbor	2
december je res nekaj posebnega. Je kakor dih osvežujočega mraza, ki zareže v dušo. Včasih le	Dober dan	3
rahlo, da komaj čutimo njegov urez, drugič močno in globoko, da srce zakrvavi in jokamo brez solz, ali	Novo obdobje	4
pa smo tako veseli, da mislimo, da je ves svet le naš in ustvarjen po naših željah.	Spoštovani	5
Prednovoletni čas je nabit s čustvi, vse prevečkrat	Novice	6-8
zaigranimi in površnimi, večkrat pa tudi z izzvanimi in iz steklenice izpuščenimi ter z vso silovitostjo doživetimi občutji neskončne moči nevidne energije,	Varna vožnja Javno zdravstvo	8-10 10-1 1
ki nas krepi, razganja, ki nam daje moč in voljo ter pogum, da drvimo kot ponoreli s sovraštvom ali	V Bosni	12-13
ljubeznijo v svet praznih in umetno ustvarjenih iluzij. Iluzij nečesa, v kar po trenutku streznitve niti sami	Rim	13
ne verjamemo, nečesa, kar nas sicer neskončno privlači in omamlja in hkrati poneumlja in zavaja.	Brnele so žage	13-14
Kakor koli se že bo obračalo in obrnilo prihajajoče	Pohod	14-15
leto, Vam želim, naj se obrne dobro in srečno. Tudi vi zašepetajte svoji sreči v uho nežne, čarobne in	Žetalski upokojenci	16-17
iskrene besede in obljube norih želja in sreče, besede, ki bodo prerasle v dejanja. Boste videli, čim več sreče boste razdali in razdajali drugim, tem srečnejši boste	Od zore do mraka Žetalski gasilci	17 18
tudi sami. Še enkrat, naj Vam bo srečno 2007.	Praznik občine Žetale	19
i	1	Martin Prevolšek 1 • • e \ ^	Foto utrinki	20
JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE"
Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorni urednik: Martin Prevolšek Uredniški odbor: Jože KRIVEC, Marija SKOK, Franc PULKO ml., Izidor ŠTAJNBERGER Lektorica: Saša JAZBEC Fotografija na naslovnici: Občina Žetale Računalniški prelom: Šange d.o.o.
Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.
NOVO OBDOBJE
V pozni jeseni vstopa občina Žetale v novi, tretji mandat svojega delovanja. Začeli smo tako rekoč iz nič. Ne bom ponovno našteval, kaj vse smo v vseh teh nekaj letih dosegli, ker to na začetku mandata zgleda itak nič več ne šteje. Štelo pa bo to, kar bomo dosegli v bodoče, zato se bom v teh nekaj besedah omejil na način delovanja naše občine.
Ni nepomemben podatek, da kar 46% naših občanov ni verjelo v lastno občino in so na referendumu glasovali proti svoji občini.
Takoj na začetku delovanja nove občine sem se zavedal, kako usodna za delovanje občine je lahko ta razklanost na "naše" in "vaše", na "prave" in "neprave" in sem se zelo trudil, da to stanje presežemo, da združimo vse svoje znanje in potenciale ter napravimo premik v občini v pravo smer. Odgovornost, ki smo jo prevzeli za izboljšanje pogojev za življenje naših občanov, predvsem pa odgovornost, ki jo imamo pred našimi potomci, je prevelika, da bi se lahko igrali s politikantskimi igricami.
V veliko zadovoljstvo mi je, da je občinski svet tako v prvem kakor v drugem mandatu ne glede na strankarsko pripadnost spoznal, da je povezovanje in vključevanje v delo občinskih organov, vseh, ki so pripravljeni delovati v
dobro občine, edini način, da se zagotovi napredek občine. V veliki meri smo presegli delitve in ustvarili okolje, v katerem smo sicer ohranili različnost mišljenja in prepričanj, pa vendar zagotovili medsebojno zaupanje in spoštovanje različnosti. Iz občine Žetale smo v širšo skupnost pošiljali pozitivna sporočila in brez pretiravanja lahko rečem, da je danes moralni kapital občine Žetale v širšem prostoru mnogo večji od njenih ekonomskih in drugih potencialov. Takšna podoba občine pa ima dolgoročno daleč večji pomen, kot se zavedamo in smo si sposobni priznati sami.
Ni razloga, da tako ne ostalo tudi v prihodnje. Sam sem še vedno prepričan, da je v delo občinskih organov možno vključiti vse, ki želijo in so sposobni delati in pri tem upoštevati tudi volilne rezultate, vendar v tem trenutku na to, kdo bo zasedel katere položaje v odborih, komisijah, vaških odborihš, nimam posebnega vpliva. Od zmagovite koalicije je odvisno, ali bo upoštevala prakso predhodnih dveh mandatov in sorazmerno volilnim rezultatom delila delo in odgovornost, ali pa bo vso odgovornost prevzela na svoja pleča in nas na ravni razmišljanja vrnila v leto 1998.
Sam se s tem praktično ne obremenjujem, večino svojega dela bom še naprej usmerjal v pridobivanje dodatnih sredstev za razvoj občine in še vedno verjamem, da sem za svoje delo tudi tokrat dobil odgovorne sodelavce. Priložnosti, ki so pred nami v obdobju nove evropske perspektive 2006-2013, terjajo od vseh nas razum in maksimalno angažiranost. Verjamem, da nam bo tudi tokrat uspelo, priložnost je enkratna in dolžni smo jo izkoristiti.
Vaš župan !
Vsem občankam in občanom ždim vesel božič in srečno, delovno in zadovoljstva polno novo leto 2007/
Vas župan SLnton ‘B‘U‘TOLrE‘J\C
Spoštovani častni občan, spoštovane občanke, spoštovani občani in cenjeni gostje!
Lep in prisrčen pozdrav vsem na osrednji prireditvi ob 7. prazniku občine Žetale in 16. kostanjevem pikniku!
Spoštovani!
Jesen je že po naravi čas, ko se oziramo nazaj, ocenjujemo rezultate in pobiramo plodove dela. Letošnje leto je bila narava, kot v zadnjem času že nekajkrat, do nas še posebej neusmiljena. Samo junijsko neurje s točo je povzročilo za 230 milijonov škode, pri čemer mnogo škode sploh ni bilo ocenjene. V tem trenutku še vedno ni jasno, ali bo vsaj del te škode pomagala pokriti država. Sam sem še vedno optimist. Doslej se še ni zgodilo, da ob takšnih naravnih katastrofah država ne bi priskočila na pomoč in upam, da tudi tokrat pomoč bo, pa čeprav pozno.
Jesen je v naši občini tudi čas praznovanja občinskega praznika in s tem tudi čas, ko se ozremo nazaj in ocenimo delo občine med dvema praznikoma. Letos se izteka drugi mandat delovanja samostojne občine Žetale in tudi delo v celotnem mandatu oziroma kar delo v obdobju samostojne občine Žetale. Občinski načrti so namreč itak dolgoročni in se izvajajo več let, v posameznem letu pa se izvajajo konkretni projekti.
V	občini smo v sodelovanju s sosednjima občinama Majšperk in Videm praktično ves čas do septembra posvetili reševanju neverjetnih zapletov v zvezi z gradnjo vodovoda Zahodne Haloze. V tem trenutku je bistveno, da je pogodba podpisana in da so se dela, pa čeprav z dveletno zamudo, vendarle začela. Investicija je v naši občini vredna 208 milijonov tolarjev, od katerih bo država financirala 143 milijonov. Gre seveda za izjemno velik znesek, če vemo, da je naša primarna poraba - osnovni proračun 170 milijonov tolarjev. Gradnja vodovoda bo končana prihodnje leto. S tem bo fizično zaključen projekt izgradnje vodovodnega sistema v občini, finančno nas bo obremenjeval vsaj še v letu 2008. Izgradnja vodovodnega sistema v občini je bila izjemno zahtevna v vseh pogledih in poteka vse od ustanovitve samostojne občine, posebej pa je zaznamovala tudi moj mandat.
Prav tako smo pridobili soglasje ministrstva za izgradnjo dveh odsekov cest, ki jih bo prav tako sofinancirala država v višini 18 milijonov tolarjev, vrednost investicije pa je 55 milijonov tolarjev. Dela na obeh odsekih so se začela in bodo končana do konca meseca novembra. Iz povedanega je tudi jasno, zakaj se investicije pri nas zavlečejo vedno v pozno jesen, ko je drugod vendar običaj, da se investicije zaključujejo pred praznikom. Brez denarja, ki ga pridobimo na razpisih ali iz drugih virov, praktično ni možno izvesti nobene investicije.
V	poletnih mesecih smo končno sanirali ostrešje
Vukove domačije. Mnogi menijo, da bi bilo bolje, če bi občina sredstva namenila za druge namene, kar seveda ni mogoče. Na razpisu INTERREG smo pridobili 2 milijona namenskih sredstev za obnovo, ki jih za drugi projekt ne bi dobili in jih tudi za druga dela ni možno porabiti. Sicer pa je ohranjanje kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili predniki, prav tako pomembna naloga, ki ji občina na
žalost zaradi drugih bolj nujnih nalog ne more zagotoviti dovolj sredstev. Zato bo tudi nadaljnja obnova Vukove domačije čakala na nova namenska sredstva.
Izteka se drugi mandat občinskega sveta in župana občine Žetale. V teh dneh in v dneh, ki sledijo, bo še dovolj priložnosti za ocenjevanje minulega mandata, upam, da bo ocena objektivna in vsaj delno upoštevala tudi možnosti in ne samo želje.
V nedeljo, 22. oktobra, bomo tretjič v samostojni občini izbirali župana in člane občinskega sveta. Pravijo, da so volitve praznik demokracije.
Če naj bodo volitve res praznik demokracije, potem naj bo kampanja bitka idej, novih pogledov in rešitev in ne bitka nizkotnih udarcev. Različnost pogledov in idej sta gibalo razvoja, če sta ciljno usmerjena. Zavedati se je potrebno, da bomo 22. oktobra še vedno znanci, sosedje, sorodniki, bilo bi dobro, če bomo ostali tudi prijatelji, predvsem pa pripravljeni na sodelovanje pri novih zahtevnih nalogah. Po volitvah bo ta občina tako kot doslej potrebovala vse, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in prispevati svoje znanje in delo za razvoj občine. Vesel sem, da je bila kampanja doslej izjemno korektna in na visoki kulturni ravni in upam, da bo tako do konca. Tudi tako dokazujemo, da smo zreli odločati samo o svoji usodi.
S tem, ko ni vložena nobena druga kandidatura za župana, mi je pravzaprav že zaupana ta odgovorna in naporna funkcija še naslednja štiri leta. Očitno nihče ni pripravljen žrtvovati večino svojega časa za naporno in včasih nehvaležno delo, zato pričakujem pri opravljanju svojega dela tudi v bodoče pomoč in korektno sodelovanje vseh izvoljenih in tudi vseh občanovš, kajti le tako bomo lahko tudi v bodoče uspešni.
Ob izteku mandata izkoriščam priložnost, da se zahvalim občinskemu svetu, občinski upravi, odborom in komisijam občinskega sveta, vaškim odborom, gradbenim odborom, društvom in vsem posameznikom za izjemno korektno in konstruktivno delo v minulem mandatu. Uspehi, ki smo jih dosegli, so rezultat skupnega dela vseh nas. Moja želja in potreba občine je, da tako ostane tudi v prihodnje. Vabim vas k sodelovanju.
Naj se ob koncu še enkrat zahvalim in čestitam vsem, ki ste neposredno sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega občinskega praznika. Kar 270 naših občanov
v
Zetalske novice
se je udeležilo športnih tekmovanj, gozdarskega tekmovanja in planinskega pohoda, ki so jih organizirali ŠR Rim, SK Žetalanec in PD Žetale.
Številen je bil obisk na predavanjih, ki sta jih organizirala TD Žetale in JD Žetale.
Izjemno bogastvo idej, truda in požrtvovalnosti je bilo videti na razstavi, ki so jo skupaj pripravili Društvo podeželskih žena Žetale, Društvo upokojencev Žetale,
Lovska družina Žetale, PGD Žetale, SK Žetalanec, OŠ Žetale in Čebelarsko društvo Turnišče in je na ogled v prostorih šole.
Še enkrat čestitam vsem, še posebej letošnjim nagrajencem, ob 7. občinskem prazniku.
Hvala za vašo pozornost!
NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE
Otvoritev ceste Žetale-Bedenik-Kapela
V petek, 6. oktobra 2006, je bila otvoritev 600 m dolgega asfaltiranega odseka ceste Žetale-Bedenik-Kapela. Vrednost opravljenih del je znašala 14.302.810,00 SIT. Uporabniki ceste so zbrali po posebnih pogodbah 2.281.000,00 SIT. V imenu gradbenega odbora je v odsotnosti predsednika pozdravil vse prisotne član gradbenega odbora in svetnik Janez Vogrinc. V nagovoru je
povedal, da se je želja uporabnikov ceste izpolnila, pri tem pa je izrazil željo, da bi v prihodnosti prišlo do asfaltne povezave celotne ceste do Kamena. Slavnostni govornik je bil župan občine Žetale Anton Butolen, ki je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do realizacije modernizacije te ceste. Sladil je blagoslov ceste, ki ga je opravil farni župnik Štefan Zver. S simboličnim prerezom trobojnice, ki so jo opravili župan Anton Butolen, člana gradbenega odbora Janez Vogrinc in Stanko Krivec, je bila cesta tudi uradno predana svojemu namenu.
Gradnja vodovoda Žetale-Varvasela-Gruškovje presega terminski plan
V 22. številki glasila Žetalske novice smo poročali o začetku gradnje javnega vodovoda Žetale-Varvasela-Gruškovje. Zaradi lepega vremena lahko danes ugotovimo, da gradnja presega sprejet terminski plan izvajanja gradbenih del. Tako je bilo do konca novembra izvedenih 64% predvidenih del. Do danes je bilo podpisanih 70 pogodb za izgradnjo vodovodnega priključka. Naročen je bil tudi popis del za izgradnjo vodovodnih priključkov, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj.
Projekt "Očistimo reko Dravinjo"
Občina Žetale je bila v mesecu novembru pozvana k sodelovanju pri velikem projektu, ki nosi pomemben naslov: "Očistimo reko Dravinjo". Projekt se je pravzaprav pričel izvajati že v začetku leta 2006. V njem sodeluje 8 občin v porečju reke Dravinje, in sicer: Vitanje, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Majšperk in Videm. Pri izdelavi projektne dokumentacije so ugotovili, da v tako imenovano vplivno območje sodijo še občine Žetale, Podlehnik, Hoče-Slivnica in Kidričevo. Da občina Žetale spada v vplivno območje reke Dravinje, je logično, saj se vanjo izliva na eni strani največji haloški potok Rogatnica, na drugi strani pa potok Jesenica. V prvi fazi bi naj projekt obsegal celovito oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S tem delom projekta bi lahko občine konkurirale za evropska sredstva (kohezijski sklad in
strukturni sklad). Celotna investicija je planirana za 10-letno obdobje. Drugi del projekta predvideva celovito urejanje povodja Dravinje in bo najzahtevnejši, saj je velik del območja vključen v NATURO 2000. Za ta del projekta pričakujemo denar in celotno izvedbo od države ter Evropske unije.
Tretji del projekta, celovito urejanje odpadkov, pa ostaja občinam.
Za občino Žetale je projekt zanimiv v tistem delu, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V letu 2007 bo končan projekt oskrbe s pitno vodo za celotno območje občine Žetale, ki smo ga začeli leta 2000. Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod obsega izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacije. V pogovoru s predstavniki občin, ki je dvakrat potekal v Zrečah, je bil tudi pogovor s projektanti podjetij KRMC iz Škocjana in Baurconsult iz Nemčije na sedežu občine Žetale. Po predstavitvi problematike odvajanja in čiščenja odpadnih vod, kjer je občina Žetale dejansko na začetku, je bilo dogovorjeno, da se pripravijo možne rešitve s finančnim predračunom, kar bo osnova za nadaljnjo odločanje za sodelovanje v projektu "Očistimo reko Dravinjo".
Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013
V sejni sobi občine Žetale je bil v četrtek, 7. decembra 2007, ustanovni sestanek za ustanovitev lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze. Na sestanku je bil predstavljen Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013. Projekt Razvojni program za Haloze za obdobje 2007-2013 je bil izdelan v Podeželskem razvojnem jedru Halo iz Cirkulan. Za izdelavo projekta je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano R Slovenije objavilo javni razpis, na katerega so se prijavile občine: Gorišnica, Zavrč, Videm, Podlehnik Majšperk in Žetale. Nosilna občina za izdelavo projekta je bila občina Žetale. Haloške občine so na razpisu uspele
in pridobile sredstva za sofinanciranje izdelave projekta v višini 2.100.000,00 SIT. V projektu so opredeljene prioritete razvoja območja Haloz, ki obsegajo naslednja področja:
-	celostni razvoj podeželja;
-	razvoj podjetništva na podeželju Haloz;
-	nadgradnja razvoja usposabljanja, izobraževanja in svetovanja lokalnemu prebivalstvu na podeželju Haloz;
-	preusmerjanje kmetovanja;
-	prestruktuiranje kmetij in združevanje kmetov;
-	razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
-	kontinuirano izboljšanje trženja kmetijskih izdelkov;
-	izboljšanje infrastrukture na območju Haloz ter obnova vasi na podeželju in njihov razvoj;
-	ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
-	razvoj turizma;
-	razvoj vinogradništva;
-	čezmejno sodelovanje.
Tako je projekt razvoja Haloz razdeljen, kot sledi:
-	Projekti skupnega pomena na območju Haloz;
-	Projekti skupnega pomena za določeno ciljno skupino na območju Haloz;
-	Individualni projekti na območju Haloz.
Idejne predloge za izdelavo Razvojnega programa podeželja za Haloze so podale občine, društva, organizacije in posamezniki. V Sloveniji obstaja 31 tovrstnih projektov, predvidenih sredstev pa bi naj bilo le za izvajanje 10-ih takšnih projektov. Glede na to, da je bil Razvojni program podeželja za Haloze pripravljen in oddan pravočasno in nanj ni bilo pripomb, se upravičeno pričakuje, da bo prišel v ožji izbor. Ključni partner pri izvajanju aktivnosti Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013 bo LAS, ki bo imela pravno obliko konzorcija. Sestavljajo jo različni profili ljudi, kar je potrebno za uspešno in učinkovito izvedbo programa.
Tako so v LAS vključeni sledeči predstavniki:
-	7 predstavnikov občin,
-	6 predstavnikov strokovnih institucij,
-1 predstavnik Podeželskega razvojnega jedra Halo,
-	1 predstavnik Lokalnega pospeševalnega centra Haloze,
-	3 predstavniki društev,
-	3 predstavniki podjetij in kmetij.
Občine Žetale je v LAS predlagala Stanka Skledarja, Turistično društvo Žetale pa Darinko Kodrič.
1.	konstitutivna seja Občinskega sveta občine Žetale
V	četrtek, 11. novembra, se je na prvi konstitutivni seji sestal Občinski svet občine Žetale. Sejo je sklical župan občine Žetale Anton Butolen. Na seji je bila najprej imenovana mandanta komisija v sestavi: Janez Vodušek -predsednik, Petra Plajnšek - član, Franc Vogrinc - član. Zatem je sledilo poročilo Volilne komisije občine Žetale, ki ga je podala predsednica komisije Helena Kolar. Povedala je, da je komisija na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za člane občinskega sveta ugotovila rezultate glasovanja.
V	Občinski svet občine Žetale so bili izvoljeni:
1.	Stanko Skledar
2.	Janez Vogrinc
3.	Anton Furman
4.	Franc Vogrinc
5.	Petra Plajnšek
6.	Janez Vodušek
7.	Izidor Štajnberger
Predsednica volilne komisije je zatem podala poročilo o izidu volitev za župana občine Žetale. Na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za župana občine Žetale je komisija ugotovila rezultate glasovanja:
Za župana občine Žetale je bil izvoljen Anton Butolen.
Zatem je Občinski svet na predlog mandatne komisije potrdil mandate članom občinskega sveta občine Žetale.
Prav tako je Občinski svet na predlog mandatne komisije potrdil mandat župana občine Žetale.
Občinski svet je imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi:
1.	Anton Furman - predsednik
2.	Janez Vodušek - član
3.	Franc Vogrinc - član
Ob koncu 1. konstitutivne seje Občinskega sveta je prisotne nagovoril župan občine Žetale Anton Butolen. Spregovoril je o uspehih in težavah, ki so spremljali delo občine v preteklih mandatnih obdobjih. Posebej je izpostavil dejstvo, da je na referendumu samo 54% glaso-
valo za ustanovitev nove občine Žetale. Z dobrim sodelovanjem župana in Občinskega sveta v prvem in drugem mandatu se je v občini Žetale postorilo marsikaj za izboljšanje razvojnega zaostanka. Tu je župan izpostavil predvsem ureditev splošnega zdravstva, ureditev zobozdravstva, izgradnjo nove OŠ Žetale, izgradnjo mrliške vežice, ureditev prostorov za pošto in delovanje občine, modernizacijo in asfaltiranje občinskih cest. Največji projekt je oskrba s pitno vodo, ki bo zaključen v letu 2007. Pričakujem, da bomo tudi v prihodnje znali preseči ozke interese in da bomo delovali v dobrobit vseh občanov občine Žetale.
Jože Krivec
VARNA ZIMSKA VOŽNJA!
ZIMA V CESTNEM PROMETU
Jesen prehaja v zimo, ki nam bo zagotovo postregla z mrazom, ledom in snegom. Glede na spremenjene vremenske razmere moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti.
Sedanji Zakon o varnosti cestnega prometa(Ur. list RS 30/98) določa v 100. členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Zima in zimske razmere so opredeljena v Odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Ur. list RS št. 29/04), ki določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo.
Zimska oprema je predpisana v Pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. list RS št. 17/00 in 45/04).
V	skladu z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v republiki Sloveniji je na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze.
V	skladu z 8. in 9. členom Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil:
1.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
*	Zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
*	Poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalni vklopljeno os.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežna sled).
2.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
*	Zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
*	Poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
3.	Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3mm.
4.	Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S".
5.	Ne glede na prej navedene pogoje, štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu v priobalnem področju Slovenije, poletne pnevmatike. Priobalno področje je območje, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z R Italijo, meja z R Hrvaško ter naslednje ceste (ki so
Žetalske novice
vključene v to področje):
*	G 1-7 mejni prehod Krvavi potok - Kozina,
*	R2-409 Kozina - Klanec,
*	G 1-10 Klance - Kastelec in
*	R3-623 Kastelec - Podgorje - meja z R Hrvaško.
Pnevmatike na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostnega razreda, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila.
Policisti pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Voznik, katerega vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se po 100. členu sedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa kaznuje z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
Zaradi kršitve določb Odredbe o omejitvi prometa na cestah v republiki Sloveniji se kaznuje voznik po 101. členu sedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev in odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
Motorna in priklopna vozila, registrirana v tujini, morajo imeti v skladu z59. členom novega Zakona o varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah zimsko opremo, predpisano za motorna in priklopna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji.
Voznik, katerega vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje v skladu s 114. členom novega Zakona o varnosti cestnega prometa z globo 30.000 tolarjev, če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo 100.000 tolarjev. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za tak prekršek z globo najmanj 300.000 (odgovorna oseba najmanj 30.000) tolarjev, če je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo najmanj 1.000.000 (odgovorna oseba najmanj 100.000) tolarjev.
Po 115. členu novega Zakona o varnosti cestnega prometa se kaznuje zaradi kršitve določb Odredbe o omejitvi prometa na cestah v republiki Sloveniji voznik z globo 50.000 tolarjev, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z globo najmanj 1.000.000 tolarjev, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
V	skladu z 239. členom novega Zakona o varnosti cestnega prometa prepove policist nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale iz njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena.
V	skladu s četrtim odstavkom 114. člena novega Zakona o varnosti cestnega prometa odredi policist odstranitev vozila, ki obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga odstrani na stroške lastnika izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
NASVETI VOZNIKOM
Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti:
*	akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah;
*	hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine;
*	sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje);
*	olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici;
*	sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;
*	metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati;
*	klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke
Žetalske novice
hladilne tekočine in drugih naprav;
*	sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo;
*	tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila;
*	ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega pene trkajočega antiko-rozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice.
PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI
*	hitrost vozila zmanjšamo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča;
*	povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami;
*	zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko;
*	ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila, podobno velja tudi za sunkovito speljevanje;
*	zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila;
*	vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti;
zŠŠ:__________
*	posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica;
*	računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno;
*	med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost.
SREČNO IN VARNO VOŽNJO VAM ŽELI:
Damjan BRAČIČ VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
LE VKUP UBOGA GMAJNA V BRAN JAVNEGA ZDRAVSTVA !
Dragi pacienti, spoštovani občani!
V preteklih in tudi v teh dneh ste v slovenskih medijih zagotovo zasledili podobne javne pozive: Zbiramo podpise za ohranitev javnega zdravstva ! Slovensko zdravstvo se nevarno privatizira! Razsulo v zdravstvu s podeljevanjem koncesijšitd.
Glede zgornjih pozivov bi vam rada povedala samo naslednje:
1. V javnem zdravstvu v RS delam že 22 let in v javnem zdravstvu sem ostala do današnjih dni. Tudi ambulanta v Žetalah je javna ustanova. Od Maribora, Murske Sobote, Celja, Ptujašše nisem zasledila, da bi sploh obstajala zasebna (s plačilom za storitve) ambulanta splošne medicine. Na ptujskem področju je samo eden in edini privatnik in še to specialist za kožne bolezni. Če torej v naši
daljni okolici ni niti ene privatne zasebne splošne ambulante, zakaj potem toliko dviganja prahu in glasnih besed? Vprašam vas!
2.	Javno zdravstvo je tisto, ki ga organizira država:
a.	Preko Ministrstva za zdravstvo,
b.	Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja osnovno zavarovanje,
c.	za strokovni nadzor (izobrazba, licence) izvajalcev (zdravniki, bolniceš) v javnem zdravstvu poskrbi Zdravniška zbornica Slovenije,
d.	pogodbo z izvajalcem zdravstvenih storitev podpiše občina, ki je seveda država na krajevnem nivoju.
Ambulanta v Žetalah je organizirana natančno tako, kot je navedeno zgoraj. Torej je javna ustanova in za paciente popolnoma enaka kor zdravstveni domovi po vsej Sloveniji. Plačana je popolnoma enako kot ambulante v
Žetalske novice
javnih zavodih. Za kaj se potem bori Gibanje za ohranitev javnega zdravstva?
3.	Če bo javno zdravstvo, ki je zame resnično največja dobrina kdaj zares ogroženo ali okrnjeno, se bom prva borila zanj in branila ta izjemen dosežek naše družbe, našega naroda, naše države. Končno od javnega zdravstva živimo vsi, ki smo sorazmerno prerevni, da bi si plačevali strašno drage bolnišnice, draga zdravila, nadpovprečno drago zdravstveno opremo, storitve, šolanje zdravnikov itdš
Pri Gibanju za ohranitev javnega zdravstva gre seveda za sprenevedanje in v glavnem za politiko. Z zavajanji bi hoteli zaustaviti čas, ki je že zdavnaj mimo. Na žalost pa za to početje uporabljajo javno, "naše", državno zdravstvo. Škoda! Ljudje, ki v večini vedo, da se omenjeno gibanje sploh ne bori za njih, torej za potrebe pacientov, jim največkrat tudi ne zaupajo. Zato je izkupiček podpisov pri gibanju zelo majhen. Politika resnično ne sodi v ambulanto!
Eno pa se je ob tem le dokončno razčistilo, namreč da so ambulante s koncesijo javno zdravstvo, da tako imenovani zasebniki (koncesionarji) sploh niso zasebniki, pač pa samo tisti, ki samostojno, brez direktorjev in mnoštva različnih služb vodijo javne, torej družbene ali državne ambulante.
Zato, ker nisem privatnik v slabšalnem pomenu besede, ker delam v javnem interesu in v javnem zdravstvu, hočem biti in sem zdravnica za vse vas. Nikoli in res nikoli me ni zanimala verska, nazorska, nacionalna, strankarska, socialna in še kakšna druga opredeljenost ali status "mojih" pacientov. Pred seboj vidim stalno in izključno samo človeka, ki je potreben pomoči. Ko stopite skozi "moja" vrata, ne poznam nobenih predsodkov, sem
samo še zdravnica, popolnoma v službi človeka in v interesu vašega zdravja. To ste izkusili že vsi, ki ste prišli v mojo ambulanto. Zato vas imam popolnoma enako rada, popolnoma enako sem se in se bom žrtvovala za vsakega posameznika, malega in velikega, revnega ali bogatega, starega ali mladega in kot rečemo črnega ali belega... Ko ste pacienti, ste takrat vsi "moji"!!!
Zato vam smem in vam iz srca želim vesele, blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto.
Bodimo eno, za droben nasmeh srca in duše !!!
Branka Skledar, dr. med. spec
IMENOVANJE - NAPREDOVANJE
Branka Skledar, dr. med., ki vodi ambulanto v Žetalah, je leta 1994 specializirala iz splošne medicine. Tri leta pred tem je naredila podiplomski izpit iz socialne medicine. Leta 2004 je za potrebe šolske preventive naredila podiplomski izpit iz Zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Letos marca pa je po sklepu Zdravniške zbornice na podlagi Zakona o zdravniški službi imenovana za glavnega mentorja za zdravnike specializante iz družinske medicine za ptujsko -ormoško območje.
Ker je to veliko priznanje in zaupanje najvišje strokovne institucije na področju zdravstva v Sloveniji, ji k temu dosežku ISKRENO ČESTITAMO.
Tim ambulante splošne medicine v Žetalah
PRAZNIKI: MOJI, TVOJI, NAŠI, NAJLEPŠI
Pred časom so na radijski postaji Celovec pripravili anketo za predšolske otroke. Vprašanje je bilo zelo preprosto: "KJE SO NEBESA ?"
Otroci so seveda odgovarjali zelo različno. Ena punčka je dejala: "Nebesa so tam, kjer je veliko sladkarij, čokolad, bonbonov, pa še sladoledš" Drugi otrok je pripovedoval: "Nebesa, nebesa, nebesa so tam, ker je veliko krasne glasbe, da lahko plešemo in skačemoš" Tretji spet: "Nebeško je, če imaš novi skiro, pa nove copateš"
Neki fantek pa je rekel: "Pri nas doma ni nebes. Ata in mama se prepirata! In vpijeta drug na drugega! Zadnjič sta celo razbijala pohištvo. Pri nas ni nebes. Nebesa so pri sosedovih. Sosedova gospa me stisne k sebi, me poboža po glavi in mi reče: "Tudi ti si moj !"
Spoštovani in dragi občani. Ob teh praznikih in tudi sicer v življenju stisnimo bližnjega k sebi, ga pobožajmo po laseh im mu recimo: "Tudi ti si moj !" Naj bodo v naših srcih in v naših družinah nebesa, naj nam bo lepo !
Želimo vam, da bi praznike praznovali veselo, sproščeno, z iskro sreče v očeh, z nebesi v duši. Naj bodo za vsakega od vas to najlepši prazniki!
Vam in vašim najdražjim želimo:
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Občinski odbor SDS, SLS, NSI
Žetalske novice

V BOSNI
Letošnja topla in lepa jesen je omogočila kmetovalcem, da so pravočasno pospravili pridelke in opravili vsa potrebna jesenska opravila. V novembru je tako napočil čas, da se člani strojnega krožka Žetalanec odpravijo na malo daljši izlet. Ko smo brali program dvodnevnega potovanja, smo si rekli: "Tole bi pa lahko bilo zanimivo!"
Prav neprijetno je pihalo tisti petkov večer v novembru, ko smo v Žetalah čakali avtobus. Šoferja Jani in Cveto ter vodička Vesna so nas prijazno sprejeli v udobnem avtobusu. Ob klepetu, smehu in prijetni glasbi smo kmalu zapustili domači kraj in že smo tudi prestopili državno mejo v Gruškovju. Sledila je nočna vožnja čez Hrvaško s krajšimi postanki in jutranjo kavico z domačimi okrepčili in že smo bili v Bosni in Hercegovini. Sledil je prvi pravi postanek - Medugorje. To je romarski kraj s približno 4000 prebivalci, obdan s pustim gričevjem. Kraj je postal poznan po Marijinem prikazovanju. Povzpeli smo se po zglajeni kamniti poti do belega Marijinega kipa. Tisoče romarjev z raznih koncev sveta se vsako leto poda tja gor k Mariji s tihimi prošnjami, zahvalami in molitvijo. V Medugorju smo si nato ogledali še novo katoliško cerkev in nakupili spominke. Kraj je zaživel s turizmom.
Odpravili smo se proti Mostarju, ki je stisnjen med strmim, kamnitim hribovjem. Tam nas je pričakal prijazen vodič in nas popeljal po starem delu mesta. Ogledali smo si znameniti most čez Neretvo, ki je bil med vojno porušen, nato pa po originalnih načrtih natančno obnovljen. Sprehodili smo se po ozkih ulicah, polnih trgovinic, si ogledali turško hišo, džamijo in druge znamenitosti. Z velikim zanimanjem smo poslušali vodiča, ki nam je pripovedoval o islamu, koranu, muslimanskem načinu življenja in spoznavali precej drugačen svet. Seveda pa smo opazili tudi posledice zadnje vojne - prestreljene ali tudi na pol porušene zgradbe. V letih po vojni so že veliko obnovili. Vojaki mednarodnih sil so še vedno v mestu in življenje teče vsaj na videz normalno.
Popoldne smo se po soteski Neretve odpeljali na sever proti Jablanici, kjer smo si ogledali del porušenega mostu nam znane bitke za ranjence iz 2. svetovne vojne. Po poti smo nakupili še nekaj sadja: mandarine, kivi, granatna jabolka, fige. Proti večeru smo prispeli v Sarajevo, se popeljali na krožno vožnjo, se sprehodili po Baščaršiji, nato pa smo se nastanili v novem hotelu na Ilidži. Po večerji nas je čakalo prijetno presenečenje: v tem hotelu je ravno ta večer potekal izbor za kraljico Bosne - miss. V živo smo si ogledali predstavo in zaploskali zmagovalki -lepotici iz Tuzle. V nedeljo zjutraj smo po obilnem zajtrku pospravili ter se odpeljali v mesto. Sprehodili smo se ob reki Miljacki, kjer je tudi most Gavrila Principa (znan po atentatu na avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za začetek 1. svetovne vojne). Nedeljsko dopoldne smo preživeli na Baščaršiji, lepo ohranjenem in urejenem starem delu Sarajeva, kjer je polno trgovinic, delavnic in lokalov. Nakupovali smo, poskusili odlične bureke, pivo, slaščice, postali smo mojstri v barantanju in preračunavanju tolarjev v EURE in bosanske marke. Ogledali smo si tudi zelo lepo katoliško katedralo, Begova džamija pa je bila žal zaprta. Sarajevo je mesto z več kot 300 000 prebivalci. Posledice zadnje vojne so vidne na zidovih, predvsem pa na številnih pokopališčih, ki so kar po parkih, stadionih, ogromno grobov pa je na Vogošču. Pretresljiv je tudi pogled na spominsko ploščo z imeni žrtev pokola na tržnici, kamor so ljudje iz obkoljenega mesta hodili po vodo. Videli smo trdnjavo nad mestom, od koder so z različnim orožjem streljali na mesto. Srbi, Hrvatje, Muslimani - trije različni narodi. Le kdaj bodo zaceljene rane, da bodo zaživeli v miru?
Popoldne smo se odpeljali proti Palam in nato na Jahorino. Presenečeni smo bili nad velikostjo in urejenostjo smučarskega središča, kjer so številni hoteli, smučišča,

Žetalske novice

naprave. Snega je bilo ravno dovolj za kepanje. Mi smo za dober konec izleta poskusili še pravi "bosanski lonac" in baklavo. Odlično! Čakala nas je le še pot domov.
Pot nas je vodila proti severozahodu mimo znane, a precej opuščene železarne Zenica proti Slavonskemu Brodu, Zagrebu in Gruškovju. V dobrem razpoloženju je
pot hitro minila, saj nam ni zmanjkalo tem za pogovor. Veliko smo videli, lepo smo se imeli, rečemo lahko le: "Pridružite se nam na naslednjem izletu, ne bo vam žal."
S.M.
GREMO NA IZLET
Ko brez miru okrog divjam, prijatli vprašajo me, KAM ?
Malo Prešernovih misli je dobrodošlih v dneh, ko se bomo več pogovarjali o Prešernu. Na verzno vprašanje KAM ni težko odgovoriti, če vam nekdo kot nečlanu Strojnega krožka Žetalanec postavi to vprašanje. Hitro in razumljivo odgovorite: "Na izlet!"
Vodstvo tega združenja vsako leto organizira zanimiv daljši izlet.
S prijaznimi člani odpotujete na primer na Češko in se imate prijetno. Naslednje leto vas prijazen in tudi turistično dobro razgledan šofer Jani popelje po Italiji. Tudi letos je bila ponudba izzivalna, saj je bil načrtovan in izpeljan izlet v Bosno. Pot je bila zanimiva, poučna, a tudi pretresljiva, če jo analiziramo s strani vojnih grozot.
Škoda, da se več članov tega aktivnega krožka " ne more" udeležiti izletov. Kdo ve, kje so vzroki? Če vam nagaja zdravje, se bo to čez zimo okrepilo, tudi finance se bodo izboljšale, saj bo vse plačljivo v EVRIH.
Na veselo srečanje ob skupnem spomladanskem
izletu v sveto mesto RIM !
M.K.
BRNELE SO ŽAGE
Ena od dejavnosti STROJNEGA KROŽKA ŽETALANEC je tudi organizacija gozdarskih tekmovanj. Tudi letos smo organizirali dve tekmovanji. Prvo za POKAL HALOZ je tradicionalno vezano na 27. april, drugo, ki se je dogajalo jeseni v sklopu praznovanja občinskega praznika, pa na naslov ŽETALSKA GRČA.
Tekmovanja se odvijajo na standardiziranem poligonu v šestih disciplinah: menjava verige in obračanje letve, kombinirano prežagovanje, natančno prežagovanje na podlagi, zasek in podžagovanje (simulacija podiranja drevesa), kleščenje in podiranje droga na balon. To so discipline, v katerih nastopajo tudi profesionalni sekači na svetovnih prvenstvih.
Na pomladni tekmi se je zbralo kar lepo število tekmovalcev iz širšega območja Haloz. Med tekmovalci je največ znanja, hitrosti in natančnosti pokazal Viki ŽERAK, sledila sta Slavko ŠIREC in Izidor ŠTAJNBERG-ER. V konkurenci dveh predstavnic nežnejšega spola je drugo mesto osvojila Veronika FURMAN, prehitela jo je le lanska državna prvakinja Kristina ŠTAJNBERGER.
Med ekipami so slavili CEPINI (Slavko ŠIREC, Izidor ŠTAJNBERGER, Toni BUTOLEN), ki so potem 27. avgusta 2006 zastopali OE MARIBOR na 8. državnem sekaškem tekmovanju lastnikov gozdov v Gornji Radgoni.
Prvouvrščenima tekmovalkama se je sredi poletja pridružila še Anica KOLAR, s čemer je bil izpolnjen pogoj za prijavo ženske ekipe iz Žetal na državnem tekmovanju.
Zenski trio je vneto vadil na "Puši". Bile so odlično pripravljene. To so dokazale tudi na radgonsken poligonu. Kristini se je zopet uspelo uvrstiti na stopničke. Osvojila je tretje mesto. Anica in Veronika sta ji bili zelo blizu.
Če bi moški del ekipe zraven odlične podpore iz občinstva potreboval še kaj, je bil to gotovo kanček športne sreče. Pripomogel bi do odlične ekipne uvrstitve. Kljub temu smo dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Izidor je v disciplini natančnega prežagovanja na podlagi zasedel drugo mesto s 201 točko, pisec tega članka že drugo leto zapored 1. mesto v disciplini menjava verige in obračanje
meča, tokrat s časom 12,60 s. Slavko pa je zbranost ohranil skozi vse discipline in osvojil v skupni razvrstitvi 13. mesto med 48 tekmovalci. Že drugič zapored je zmagal Janko MAZEJ, ki je letos iz OE NAZARJE presedlal k OE SLOVENJ GRADEC.
Sredi maja je bilo tudi državno tekmovanje gozdnih delavcev. Tekmovanje je bilo v Zajčji Dobravi pri Ljubljani in je bilo tudi izborno za svetovno prvenstvo v Estoniji. Nekaj članov našega krožka si je tekmo ogledalo in navijalo za Vikija ŽERAKA, ki je v podiranju droga na balon osvojil 2. mesto.
Na 27. svetovno prvenstvo se Viki žal ni uvrstil. Slovenijo so zastopali Vojko GRAHOR, Domine KRESE in Robert ČUK.
27. svetovno prvenstvo gozdnih delavcev v Estoniji je potekalo od 16. do 18 avgusta 2006. Prvi dan so tekmovalci podirali drevo v gozdu na cilj, ki je oddaljen 15m. V času treh minut mora tekmovalec čimbolj natančno podreti drevo na cilj. Naloga je najbolje uspela Gotfriedu SCHADLICHU iz Nemčije, ki je osvojil maksimalno število točk. V menjavi verige in obračanju meča je z novim svetovnim rekordom 10,47 s slavil Gerhard BRIECHLE prav tako iz Nemčije. V disciplini kombini-
ranega prežagovanja je bil najboljši skupni zmagovalec s 26. svetovnega prvenstva Iliya SHVETSOV iz Rusije, najbolj natančen na podlagi Ole KJAER iz Danske, v kleščenju pa ni imel para Rus Vadim IMANKULOV, ki je deblo "obril" v 16,48 s.
V skupni razvrstitvi je zmagal in s tem postal svetovni prvak Johann RAFFL iz Italije, drugi je bil Andreas OLESK iz Estonije in tretji VVolfgang HEIDEMANN iz Nemčije. Najboljši Slovenec je Vojko GRAHOR na 41. mestu. Ekipe si sledijo takole: 1. mesto ESTONIJA, 2. mesto ITALIJA in 3. mesto NEMČIJA. Slovenija je osvojila 22. mesto. Več o 27. svetovnem prvenstvu najdete na www.wlcestonia.com.
Za naslov ŽETALSKA GRČA se iz leta v leto povečuje število nastopajočih. Prav tako za naslov GRČIČE. Letos so žagale že tri tekmovalke. Med tekmovalci si je ta laskavi naslov prižagal že tretji tekmovalec. To je Avgust PULKO, pomočnika sta postala Slavko ŠIREC z drugim in Izidor ŠTAJNBERGER s tretjim mestom. Kristina ŠTAJNBERGER in Anica KOLAR sta postali pomočnici letos najboljši ŽETALSKI GRČICI Veroniki FURMAN.
Toni
Pohod po mejah naše občine
Že pred časom se je očetu porodila ideja, da bi bilo zanimivo obhoditi meje naše občine. Po skrbnem načrtovanju poti seje ta ideja začela uresničevati. Nekaj telefonskih klicev znancem in prijateljem je bilo potrebno in zbrala se nas je kar lepa druščina, ki je bila odločena prehoditi to naporno pot.
28.10.2006 ob pol osmi uri zjutraj smo se zbrali na domu organizatorja našega pohoda Stanka Železnika v Kočicah. Bilo nas je nekaj čez dvajset. Pred odhodom smo se okrepčali še s Šilcem domačega ter se podali proti Mariji vasi. Pot nas je vodila mimo športnega parka Rim, nato
pa navkreber na Menik. Od tam smo pot nadaljevali ob naši zahodni občinski meji mimo Kupčinjega vrha vse do Žeraka v Čermožišah. Ob poti smo videli veliko zanimivosti. Od starih hiš in zidanic ter vinogradov, do lepih novogradenj, vseskozi pa se nam je pred očmi kazala tudi prelepa pokrajina. Lažji del poti je bil sedaj za nami. Začel se je vzpon na strmo pobočje Maclja. Kmalu smo prispeli do naše prve načrtovane postojanke. To je bila lepo urejena Koserjeva koča lovske družine iz Rogatca. Tukaj smo se okrepčali s hrano in pijačo iz nahrbtnika. Nato smo zagrizli dalje v pobočje. Po mnogih težkih korakih smo prispeli do vrha, kjer se nam je v povračilo ponudil prelep
razgled po naši občini in po delu poti, ki je že bil za nami. Fotoaparati so oživeli. Sledila je dolga in naporna pot vzdolž naše južne občinske meje po vrhu Maclja. Dohitele so nas tudi prve dežne kaplje. Na vsakem koraku pa se nam je kljub temu pričaral lep pogled v dolino pod nami. Čez čas smo prispeli na Varvasele, kjer smo v zavetju dreves počakali, da je dež ponehal. Bila je že pozna popoldanska ura in vsi smo že vedeli, da poti ne bo mogoče prehoditi do konca. Odločili smo se, da bo naša naslednja postojanka pri družini Bukšek v Dobrini. Preko Gradišča nad Kozminci smo se spustili v dolino in ob Rogatnici nadaljevali pot do zadnje postojanke. Po devetih urah hoje smo bili že pošteno utrujeni, počasi pa se je začelo tudi mračiti. Okrepčilo, ki smo ga bili deležni pri Bukšekovih, nam je prišlo zelo prav. Vsi skupaj smo nato z avti nadaljevali pot do našega izhodišča v Kočicah, kjer nas je čakala lepa pogostitev in izmenjava vtisov iz pohoda. Se prej pa smo se ustavili na kratki pokušini vina pri Martinu Železniku.
Kot smo na koncu ugotovili, je pot po naših občinskih mejah prevelik zalogaj za enodnevni pohod. Odločili smo se, da preostanek poti opravimo ob prvi priložnosti. Sklenili pa smo tudi, da se naslednje leto spet zberemo,
upamo da v še večjem številu, ter ponovimo naš podvig, saj nas je naša mala, vendar lepa, žetalska občina na vsakem koraku spomnila na to, v kakšnem mirnem in prijetnem okolju živimo njeni občani.
Boštjan Železnik
OBČINSKE ŠPORTNE PRIREDITVE 2006
Športno društvo RIM je ob 16. KOSTANJEVEM 3. mesto: JOŽE KAMENŠEK PIKNIKU in 7. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŽETALE organiziralo šest različnih športnih prireditev.	* ODBOJKA:
Občanke in občani občine Žetale so se pomerili v	1. mesto: OK MLADINEC
namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu, šahu, strel-	2. mesto: PRIJATLV z Y
janju z zračno puško in vlečenju vrvi.	3. mesto: BRATJE ŽELEZNIK
V vseh disciplinah skupaj se je pomerilo kar 207 tekmovalk in tekmovalcev.
REZULTATI PO POSAMEZNIH DISCIPLINAH
* MALI NOGOMET: veterani:
1.	mesto: ŽETALE RDEČI
2.	mesto: ŽETALE RUMENI
* NAMIZNI TENIS: mladinci:
1.	mesto: DAVID STRES
2.	mesto: TIMOTEJ SKLEDAR
3.	mesto: DENIS ŠKRABL
dekleta:
L mesto: KARMEN KRIVEC
2.	mesto: MARJETKA PREVOLŠEK
3.	mesto: URŠKA BUTOLEN
člani:
1.	mesto: JOŽE KOPŠE
2.	mesto: BLAŽ VODUŠEK
mladinci:
L mesto: ZMEŠANCI
2.	mesto: X6Y5
3.	mesto: 8 ŠMARNIC (dekleta)
člani:
1.	mesto: KOČICE
2.	mesto: EC NADOLE
3.	mesto: KOČICE 05
* ŠAH: mladinci:
1.	mesto: VANJA BUTOLEN
2.	mesto: URŠKA BUTOLEN
3.	mesto: ALJAŽ JUS
Žetalske novice
člani:
1.	mesto: IGOR ILIJAŽ
2.	mesto: ANTON BUTOLEN
3.	mesto: JOŽE KOPŠE
*	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO:
1.	mesto: MIRAN ŽELEZNIK
2.	mesto: FRANC STOJNŠEK
3.	mesto: IVAN BEDENIK
*	VLEČENJE VRVI:
1.	mesto: LOVSKA DRUŽINA ŽETALE
2.	mesto: STROJNI KROŽEK ŽETALANEC
3.	mesto: LUBADARJI
Člani Športnega društva Rim se zahvaljujemo vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter gledalcem, ki ste se v tako velikem številu udeležili vseh športnih prireditev. Za
pomoč pri organizaciji športnih prireditev se zahvaljujemo občini Žetale, OŠ Žetale, Športnemu društvu Žetale in vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditev.
Andrej Železnik
ŽETALSK1 UPOKOJENCI AKTIVNI TUDI JESENI

September, pričetek jeseni, najlepši letni čas, ko se listje na drevju lesketa v tisočerih barvah. Klopotci v vinogradih se trudijo noč in dan, saj jih južni veter neprestano preganja. Kot vsako leto smo žetalski upokojenci tudi letos v septembru poromali k sveti Trojici v Slovenske gorice. Zanimanje naših članov je bilo tolikšno, da smo zlahka napolnili kar dva avtobusa, kar v Žetalah le malokomu uspe. Pridružila se nam je predsednica društva upokojencev Podlehnik, gospa Mimica Pernek s soprogom. Tamkajšnja sicer prostorna cerkev ni mogla sprejeti vseh, ki bi to želeli. Nekako ob pol enih smo se zbrali pri avtobusu in se odpeljali v Lenart, v znano oljarno in mlin Petovar, kjer je bilo mogoče po ugodnih cenah kupiti njihove izdelke. Nato smo se odpeljali na Ptuj, kjer so nam
v restavraciji Gastro pripravili dobro kosilo, kjer se je tokrat s svojo gostoljubnostjo še posebej izkazal direktor restavracije Gastro gospod Marjan Skok, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Ob dobrem kosilu in kozarcu vina smo se kar hitro ogreli in v tako prijetnem vzdušju mi je bilo kar težko napovedati odhod proti domu, saj je zunaj deževalo in jesenska megla je pripomogla, da se je začelo mračiti prej kot običajno. Sicer pa pravijo da je družbo treba zapustiti takrat, ko je najlepše.
Oktober je čas, ko v Žetalah praznujemo občinski praznik in kostanjev piknik. Tudi tokrat smo se upokojenci potrudili in po svojih skromnih močeh pripravili skromno razstavo letošnjih pridelkov, čeprav so bili nekoliko okrnjeni in poškodovani od toče, so vendar izžarevali svojo naravno podobo. Vsakemu obiskovalcu, ki je to želel, smo v pokušnjo ponudili kozarček vina ali Šilce slivovke, borovničevca ali srčne moči. Naše članice so se potrudile in spekle precej drobnega peciva, ki ga je bilo mogoče tudi poskusiti. Največ pozornosti sta pritegnili svatovska štruca in orehova potica. Občudovanja vredno pa je bilo suho sadje, ki spet dobiva na vrednosti, saj je ravno to nekoč v dolgih zimskih dneh preživelo haloške otroke. Morda so ravno zaradi tega imeli bolj zdrave zobe, kot pa danes, ko jim ponujamo na stotine slaščic. Upokojenci smo zadovoljni, če smo s svojim trudom vsaj en delček prispevali k boljšemu razpoloženju vseh obiskovalcev, ki jih je vsako leto več. Lepo je uspelo tudi srečanje starejših občanov v nedeljo, čeprav bi morda prišlo bolj do izraza ob kakšni drugi priložnosti, ko bi bili navzoči samo tisti, ki jim je to namenjeno.
Žetalske novice
Novembra, ko goduje sveti Martin, smo si tudi upokojenci pripravili skromno martinovanje. Bilo je lepo in veselo, seveda pa brez našega Tončeka in njegove harmonike ne bi šlo. Tako se v našem društvu zaključujejo aktivnosti v tem letu. Te dni bodo naše članice obiskale tiste člane, ki se zaradi bolezni ali kakšnih drugih razlogov ne morejo udeleževati naših dejavnosti. Prinesle jim bodo skromno darilce in s stiskom roke ter lepo in toplo besedo zaželele vse najboljše. Žal pa iz drevesa društva upokojencev v Žetalah vse preveč odpada listje, ne glede
na letni čas in tako se naše vrste nesluteno redčijo. Ne vemo, kaj nam prinaša leto, v katerega stopamo, pa kljub temu pogumno stopamo naprej, v upanju vsega najlepšega. Ob koncu mi dovolite, da vsem občanom, še posebej pa članom Društva upokojencev Žetale v imenu upravnega odbora in v svojem imenu zaželim prijetno in doživeto praznovanje božiča in vse najlepše v novem letu.
PREDSEDNIK DRUŠTVA UPOKOJENCEV STANKO VOGRINC
OD ZORE DO MRAKA
Minevajo dnevi, tedni, ki so že zbrisali vse	pastelne
čare jeseni, in se zlivajo v obdobje turobnosti, beline. Jesen se počasi zliva z zimo.
Še vedno ocenjujemo bogastvo naravnih darov in se v večini strinjamo, da narava le ni bila tako skopa, kar smo dokazale članice Društva podeželskih žena z razstavo ob občinskem prazniku in kostanjevem pikniku v mesecu vinotoku. Razstavo smo poimenovale "Darovi žetalske jeseni". Obiskovalcem so se zagotovo zaiskrile oči ob pogledu na pekovske umetnine iz različnih vrst testa. Na mizah so se bohotile stare sorte jabolk, različne vrste buč in drugih zanimivo dozorelih pridelkov. To je že prva doslej neomenjena aktivnost našega društva v ŽETAL-SKIH NOVICAH. Ta suha in sončna jesen nam omogoča, da smo lahko aktivne še na vrtovih, okrog hišnih vogalov. Zanimivi so izobraževalni četrtki, ki se odvijajo v naši klubski sobi. Med ustvarjalnim našivavanjem je dovolj časa za klepet, za obujanje spominov na pretekle čase. Zanimivo bo, če nam bo uspelo izvesti plesni tečaj za tiste, ki bi radi pravilno odplesali polko, valček in še kateri ples.
Izobraževale se bomo tudi ob štedilniku, v Žetalah 24, kjer nam bodo strokovnjaki predstavljali nove recepte. Izobraževanje poteka tudi individualno, saj je na voljo mnogo strokovne in poučne literature za odčitavanje zanimivosti s področja kulinarike. Naši torkovi večeri so zopet živahni v telovadnici OŠ Žetale, saj se odvija rekreacija v prijetnem, nasmejanem vzdušju že deveto leto pod vodstvom učiteljice gospe Marije SKOK. Čas je za obiske prijateljev, sorodnikov, izmenjavanje izkušenj s področja gospodinjstva, narahlo je treba pretehtati dogajanja v politiki in tako se zlivajo dnevi z nočmi in se zopet rojevajo pod različnimi nebnimi koprenami. Ljudje se zbi-
rajo ob domačih praznikih - furežih in že se sliši iz grl domača pesem. Mnogim se utrne misel na doživetja preteklosti. Gospod Herman Stres rad obuja dogodke na nekdanje čase, nekaj ste jih že prebrali v NOVICAH, za to številko pa je povedal naslednje: "Pred mnogimi leti sta LIP (Filip) in njegov prijatelj varno naložila dobro skalana in posušena drva na "lojtrni voz" in jih z močnimi voli odpeljala na prodajo v Ptuj. Dolga pot ju je naredila lačna in žejna, zato je Lip stopil v pekarno po hrustljave žemljice, žetalska dobra kapljica pa je tičala v dobro zaviti culi na vozu. Med Lipovo odsotnostjo so kar v vrsti prihajali kupci. Eden z debelo denarnico je vprašal: "So za prodajo?" "Seveda so, samo so LIPOVA." "Ja, če so pa Lipova, pa nisem jaz ta pravi kupec." Ta nesporazum je pripomogel k temu, da sta še dolgo stala na prodajnem mestu. Pozno popoldne je prišel do voza boljši poznavalec drv in rekel: "O, to so pa dobra bukova drva!" " Seveda so, samo LIPOVA roka jih je nažagala in razkalala." Kupčija je bila sklenjena.
In še ena za šalo in obujanje resnice.
Pred mnogimi leti je bila v Žetalah v zimskem času aktualna ŽGANJEKUHA na treh delovnih mestih. Delo je potekalo noč in dan. Naravno žganje so skrbni Žetalanci pridelali iz sliv, različnih vrst hrušk in tropin. Pa je bil na vrsti za to proizvodnjo alkohola Franček. Že par dni je teklo dobro žganje po ceveh iz kotla v petlitrski "pisker". Bila je že temna noč, okrog vogalov je zavijal zimski veter, Frančka je zazeblo, tudi zaspanec ga je krepko premagoval, legel je na dobro zakurjeno peč ob toplo kapo kotla. Že so ga objemale sladke sanje po popitem žganju, pa je vstopil Anzek. Franček je kar naprej vlekel dreto, se še malo zvil okrog kotla in sanjal sladke sanje. "Bogdaj Franček, joj, tebi pa že teče žganje iz "piskra" v zemljo. "Nič ne de, saj je prišlo iz zemlje, pa še naj teče v njo," je zagodrnjal žganjekuhar Franček.
Ob mislih na praznične dni naj Vam čas teče srečno, Vas krepi z zdravjem in zaposluje z mislimi, ki ste jih prebrali v 23. številki ŽETALSKIH NOVIC!
Za Društvo podeželskih žena, Marija KRUŠIČ
Žetalske novice
PESTRA JESEN ŽETALSKIH GASILCEV
Po uspešni pomladi in poletju smo se člani PGD Žetale odločili, da naberemo moči in kondicijo za delovno jesen, ki je trkala na vrata. Sklenili smo, da organiziramo pohod in družabno srečanje članov društva s člani prijateljskega društva PGD Pekre. Na pohod smo se podali 2. septembra. Zjutraj smo se v prijetnem sončnem vremenu zbrali pred gasilskim domom. Najprej je bil sprejem gostov in uvodni pozdrav predsednika, temu je sledila vožnja do hiše gospe Marije Žerak, kjer smo začeli pohod. Na Donačko goro smo se povzpeli po strmi poti mimo cerkvice sv. Donata. Pri Rudijevem domu smo se okrepčali in si nabrali novih moči za naporen vzpon proti vrhu. Vsi , ki smo uspeli osvojiti naš "haloški Triglav", smo to obeležili z vpisom v knjigo. Temu je sledil spust v dolino in pot proti gasilskemu domu. Na njej seveda ni manjkalo ubranega petja in raznolikih, zanimivih šal. Ob koncu poti se je že čutila utrujenost, pa tudi lakota je zahtevala svoje. Sledilo je prijetno druženje, tekmovanje v gasilskih dejavnostih in na koncu smo plesali do zgodnjih jutranjih ur. Po napisanem sodeč bi si seveda lahko kdo mislil, da se žetalski gasilci zgolj zabavamo, pa vendar le ni tako.
V	tem mesecu nam je uspelo skupaj z občino Žetale pripeljati v garažo našega doma podvozje za novo gasilsko vozilo Iveco. Ta pomemben dogodek se je zgodil 9. septembra in je velika pridobitev tako za društvo kot tudi za sam kraj. Upamo, da nam bo v prihajajočem letu uspelo narediti še nadgradnjo na vozilu, da bomo lahko zamenjali dotrajano in neprimerno cisterno.
V mesecu požarne varnosti, torej v mesecu oktobru, so člani sodelovali v najrazličnejših aktivnostih. V začetku meseca smo izobesili propagandni material na požarnem rajonu, ki ga pokrivamo. Uredili smo garažo gasilskega doma, orodje in opremo. Sodelovali smo na prireditvah, ki so potekale v okviru 7. občinskega praznika občine Žetale in pripravili razstavo z naslovom: "Gasilstvo nekoč in danes". Sodelovali smo tudi s peko kostanjev, urejanjem prometa in požarno stražo. Sodelovalo je 38 članov, ki so skupaj porabili 384 prostovoljnih ur. Na osrednji prireditvi občinskega praznika je članska desetina A prejela priznanje župana občine Žetale za odlične rezultate v tekmovalni sezoni 2006!
V	tem mesecu smo pregledali tudi hidrantno omrežje po celotni občini Žetale in ugotovili, da nekateri hidranti ne delujejo, kljub temu, da je omrežju staro šele 6 let. O nepravilnostih smo obvestili občino Žetale. 27. oktobra smo opravili nenapovedano vajo za operativne člane. Vaja je potekala pri lovski koči Tisovec. Udeležilo se je je 18 operativnih članov. Na vaji smo uporabili vso tehniko in opremo, s katero razpolagamo. Vajo sta si ugledala poveljnik GZ Videm Roman Cafuta in župan občine Žetale Anton Butolen. 29. oktobra smo bili preko pozivnikov obveščeni o požaru na Selih in ob koncu te
intervencije še o požaru na gostinskem objektu v Tržcu. Omenjeni dve intervenciji sta bili vaji, ki ju je v mesecu požarne varnosti organizirala GZ Videm. Žetalski gasilci smo izvozili z vozilom GVV1, sodelovalo je 9 operativnih gasilcev.
Uspešnemu in delovnemu oktobru je sledil še toliko bolj uspešen mesec november, saj nam je uspelo sanirati poškodbe po neurju s točo na strehi gasilskega doma. Najprej smo sami razrezali in pripravili les za ostrešje. Temu je sledila obsežna delovna akcija, ki je potekala od 9. do 12. novembra, in je bila namenjena zamenjavi kritine. Na delovni akciji je sodelovalo 32 članov PGD, ki so za svoje delo porabili 634 prostovoljnih ur. To je bila zelo uspešna delovna akcija, za kar gre še posebna zahvala vsem sodelujočim članom in tudi ugodnem vremenu.
Sedaj, ko se bližamo koncu koledarskega leta, bi se želeli zahvaliti vsem članom PGD Žetale, občini Žetale, županu in občanom za uspešno sodelovanje v preteklem koledarskem letu. Ob bližajočih praznikih pa vam želimo voščiti z naslednjim voščilom!
Sreča je čudežni prah,
ki ga narava iz svojih
angelskih rok stresa v vaše naročje,
da ga čuvate in negujete
z medsebojno toplino
in razumevanjem, prijateljsko iskrenostjo
in pomočjo.
Želimo vam lepe božične praznike, v letu 2007 pa veliko zdravja in izpolnitev vseh drobnih želja!
7. PRAZNIK OBČINE ŽETALE IN 16. KOSTANJEV PIKNIK
Organizacijski odbor za pripravo 7. praznika občine Žetale in 16. kostanjevega piknika, ki ga je imenoval župan Anton BUTOLEN, se je sestal konec meseca oktobra 2006. Odbor je pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora g. Borisa JAZBECA pripravil pester program prireditev. Po tradiciji so prvi začeli s prireditvami športniki. Organizacija športnih prireditev je letos potekala pod vodstvom Športnega društva Rim. Izvedena so bila tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, odbojki, streljanju, vlečenju vrvi in malem nogometu. O doseženih rezultatih na športnih tekmovanjih poročamo posebej. Turistično društvo Žetale je pripravilo predavanje Miše Pušenjak z naslovom "Novi trendi zasaditve balkonskih korit".
Izredno zanimivo je bilo predavanje, ki ga je pripravilo Jadralsko društvo Žetale, "Potopis iz Francije o letenju na sipinah".
Prireditveni šotor, ki je bil postavljen na igrišču za OŠ Žetale, so najprej zasedli najmlajši, ki so se zbrali na Otroškem kostanjevem pikniku. Ob glasbi, pečenih kostanjih in čaju so doživeli prijeten dopoldan. Večer pred praznikom je bil namenjen srečanju članov društev, ki delujejo v občini Žetale. Na tem srečanju so bila podeljena priznanja in pokali najboljšim.
V soboto, 14. oktobra, so se zvrstile osrednje prireditve ob 7. prazniku občine Žetale in 16. kostanjevem pikniku. Najprej je bila slavnostna seja Občinskega sveta občine Žetale. Na seji je bil slavnostni govornik župan občine Žetale Anton Butolen. Po slavnostni seji je bila otvoritev razstav, ki so jo pripravila društva v občini Žetale. Kot vselej je bila prava paša za oči razstava društva Podeželskih žena Žetale. Posebej gostoljubni so bili žetal-ski upokojenci. Na njihovi razstavi je bilo možno brezplačno poskusiti vino, drugo pijačo in pecivo. Prostovoljno gasilsko društvo Žetale je pripravilo razstavo, ki je bila nekakšen prerez dela društva z več kot petdesetletno zgodovino. Poseben poudarek je bil na tehniki, s katero društvo v sedanjem času zagotavlja varnost na območju občine Žetale. Ob šestdesetletnici delovanja je pripravila razstavo Lovska družina Žetale. Ob desetletnici delovanja je razstavo pripravil Strojni krožek Žeta-lanec. Kar premorejo mladi, so na razstavi prikazali učenci OŠ Žetale. Prvič so se na razstavi predstavili člani čebelarskega društva Turnišče, kjer delujejo tudi naši občani. Njihova razstava je bila zares sladka, saj so udeleženci lahko poskusili medico in medeno žganje. Vse razstave je na kratko predstavil predsednik organizacijskega odbora Boris Jazbec. Razstave je odprl župan občine Žetale Anton Butolen.
Osrednja prireditev ob 7. prazniku občine Žetale je bila ob 16. uri v prireditvenem šotoru. Na proslavi, ki jo je
vodila Nada Kotar, so bili prisotni številni gostje: župani občin Spodnjega Podravja, sosednje občine -urmanec iz R Hrvaške, poslanec v DZ Franc Pukšič, poslovni partnerji, občani občine Žetale in drugi gostje. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Žetale in Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi ob 7. prazniku občine Žetale je bil župan občine Žetale Anton Butolen (govor župana objavljamo posebej). Vrhunec prireditve je bila podelitev občinskih priznanj, ki so jih prejeli:
Knjižno nagrado župana za uspešno končan študij:
-	Nataša Horvat
-	Simona Krivec
-	Roman Širec
Priznanje župana občine Žetale:
-	Darinka Kodrič ob 5. obletnici delovanja vinotoča na kmetiji
-	Tekmovalna desetina Prostovoljnega gasilskega društva Žetale za izjemne dosežke na gasilskih tekmovanjih v letu 2006
Priznanje občine Žetale so prejeli:
-	Kmetija družine Skledar za dosežene uspehe na področju kmetijstva
-	Jože Rodošek za dolgoletno in vestno delo v društvu upokojencev Žetale
-	Alojz Zajšek za dolgoletno delo v organih bivše krajevne skupnosti Žetale
Zlata plaketa občine Žetale:
-	Lovska družina Žetale ob 60 letnici delovanja na področju lovstva
Po končani osrednji prireditvi ob 7. prazniku občine Žetale je sledil že tradicionalni 16. kostanjev piknik, ki ga je pripravila in organizirala Restavracija Castro. Na kostanjevem pikniku ni manjkalo pečenega kostanja, mošta in ostalih dobrot. Veliko jih je ostalo do ranih jutranjih ur in rajalo ob zvokih ansambla Ptujskih 5.
Lepo nedeljsko jutro 15. oktobra je napovedalo lep zadnji dan prireditev ob občinskem praznovanju. Začelo seje ob 11. uri, ko je bilo srečanje starejših občanov starih nad 70 let. Po uradnem delu srečanja je sledila pogostitev.
Zadnja prireditev je bila srečanje glasbenikov in ansamblov, ki sta ga na humorističen način povezovala Luka in Pepi in dodobra nasmejala prisotno občinstvo.
Za konec lahko rečemo, da so prireditve ob 7. prazniku občine Žetale in 16. kostanjevem pikniku uspele. Hvala vsem, ki ste pri pripravi teh prireditev sodelovali.
Jože Krivec
16. KOSTANJI'
o.. .«■ *'«■”*
j praznik občine Žetale
F <6. KOSTANJEV PIKNIK J
JžBTALC, 13., 14. in 15. 10. 2006 w
/X, KHjft fvnj	Im m Ml 1 1	■ Jvj
j 1 iHih,	,	-^Vr -i N
libram iRI'	1	p^a H
RP ^r. >r	't ^TL " ».• '-*a7 9 ';» ^ Kiik J
		Lli	■
	4 j		
			
	
it	
	
		
l.Jv^el 6	iti yL wm m S*f*i	
	^	«w	i
l ^JL	'W	‘JSF*Pt t:-c *"- 1	"Vifi r\e W%\ 3BwflM ■	. i -a JLUft^Bfc^sHP1!	-A.