Štajerski TEDNIK V središču Sp. Podravje z Vse več učenk prihaja v šolo neprimerno oblečenih -40 % Milena Zupančič: Izšla je zvočna knjiga o njenem življenju, ki jo je prebrala prav ona COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 7 Ptuj, petek, k 14 14. oktobra k b 2022 petek, 14. 10. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 80 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje z Rekordno nizka brezposelnost v celotni regiji 13. OKTOBER 2022 ŠT. 41 SPORED PET. 14.10. SOB. 15.10. NED. 16.10. PON. 17.10. TOR. 18.10. SRE. Delodajalci z lupo iščejo dobre delavce 19.10. PESEM ZA LARO ČET: 20.10. Lara Jankovič Ime je dobila po Lari iz filmske uspešnice Doktor Živago TV SLOVENIJA V prvih devetih mesecih tega leta so na ptujski območni službi prijavili kar 4.895 prostih delovnih mest. Največje povpraševanje je po elektroinštalaterjih (440), delavcih za preprosta dela (310), voznikih težkih tovornjakov (239), elektromehanikih (216) in natakarjih (140). Več na straneh 6 in 7. Nik Škrlec Š in Nika Rozman »Mi smo krompirjeljubci!« Aktualno Lenart z Namesto nekdanjega motela Vindiš stanovanja  Stran 2 Aktualno Sp. Podravje z Po ukinitvi protikoronskih ukrepov spet več učencev v šolah  Stran 5 Družba Podravje z Več za en referendum kot za starostnike ... petkova izdaja  Stran 9 Aktualno z Ormož »Bog pomagaj« videmskemu občinskemu svetu Poziv za odstop direktorice Zdravstvenega doma  Stran Stran 2 z NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Politika Sveti Andraž z »Za ta denar bi lahko povsod omejili hitrost« Foto: ČG  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 14. oktobra 2022 Videm z Prva predvolilna in zadnja svetniška bitka v tem mandatu je končana »Bog pomagaj« videmskemu občinskemu svetu Zadnja občinska seja v tem mandatu je pričakovano postala prvo neuradno bojišče pred lokalnimi volitvami 20. novembra, ko bo čas za končni obračun, kot vse kaže, med dosedanjim županom Brankom Mariničem in nasprotnikom Branetom Kolednikom. Slednji je na seji izpostavljal domnevne nepravilnosti pri vodenju občine, župan je očitke spretno zavračal. Občina Videm je imela v letošnjem proračunu za asfaltiranje cest ter gradnjo pločnikov predvidenih okrog 560.000 evrov, s prerazporeditvami denarja je zagotovila še dodatne tisočake. Brane Kolednik pa je na tej točki izpostavil način, kako se Občina Videm loti iskanja izvajalcev za modernizacije cest. V nekaterih občinah (Žetale, Podlehnik, Majšperk) je praksa, da na javnem razpisu, objavljenem na portalu javnih naročil, izberejo enega izvajalca za ureditev vseh predvidenih cestnih odsekov. Na portalu javnih naročil je tudi javnosti razvidno, koliko metrov cest se bo uredilo, kakšen denar je za to potreben, vsebina pogodbe ter morebitnih aneksov. V Vidmu imajo drugačno taktiko. »Razpisi so za občino Videm španska vas, saj se ceste modernizirajo na podlagi izdanih naročilnic. Prav tako iz gradiva, ki ste nam ga predstavili, ni razvidno, kakšne bodo dolžine moderniziranih cest, kaj dobimo za ta denar. Morali bi pripraviti javni razpis, da bi dobili kakovostne in različne ponudbe.« Župan Branko Marinič je odvrnil, da noben znesek investicije ni v višini, da bi morala občina izvesti javni razpis. Kolednika je zanimalo, kdo prevzema odgovornost za takšno početje. »Menda ne Brane Kolednik,« je odvrnil župan. Svetnik mu ni ostal dolžan: »Mogoče pa bom lahko v prihodnosti.« Če si proti, si proti vsemu Dodatno je razpravo začinil predsednik KS Sela in svetnik Dejan Tramšek, ki se ni strinjal z županovo obrazložitvijo, da se s prerazporejanjem denarja nobeni krajevni skupnosti nič ne odvzema. »Dejali ste, da je denar na postavki za vzdrževanje gasilskih domov namenjen tudi dograditvi gasilskega doma na Selih, nadalje, da boste Sela razvijali kot tretji center občine. Letos smo imeli predvidenih 100.000 evrov za KS Sela, sedaj nam odvzemate 45.000 evrov. Če se ne more izvesti ena investicija, naj se druga, saj smo podali seznam investicij do leta 2026. S tem predlogom se nikakor ne morem strinjati in menim, da tudi ne krajani,« je poudaril Tramšek. To je bil povod za ostro izmenjevanje mnenj; med drugim je župan Tramška označil za nasprotnika vrtca, če bo glasoval proti predlogu prerazporeditev sredstev, Tramšek pa je odvrnil, da nikoli ni bil proti vrtcu. Zakaj se je vrtec znašel v tej besedni igri, ni znano, saj med postavkami prerazporeditve denarja ni omenjen. V razpravo je posegel tudi Andrej Rožman: »Prav je, da svetniki povemo svoja mnenja in podpiram Tramška, saj se bori za svojo KS Sela, pa vendar ne govoriti, da denarja, ki je ostal, ne daste. Sam nisem nič vreden, vendar če stopimo skupaj, lahko nekaj naredimo.« Tudi svetnik Matjaž Klasinc, ki sicer prihaja iz Sel, v prerazporeditvi ne vidi težav. »Med drugim s tem denarjem kupujemo gasilske obleke, tudi za gasilce iz Sel,« je dodal. »Streljanje mimo in bog pomagaj« Vroča točka je bila tudi polletna realizacija proračuna oziroma neizvedba (vseh) načrtovanih projektov. Župan Branko Marinič je v Foto: MV Brane Kolednik in župan Branko Marinič vsak s svojim videnjem uspešnosti občine Foto: MV Po dobrih štirih mesecih svetniki ponovno za skupno mizo Podjetju Saj Vrbnjak AGT letos več kot pol milijona evrov poslov Glede na obstoječo zakonodajo o javnem naročanju res velja, da javno naročilo z izvedbo javnega razpisa na infrastrukturnem področju ni potrebno za gradbena dela, ki so ocenjena pod 100.000 evrov brez DDV in tudi proračun razkriva, da nobena ureditev posameznega cestnega odseka ne presega te vrednosti. Bode pa v oči, da je Občina Videm v tem letu ptujskemu gradbenemu podjetju Saj Vrbnjak AGT (lastnika in zastopnika sta Srečko in Aleš Vrbnjak), ki naj bi po informacijah Kolednika izvajalo obnove cest, nakazala 566.301 evrov za izdanih 30 računov. Najvišji enkratni znesek je bil nakazan 25. julija, in sicer v višini 76.486 evrov, še istega dne pa so mu bili nakazani zneski v višinah 8.800 evrov, 9.486 evrov in 9.615 evrov, kar pomeni, da je tega dne omenjeno podjetje na račun prejelo 104.000 evrov (izdani so bili štirje različni računi). uvodu priznal, da bi na prvi pogled nizko realizacijo projektov, ta je bila na investicijah vsega borih 6,9 odstotka, lahko razumeli, da so bili na občini premalo aktivni, a je v isti sapi dodal: »Vendar to ni tako. Želeli smo narediti čim več, vendar ne za vsako ceno.« Ponovno je spomnil na neuspešne javne razpise za energetsko obnovo in dozidavo vrtca ter energetsko sanacijo OŠ Sela ter Leskovec in občinske stavbe, kjer da so ponudbe krepko presegale predvidena sredstva v proračunu. »Nesmiselno bi bilo pristati na zahteve gradbincev, ki že- lijo čas pred volitvami izkoristiti za izpolnitev lastnih želja,« je dodal. Rožman je županu pritrdil, da ni smiselno investicije preplačevati. Svetnik Brane Kolednik pa je županu oporekel, da so ga svetniki celoten štiriletni mandat opozarjali, da bo v zadnjem (volilnem) letu težko izpeljati vse predvidene investicije ter da so zato svetniki še pred koncem lanskega leta potrdili letošnji proračun, da bi lahko občina čim prej pripravila razpise. »Vendar nas niste poslušali. Tudi za energetsko sanacijo ste na občini sklenili, da imate boljšo rešitev kot v Podlehniku in ste zato odstopili od sodelovanja s sosednjo občino. Mi smo še vedno brez energetske sanacije, Podlehnik pa je že energetsko saniran.« »Revčki« dobili le desetino zneska za delovno uspešnost Ob tem je Kolednik ponovno izpostavil izplačilo delovne uspešnosti zaposlenim. »Če nečesa ne narediš, potem ne razumem izplačila delovne uspešnosti,« je še dejal Kolednik. Župan je odvrnil, da je dejstva navedel in da ne namerava politizirati in polemizirati, vendar se pri teh besedah vseeno ni ustavil. Kolednika je pozval, naj si dodatne informacije o izvajanju projektov pridobi na terenu oz. da naj si podrobneje prebere projektno dokumentacijo, saj da z izjavami »strelja mimo, da bog pomagaj«. Na opazko o delovni uspešnosti pa je Marinič odgovoril: »Vsi vemo, da imamo režijski obrat – in sedaj se spravljate na te revčke.« Toda pogled na proračun razkrije, da so zaposleni v režijskem obratu od 16.700 evrov izplačanega zneska delovne uspešnosti prejeli le 1.900 evrov, preostalih 14.400 evrov je bilo izplačanih zaposlenim v občinski upravi. Mojca Vtič Lenart z Zapečatena usoda nekdanjega motela Vindiš, kasneje Šega Namesto gostinskega lokala stanovanja V preteklosti je bila gostilna s prenočišči Vindiš v središču Lenarta priljubljena tako med domačini kot tujci, zdaj pa že več let sameva, nezadržno propada in kazi podobo mesta. Po nekaj poskusih oživitve, nazadnje pod imenom Motel Šega, so lastniki obupali in tako je ostalo, dokler stavbe, ki so ji nekoč zaradi številnih gostov – lovcev rekli tudi lovski motel, ni kupil Jože Kurnik, ki je preko svojega podjetja Devia zgradil tudi trgovski center v lenarški industrijski coni. Še spomladi je kolebal glede prihodnjih načrtov za omenjeno lokacijo: ali naj torej stavbo obnovi kot gostinski lokal s prenočišči in mu vrne nekdanji sloves ali zgradi stanovanja. »Naša primarna dejavnost je gradbeništvo, poleg gradnje trgovskih centrov se ukvarjamo predvsem z gradnjo stanovanj. Ker v Lenartu takorekoč nimamo prenočišč za turiste, smo razmišljali, da bi nadaljevali 'Vindiševo' tradicijo, a bi v tem primeru morali v partnerstvo z nekim gostincem oziroma hotelirjem, kar se nam je po tehtnem premisleku zdelo preveč rizično v teh časih, zato smo se odločili za stanovanja,« razlaga Kurnik. Še vedno brez prenočišč Zaradi dobrih cestnih povezav, celostnih storitev, ki jih ponuja, in ugodnejših cen nepremičnin postaja Lenart zanimiv za mlade družine, kar se odraža tudi v polnem vrtcu in šoli. »Koliko stanovanj bomo zgradili, zdaj še ne morem reči, saj je vse odvisno od tega, ali se nam bo uspelo s sosedom dogovoriti za odkup njegove hiše, kar bi bilo idealno, saj bi tako dobili zaokroženo parcelo in bi na njej lažje načrtovali novogradnjo. Ali bo šel v prodajo, naj bi se odločil do 15. novembra, če se ne bo, bomo šli v manjšo verzijo projekta.« Turisti, ki obiščejo Lenart, letno jih pride od 5.000 do 10.000, tako v bližnji prihodnosti še vedno ne bodo mogli prenočiti v mestu, saj na razpolago nima postelj. Kot je znano, so nekdanji hotel Črni les že pred časom spremenili v Dom starostnikov svete Agate, nekdanji Vindiš prav tako ne bo obnovljen v motel, zato gostom ne ostane drugega, kot da si prenočišče poiščejo v sosednjih občinah: Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak ali Pesnica, pod katero spada bližnji hotel Šiker v Močni. SD Foto: SD Propadajoča stavba nekdanjega motela kmalu ne bo več kazila podobe Lenarta, saj bodo namesto njega zrasla stanovanja. Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 14. oktobra 2022 3 Spodnje Podravje z Po ukinitvi protikoronskih ukrepov so učilnice spet bolj polne Veliko učencev se je vrnilo nazaj v šolske klopi V Sloveniji se v zadnjih letih povečuje število otrok, ki se šolajo na domu. Še pred desetimi leti se jih je doma šolalo 123, v lanskem šolskem letu pa kar 1.608, kar je skoraj enkrat več kot leto pred tem (2020/21), ko se je doma izobraževalo 687 otrok. Izjemen poskok števila šolajočih se doma je bil očitno posledica protikikoronskih ukrepov, saj se je število učencev, ki se izobražujejo doma, letos jeseni precej znižalo; na Ptujskem kar za 53 odstotkov! Še vedno je sicer viden trend poviševanja števila učencev, ki osnovnošolsko izobrazbo pridobivajo doma, vendar se je ta številka glede na lansko šolsko leto vseeno precej znižala. V Sloveniji se je v šolske klopi (po enoletnem šolanju doma), vrnilo kar 470 učencev. V šolskem letu 2022/23 se tako na domu izobražuje 1.138 učenk in učencev, kar je 30 odstotkov manj kot v minulem šolskem letu. Število otrok, ki se letos šolajo na domu, Sp. Podravje OŠ (s podružnicami) Mladika Ljudski vrt Breg Olge Meglič Ptuj Hajdina Kidričevo Cirkovce Starše Cirkulane-Zavrč Videm Podlehnik Majšperk Markovci Gorišnica Dornava Juršinci Ormož Velika Nedelja Središče ob Dravi Sveti Tomaž Destrnik-Trnovska vas Cerkvenjak POŠ Vitomarci Skupaj Ševilo otrok, ki se šolajo doma 0 3 2 0 0 0 1 2 2 3 0 1 1 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 18 Vir: OŠ Spodnjega Podravja V celotni regiji Podravje pa podatki kažejo, da se je število doma učečih otrok tudi v letošnjem šolskem letu nekoliko povečalo, in sicer s 135 v šolskem letu 2021/22 na 142 v letošnjem šolskem letu. Med njimi je največ sedmošolcev in najmanj petošolcev. V OŠ Spodnjega Podravja le še 18 otrok, ki se šolajo doma V lanskem šolskem letu se je glede na zbrane podatke v osnovnih šolah Spodnjega Podravja na domu izobraževalo 38 otrok. Večina staršev je letos z vlogo za šolanje na domu, ki jo je bilo treba oddati do 31. avgusta, čakala vse do zadnjega. V javnosti so namreč krožile različne informacije o tem, kakšni bodo ukrepi za preprečevanje okužb z virusom covid-19. Marsikateri starš je torej razmišljal, da bo otroka ponovno vpisal v šolo, če se bo šolsko leto začelo »normalno«, kot pred epidemijo. In tako se je tudi zgodilo: padle so maske, obvezno samotestiranje v prostorih šol in t. i. mehurčki. Glede na podatke, ki so jih posredovale osnovne šole v Spodnjem Podravju, se bo v letošnjem šolskem letu na domu izobraževalo samo še 18 otrok, kar je 20 (53 odstotkov) manj kot leto pred tem. Foto: ČG Kar nekaj staršev je otroke prepisalo nazaj v šolske klopi. Med šolskim letom si starši ne morejo več premisliti in otroka izobraževati doma. Posamezni ravnatelji pozivajo k spremembi zakonodaje Zakonodaja sicer šolanje na domu omogoča od leta 1996, v praksi pa so se prvi primeri začeli pojavljati leta 2004. Osnovna šola tako po veljavni zakonodaji učencu ne more zavrniti pravice do izobraževanja na domu, jo pa lahko omejuje v primeru, da je učenec ob koncu šolskega leta pri preverjanju znanja neuspešen. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, na podlagi katerih uveljavljajo to pravico, šolo pa morajo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko V letu protikoronskih ukrepov izjemen porast šolanja na domu V celotni državi se je v šolskem letu 2020/21 od prvega do devetega razreda doma izobraževalo 687 otrok. V lanskem šolskem letu so številke izjemno poskočile, in sicer na kar 1.608! V šolskem letu 2022/23 pa se doma izobražuje 1.138 učenk in učencev, torej 30 odstotkov manj kot v šolskem letu, ko so se izvajali protikoronski ukrepi. V šolah na Ptujskem je ta delež še višji in znaša kar 53 odstotkov, saj se je v razrede vrnilo kar 20 od 38 učencev, ki so se še lani šolali doma. leto posebej. Na šolskem ministrstvu so poudarili, da bodo skupaj z Zavodom RS za šolstvo opravili analizo stanja na področju izobraževanja na domu. Posamezni ravnatelji in ravnateljice ter ravnateljski aktivi so že posredovali predloge za zakonske spremembe. »Ureditev izobraževanja na domu predvideva tudi aktualna koalicijska pogodba, in sicer predvsem v delu enakega izobrazbenega standarda ter enakega nadzora nad izvajanjem tovrstnega izobraževanja. Na ministrstvu načrtujemo spremembe Zakona o osnovni šoli,« so zapisali. Estera Korošec Ormož z Poziv za odstop direktorice Zdravstvenega doma Župan ji je zaščitil hrbet Vodja svetniške skupine Gradimo prihodnost skupaj (GPS) Matej Hebar je direktorico Zdravstvenega doma (ZD) Ormož Vlasto Zupanič Domanjko zaradi domneve o negospodarnem trošenju javnega denarja pozval k odstopu. Razlog je vila, ki jo je zavod pred letom dni kupil na javni dražbi in naj bi jo preplačal. Zaradi vrste pravnih zapletov Zdravstvenemu domu sicer še danes ni uspelo vpisati lastništva v zemljiško knjigo. Zupanič Domanjkova je poziv oziroma predlog za odstop suvereno zavrnila. „Jaz se bom odločila, kdaj bom šla iz Ormoža. Šla bom z dvignjeno glavo, ker imamo dobre rezultate, to so dejstva. Stojim za ceno, ki smo jo plačali za nepremičnino, in ne vidim razloga za odstop.“ Svetniški zbor dejansko ni oporekal ničemur drugemu, ker se je ZD Ormož pod vodstvom Zupanič Domanjkove res širil tako po dejavnosti kot kadrovsko in prostorsko, razen zdrsu, ki se je zgodil na javni dražbi v začetku lanskega oktobra, ko je ceno nakupa nepremičnine dvigoval sam sebi, z 262.200 na kar 447.200 evrov. Kako in zakaj se je to zgodilo, sta vprašanji, ki žulita svetnike. Zdravstveni dom ceno sam sebi dvignil 92-krat Direktorica doma in njegova pravna zastopnica, odvetnica Helena Polič Kosi, sta večkrat pojasnili, da do oškodovanja zavoda ni prišlo, da je imela dražiteljica ZD pooblastilo za nakup na dražbi do zneska 450.000 evrov. Dejansko je res, da je tožilstvo ovadbi zoper direktorico ormoškega ZD in uslužbenko, ki je bila pooblaščena za draženje, zavrglo. Da je bila dražba izvedena zakonito, je potrdilo tudi višje sodišče. A dvom, zakaj je bilo treba za nakup vile odšteti 185.000 evrov več, kot bi sicer lahko, je tisti, ki svetnikom ne da miru. Iz anonimiziranega zapisnika dražbe, ki ga je predložil Hebar, je moč razbrati, da je ZD ceno sam sebi dvignil 92-krat. Ostala dva dražitelja cene nad 262.200 evrov nista dvigovala. ZD kot ponudnik z najvišjo ceno bi moral po navedbi Hebarja samo dve minuti počakati in bi lahko nepremičnino kupil za bistveno nižji znesek, torej 262.200 evrov. Hebar o neobzirni zapravljivosti Foto: MZ Največ vprašanj sta med svetniki postavila Matej Hebar in Danilo Kosi. „Govorimo o vprašanju racionalne rabe sredstev, v javnem interesu in načelu dobrega gospodarjenja,“ je izpostavil Hebar. Kosi je spraševal: „S kakšnim razlogom ste dražili, če z nasprotne strani ni bilo interesa za dvig cene? To je nerazumljivo.“ Kaj se je dogajalo, da so s ceno prišli na 447.000 evrov, javno niso pojasnili. „To je neobzirna zapravljivost,“ je bil oster Hebar. Odvetnica Polič Kosijeva je vprašala: „Kje imate zagotovilo, da bi se dražba končala pri 262.000 evrih?“ Foto: MZ Del svetnikov direktorici ZD Vlasti Zupanič Domanjko očita negospodarno rabo javnega denarja. „Če je možno privarčevati tisoč evrov, bi jih morali. Po drugi strani poslušam vodje javnih zavodov, ki se srečujejo z vedno višjimi stroški, mi pa smo skozi okno vrgli 185.000 evrov ...“ je bil vztrajen Hebar. Temeljno vprašanje, ki so ga poleg Hebarja zastavljali še drugi svetniki, med njimi Simon Kolmanič in Danilo Kosi, je bilo, zakaj bi plačali več, kot je treba. „Če na dražbi vidim, da drugi ne dvigujejo cene, zakaj bi jo sam? Bi vi tako dražili s svojimi lastnimi sredstvi,“ je spraševal Kosi ter nadaljeval: „Če ZD ve, da je naredil vse prav, si ne bi danes s seboj na sejo pripeljal odvetnice.“ Župan mnenja o nakupu javno ne bo delil Direktorica Zupanič Domanjkova je kljub ostrim pomislekom občin- skih svetnikov ocenila, da je šlo za gospodaren nakup, pridobili so 500 m² prostorov, garaže in možnost ureditve parkirišč. Večkrat je poudarila, da je nakup vreden denarja, ki so ga za nepremičnino odšteli. Del svetnikov je sicer še vedno bil drugačnega mnenja, da bi nepremičnino lahko kupili za manj denarja. Želeli so slišati tudi stališče župana Danijela Vrbnjaka o tem nakupu, saj je občina ustanoviteljica ZD. Župan se je jasnemu odgovoru diplomatsko izognil. Dejal je, da nadzor zakonitosti nepravilnosti ni pokazal, svojega mnenja o nastali situaciji pa javno ne bo delil. Po koncu precej napete debate so svetniki v zvezi z nakupom vile potrdili seznanitveni sklep, pet jih je glasovalo proti in osem za. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 14. oktobra 2022 Žetale z 23. občinski praznik »Naredili smo ogromen napredek, a zmoremo še več« V občini Žetale so se v zadnjem letu oz. mandatu posvečali predvsem urejanju cestne infrastrukture, ki je še vedno osnovni izziv občine. A v Žetalah si želijo več, saj na podlagi že izvedenih projektov vedo, da več tudi zmorejo, seveda če bodo ponovno imeli možnost črpati evropska sredstva. Župan Anton Butolen, ki je na čelu občine že od vsega začetka, torej od leta 1998, je izpostavil največje projekte oz. pridobitve v Žetalah: »Na novo smo zgradili šolo, vrtec, kulturno dvorano in zdravstveni dom, mrliško vežico, asfaltirali smo okrog 60 km cest, urejena je bila državna cesta proti Rogatcu, zgrajeni pločniki in razsvetljava v centru Žetal, sanirali smo več plazov, zgradili 25 manjši mostov, uredili odvoz komunalnih odpadkov ter zbirni center, najpomembneje pa je – napeljali smo vodovod po celotni občini, pred tem ni bilo niti enega priključka na javni vodovod …« Tudi zaradi finančne podpore se je povečalo število društev, občina je sofinancirala nakup štirih gasilskih vozil, zadnjo pridobitev – gasilsko cisterno – so v PGD Žetale krstili letos poleti. Če bi se ob prazniku osredotočili na vse izvedene projekte, bi se strinjali, da je napredek občine izjemen, meni župan, in da se je kakovost življenja v občini bistveno izboljšala. Cestna infrastruktura je bila, je in bo osrednja težava v tej haloški občini, saj razvejana, kot je, zahteva drago vzdrževanje in urejanje cest, kar je izjemen zalogaj za tako skromen proračun, kot ga občini odmeri država. »Prizadevali si bomo, da bi vsaj ureditev ceste iz Majšperka proti Žetalam na svoja pleča prevzela država, kajti obnova te ceste nam vzame štiriletni proračun,« je pojasnil župan. Ob tem pa ne razume, kako so lahko ceste na državni ravni razumljene kot temelj razvoja, na občinski ravni pa ne in da iz tega razloga občine niso upravičene do evropskih sredstev zanje. Pripravljene pa imajo tudi druge projekte: ureditev kanalizacije, izgradnjo večstanovanjske stavbe v Žetalah, vključeni so v projekt gradnje kolesarskih stez od Ormoža do Rogatca, s prostorskim načrtom pa oblikujejo obrtno cono v Dobrini. Direkcija za infrastrukturo začenja projekt izgradnje 700 metrov pločnika in postavitve avtobusnih Trnovska vas z Aktivno športno društvo Kenguru Šport, zabava, kuhanje Člani športnega društva Kenguru že vse od leta 2002 spodbujajo občane Trnovske vasi vseh starosti k rekreacijskemu športu in zdravemu načinu življenja. Foto: ŠDK Trnovski »kenguruji« so se na poligonu zraven lovskega strelišča v Trnovski vasi pomerili v paintballu. V oktobru, ki je mesec športa, obenem pa čas tradicionalnih prireditev ob trnovskem občinskem prazniku, so pripravili številne aktivnosti. Prvi vikend v mesecu so tako kolesarili po trnovskih vaseh, drugi vikend pa so jo eni izpred podružnične osnovne šole mahnili peš na Pohorje, drugi pa so se na društvenem poligonu zraven lovskega strelišča v Trnovski vasi pomerili v paintballu. Kot napoveduje predsednik društva Vid Murko, v večnamenski dvorani pripravljajo online nogometni turnir Fifa 2022 in turnir v odbojki v šolski telovadnici. V soboto, 29. oktobra, pa bodo skupaj z Občino Trnovska vas v šotoru na prireditveni ploščadi pred večnamensko dvorano organizirali veselico z ansambloma Stil in Skater ter Ines Erbus, dan zatem pa na istem mestu še tekmovanje v kuhanju kisle juhe, v katerem se bodo pomerile vse vasi v občini. SD postajališč ob cesti od Kozmincev do Rogatca, občina pa bo v proračun za leto 2023 uvrstila izgradnjo večgeneracijskega centra, kar pomeni, da bo ob balinišču za osnovno šolo zgradila pokrito kegljišče za kegljanje s kroglo na vrvici, sanitarije, postavila učilnico Foto: Črtomir Goznik Župan Anton Butolen v naravi in igrala. V načrtih občine je še ureditev doma krajanov v Dobrini v bivši »Strašilovi« zgradbi. »Želimo si tudi, da bi se našel nekdo, ki bi videl priložnost v turizmu. Obnovili smo Pušnikovo in Vukovo domačijo, pristopili k projektu promocije Visit Haloze, več pa občina ne more narediti, saj to ni njena osnovna dejavnost.« Županova želja je tudi, da bi bile manjše občine upravičene do evropskih sredstev, saj da jih je navsezadnje država oz. vzhodna kohezijska regija prejela ravno zaradi območij, kot so Haloze, haloške občine, Žetale. »To so sredstva, ki nam pripadajo in jih imamo pravico zahtevati,« je poudaril župan in dodal: »V občini Žetale živijo ljudje, ki so izjemno marljivi, ki imajo delovni elan, voljo, ki vlagajo več truda, da obdelujejo to zemljo in napredujejo. Želim si, da bi pri občanih ostal ta duh, od drugih pa pričakujem, da to vnemo ljudi vendarle prepoznajo.« Mojca Vtič Ormož z Ob mednarodnem dnevu učiteljev Podelili številna priznanja V Ormožu so ob mednarodnem dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem podelili odlikovanja. To so bila jubilejna priznanja za 20, 30 in 40 let dela v šolstvu, priznanja ob upokojitvi, plakete in nagrada za življenjsko delo. Osrednji nagrajenec, prejemnik nagrade dr. Karla Osvalda za življenjsko delo, je Franc Fajfar, ki se je na OŠ Miklavž pri Ormožu zaposlil pred 41 leti kot učitelj tehnike in tehnologije. Skrbel je tudi za razvoj in nenehno nadgradnjo računalniškega sistema na šoli. Njegovi sodelavci so prepričani, da je v svoji poklicni karieri v kraju pustil velik pečat. Več učencev je navdušil za tehniko in računalništvo, ni jih malo, ki so kot odrasli na teh področjih postali cenjeni obrtniki. Njegovo delo so prepoznali v širšem nacionalnem merilu, med drugim je prejel državno priznanje za inovativnega učitelja, zlati znak za prispevek k večji varnosti v prometu ter srebrno in zlato priznanje Zveze organizacij za teh- Foto: Mirjana Špacapan Prejemnice plaket dr. Karla Osvalda v družbi župana Danijela Vrbnjaka, vodje aktiva ravnateljev šol z ormoškega konca Vlada Hebarja in predsednice komisije za podelitev odlikovanj Simone Meško, sicer tudi ravnateljice Vrtca Ormož. Foto: Mirjana Špacapan Nagrado za življenjsko delo so izročili dolgoletnemu učitelju tehnike in tehnologije na OŠ Miklavž Francu Fajfarju. nično kulturo Slovenije. Zanj so bili vedno na prvem mestu učenci, po najboljših močeh se je trudil, da bi imeli vsaj enakovredne pogoje za izobraževanje kot njihovi sovrstniki v razvitejših regijah Slovenije. Prejemnice plaket dr. Karla Osvalda so štiri: dr. Nataša Rizman Herga in Alenka Šalamon, obe iz OŠ Ormož, Simona Klasinc iz OŠ Miklavž pri Ormožu ter Lidija Palčič iz OŠ Središče ob Dravi. Nagrade in priznanja podeljuje Aktiv ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki ga vodi Vlado Hebar, sicer ravnatelj miklavške osnovne šole in vrtca. Pedagoškim delavcem se je za delo in trud zahvalil ormoški župan Danijel Vrbnjak. MZ Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Politika petek z 14. oktobra 2022 5 Sveti Andraž z Kljub pomislekom proračun 2023 v javno razpravo Ormož z Direktor psihiatrije odhaja »Za ta denar bi lahko povsod omejili hitrost« Čakajo ga novi izzivi Štirje od sedmih prisotnih svetnikov so na zadnji občinski seji razpravljali o gradnji krožišča v Drbetincih, za katerega bi v proračunu za prihodnje leto rezervirali nekaj manj kot 140.000 evrov. Obstoječe križišče, ki vodi tudi proti avtocesti, je dotrajano, nepregledno in neprilagojeno današnji gostoti prometa. Vozišče je neravno, na njem so povsod vidne izbokline in vbokline, v dežju in snegu pa na njem zastaja voda, ki nato prosto odteka s površine vozišča po terenu. Bankine niso vzdrževane, ponekod so višje od roba vozišča, drugod jih ni, ker jih zaradi neurejenega odvodnjavanja odnaša. Direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož (PBO) Andraž Jakelj se seli na novo delovno mesto. Vodil bo ljubljanski onkološki inštitut. Svet zavoda je njegovo kandidaturo podprl soglasno. Foto: ŠT Direktorja PBO Andraža Jaklja so člani sveta zavoda Onkološkega inštituta imenovali za generalnega direktorja. Urejen glavni vhod v občino Direktor občinske uprave Miran Čeh je povedal, da so pripravili investicijsko dokumentacijo za preureditev križišča v krožišče, sanacijo odvodnjavanja in postavitev javne razsvetljave. »Krožišče se bo smiselno navezalo na pravkar zgrajeno kolesarsko pot, poleg nje bo okrog krožišča urejen tudi pločnik. Projekt smo dolgo pripravljali, saj je bilo treba rešiti kar nekaj ovir, tudi zaradi kapelice in dovoza na bližnjo kmetijo. Ko bo zgrajeno, bo v Drbetincih slednjič v celoti modernizirana cestna infrastruktura in urejen glavni vhod v občino.« Vilma Firbas in Mateja Šamperl sta projekt podprli, Jani Druzovič in Tomaž Toš pa sta bila mnenja, da je s 140.000 evri mogoče narediti več, in to na različnih mestih po občini. »Krožišču ne nasprotujem, samo ne vidim ga kot prioriteto. Za ta denar bi lahko v vseh naseljih omejili hitrost, zlasti pa ima po moje prednost izgradnja pločnika med šolo in gasilskim domom. Skrajni čas je namreč, da otrokom ne bo več treba hoditi po cesti,« je dejal Toš. stran 5 Foto: SD Andraški svetniki so razpravljali, ali je smiselno graditi drago krožišče v Drbetincih ali pa bi bilo 140.000 evrov bolje nameniti za več manjših projektov po občini. Ljudje so naveličani obljub Druzovič je dodal, da so ljudje naveličani obljub. »Že ob prevzemu oblasti pred osmimi leti je bilo rečeno, da je prometna ureditev v Drbetincih med prvimi nalogami. Pa se ni zgodilo nič do začetka gradnje kolesarke. Ki že zelo dolgo traja, že mesece se namreč vozimo po gradbišču. Zdaj, kot kaže, pa bomo imeli gradbišče še naprej zaradi krožišča. A ne verjamem, da bo znesek, o katerem je govora, zadoščal za vse, kar je tam treba narediti, torej bomo spet nekaj naredili napol. Če že gremo v projekt, potem predlagam modifikacijo: dodajmo še 50.000 evrov in dokončajmo vse, ne pa da bomo čez leto tam spet razkopavali.« Ker svetnika nista glasovala, svetnici pa sta bili za projekt, je bila dokumentacija za krožišče potrjena, prav tako je po daljši razpravi dobil zeleno luč tudi osnutek proračuna za prihodnje leto. Županja Darja Vudler Berlak je pojasnila, da so ta osnutek pripravili zato, da novemu vodstvu v 2023 ne bo treba vstopiti s financiranjem občine po dvanajstinah. »Še vedno ne vemo, kaj bo s povprečnino, saj pogajanja med občinami in vlado še trajajo. Če želite, lahko tudi brišemo krožišče v Drbetincih kot edino večjo investicijo, ki smo jo dali v osnutek, da le imamo neki proračun, s katerim lahko delamo.« Dovolj je gostilniških pogovorov Toš predloga proračuna ni podprl zaradi že omenjenega krožišča, pa tudi zaradi tega, ker v njem ni predvidene gradnje gasilskega doma. »Čas bi bil, da se o njem nehamo pogovarjati le po gostilnah. Dejstvo je, da imamo gasilci premalo prostora, da eno vozilo že dve leti stoji na prostem. Pridite na obisk, da se sami prepričate o tem, kako se stiskamo. Župnija nam je pripravljena prodati zemljišče za gasilskim domom, dorekli smo že tudi višino kupnine, z županjo pa smo se pogovarjali, da bomo zemljišče skupaj kupili, pol PGD Vitomarci in pol Občina, potem pa se ni zgodilo nič. Lahko gremo tudi sami v nakup zemljišča in pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje, potem pa bomo pač počasi, v naslednjih nekaj letih, dom spravili pod streho; le doreči moramo.« Najprej bo potrebna formalna vloga PGD Vitomarci, mu je odvrnila županja. »Potrebujemo idejno zasnovo, preučili možnosti nakupa zemljišča, vrednost investicije in slednjič možnosti sofinanciranja gradnje doma. Šele potem bomo lahko projekt uvrstili v proračun.« Za predlagani osnutek proračuna so nato trije dvignili roke, zato je šel v javno razpravo. Senka Dreu Juršinci z Svetniki o cestah, krožiščih in donacijah občine V izjavi za medije je bodoči šef Onkološkega inštituta (OI) dejal, da tako enotne (soglasne) podpore sveta zavoda ni pričakoval. Kot vršilec dolžnosti direktorja je sicer na čelu ljubljanske onkologije od sredine letošnjega poletja, ko je odstopila nekdanja direktorica Andreja Uštar. Z nekaterimi žulji zavoda se je po dveh mesecih dela že seznanil, zato jih je tudi lažje predstavil članom sveta zavoda ob predstavitvi svoje kandidature na mesto generalnega direktorja. Med izzivi je izpostavil kadrovsko stisko, neenotnost informacijskega sistema in nesoglasja, predvsem med zaposlenimi v zdravstveni negi. „Vizija vodenja Onkološkega inštituta (OI) je osredotočenost na pacienta in s tem izpolnitev pogojev, ki so za to potrebni: dobri medosebni odnosi, novogradnja, protonski center, ciklotron, digitalna transformacija in drugo,“ je na kratko opisal bistvene točke programa dela, ki jim bo skušal slediti. Predsednik sveta zavoda OI Aleš Šabeder je poudaril, da je bodoči direktor onkologije v svojem programu naslovil vse točke, ki jih tudi sami izpostavljajo kot najpomembnejše. Andraž Jakelj ormoško psihiatrično bolnišnico vodi drugi mandat, in sicer od 1. oktobra 2017. V kratkem zaradi imenovanja na čelo OI s tega delovnega mesta odhaja. „Z vodenjem PBO v prihodnje bo tako, kot bo odločil svet zavoda. Po mojem odstopu z mesta direktorja sledi po zakonu o zavodih razrešitev. K sklepu o razrešitvi poda vlada še soglasje. Temu verjetno sledi imenovanje v. d. direktorja, nato objava javnega razpisa za prosto delovno mesto direktorja in njegovo imenovanje,“ je še dodal v izjavi za Štajerski tednik. MZ Dornava z Ravnanje z odpadki Steklo od vrat do vrat Javne službe (JS) Ptuj bodo v občini Dornava po novem letu steklo zbirale od vrat do vrat. Skupne zabojnike bodo s terena postopoma umaknili. »Okraševanje« krožišč bi lahko prepovedali z odlokom Juršinski svetniki so na seji, ki je bila zadnja v tem mandatu, predebatirali marsikaj, tudi cestno problematiko in načrte. Med drugim so odprli vprašanje cestne koncesije, pri čemer je župan Alojz Kaučič povedal, da se osem občin s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) dogovarja o podaljšanju koncesijske pogodbe za obdobje petih let, do 15. novembra 2027. „CPP bo pripravilo ponudbo, vzdrževanje bi plačevali na podlagi opravljenih del. Aneksa še nismo podpisali, smo pa se o tem posvetovali,“ je pojasnil župan ter se dotaknil aktualnih projektov na področjih gradnje in obnove cest. Povedal je, da je CPP dalo zelo ugodno ponudbo za letošnji cestni program obnove občinskih cest, dela so ovrednotili po lanskih cenah, s tem naj bi občina profitirala 150.000 evrov. Rezerva sredstev je po županovih besedah tudi na postavki za redno vzdrževanje. V razpravi so se dotaknili „okraševanja“ krožišč na glavni cesti. Navada je očitno postala, da domačini ob praznovanju abrahamov in drugih dogodkih, menda tudi ob kolinah, v krožiščih postavijo priložnostne dekoracije, v času volitev so v križiščih volilni plakati. Župan in svetniki menijo, da bi to bilo treba omejiti, po županovem razmišljanju bi se to dalo urediti z odlokom. Na seji so obravnavali še ne- Foto: ČG Na zadnji seji so svetniki in župan Alojz Kaučič, ki se poslavlja, nekaj besed namenili tudi cestnim žuljem v občini; med drugim so se strinjali, da krožišča niso primerna lokacija za različne »okrasitve« ob abrahamih občanov ali celo kolinah. kaj predlogov in pobud, ki so jih na občino naslovili posamezniki ali institucije. Strinjali so se, da bi bilo smotrno celovito obnoviti signalizacijo, ki označuje turistične ponudnike, odločili so se tudi za finančno podporo (200 evrov) likovni sekciji dr. Štee Cobelj in sofinanciranje nakupa kuhinje za vaški dom v Hlaponcih (2.000 evrov). Razpravljali so o pobudi, da bi občana na občino v javno dobro brezplačno prenesla lastništvo ceste, predlagata tudi postavitev dveh svetilk javne razsvetljave. Ob koncu seje se je podžupan Alojz Hrga županu Kaučiču, ki je občino vodil od ustanovitve, zahvalil za vse delo, trud, predanost in požrtvovalnost ter korektno vodenje sej občinskega sveta. Za župana Kaučiča je bila namreč septembrska seja zadnja, saj se je odločil, da se za nov županski mandat ne bo potegoval. MZ Foto: MZ Spremembe na področju zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov je dornavskim občinskim svetnikom predstavil Gregor Uhan iz JS Ptuj. Gregor Uhan iz JS Ptuj je na seji dornavskega občinskega sveta pojasnil, da se cena ravnanja z odpadki za občane zaradi spremenjenega načina stekla ne bo dvignila. Je pa povišanje v prihodnje pričakovati zaradi rasti vseh stroškov na dejavnosti. Steklo bodo občani nastavili na mesto odvoza, enako kot mešane komunalne odpadke, papir in embalažo. Izvajalec jih bo o razporedu obvestil na položnicah in z dopisi, je bilo povedano na občinski seji. Steklo lahko zbirajo v gajbicah ali pa pri izvajalcu naročijo posodo (kanto), kar stane okoli 13 evrov. Občani Dornave lahko za odvoz odpadkov koristijo zbirni center Gajke. Na leto je možno brezplačno oddati do 0,5 m³ odpadkov, v kar se ne štejejo papir, karton, mešana embalaža, steklenice, nevarni odpadki, elektronska oprema, pesticidi in azbest. Oddaja nekaterih vrst naštetih odpadkov (npr. azbesta) je plačljiva. Lahko pa občani Dornave v Gajkah brezplačno oddajo klavnični odpad, saj stroške prevzema pokriva občina. JS bodo poslovni čas zbirnega centra Gajke skrajšale. Poletni delovni čas bo med 8. in 18. uro ob delovnikih ter med 8. in 14. uro ob sobotah. Zimski delovni čas velja od novembra do konca marca, to pa je ob delovnikih med 8. in 16. uro ter ob sobotah med 8. in 14. uro. MZ Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 14. oktobra 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj, Podravje z Rekordno nizka brezposelnosti v regiji Največ zaposlujejo nekoč majhna podjetja, ki Število brezposelnih na ptujsko-ormoškem koncu še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije ni bilo tako nizko kot septembra letos. V evidencah Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj je trenutno prijavljenih »le« 1.965 iskalcev zaposlitve. Največ jih je bilo leta 2009, kar trikrat več. To je toliko bolj spodbudno, ker se je sočasno povečalo tudi število delovno aktivnega prebivalstva. Kot ugotavljajo na zavodu, precej na račun povečanja števila zaposlenih v danes srednje velikih podjetjih, ki so še pred nekaj leti imela le peščico zaposlenih, danes pa 50 ali celo več. Kljub temu da se za prihodnost ne napovedujejo ravno najboljši časi, so razmere na trgu dela še vedno precej ugodne. Kaj prinaša prihodnost in kakšne bodo posledice energetske krize, je nemogoče napovedati, a Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje, pod katero spada tudi Ormož, meni, da so se delodajalci iz preteklih izkušenj vendarle nekaj naučili. Tisti, ki so »prehitro«, včasih celo brezglavo odpuščali v času krize leta 2008, pa tudi v času epidemije, še vedno čutijo posledice. Del kadra se je na- mreč preusmeril v druge panoge, zaradi tega imajo z iskanjem kadra velike težave predvsem gostinci. »Zelo dobri delodajalci nimajo težav s kadrom,« pa ugotavlja vodja OS Ptuj Miran Murko in dodaja, da so najpomembnejši partnerji tisti, ki so se prilagodili razmeram in se trudijo za nove delavce in z njimi: »Razmere niso več takšne, da so na voljo le dobro usposobljeni delavci, pač pa predvsem taki, ki potrebujejo spodbudo, uvajanje in pomoč, da se prilagodijo delovnemu mestu.« Žirovnik pravi, da je v regiji veliko odličnih delodajalcev, kar v kombinaciji z dejstvom, da so delavci iz našega okolja poznani kot pridni in delovni, prispeva k dobrim rezultatom. Septembra lani je bilo za skoraj tretjino (28,5 %) več brezposelnih v evidencah OS Ptuj kot septembra letos. Povprečni čas brezposelnosti v regiji je znašal nekaj več kot 20 mesecev. Na območju Ptuja in Ormoža je bilo poleti 28.894 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 747 oseb več kot pred letom dni. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v prvi polovici oktobra. Številni delodajalci iščejo delavce Foto: DK Smiljana Černezel Hrastar, pomočnica direktorja, Tomaž Žirovnik, direktor OS Ptuj, in Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj, so predstavili podatke o stopnji brezposelnosti v Spodnjem Podravju. Zaplešite v jesen s Plesno šolo Samba Na drugi strani se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 1.961 oseb, kar je za 550 manj kot v enakem obdobju lani. Del teh predstavljajo osebe, ki so izgubile službo zaradi stečajev ali likvidacij podjetij, nekaj je presežnih delavcev, pa iskalcev prve zaposlitve, večini pa se je izteklo delovno raz- merje. Iz evidenc se je v tem letu odjavilo več oseb kot prijavilo, in sicer 2.695, velika večina, kar 1.869, je našla zaposlitev. Avgusta je denarno nadomestilo prejelo 593 (28,9 %) brezposelnih oseb, povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 771,80 evra. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9 QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX Y 4FHQWUX QD 3XKRYL WXGL WR MHVHQ RGPHYDSOHVQDJODVEDVDMY3OHVQLŕROL6DPED]QRYDQXGLMRSHVWUHLQ]DQLPLYHWHËDMH Njihov slogan je ''za vse generacije'', kar pomeni, †ƒ’”‹Œ‹ŠƒŒ†‡–‡’Ž‡•‡–‡«ƒŒ‡œƒ˜•‘†”—ā‹‘ǡ‘† ˜”–«‡˜•‹Š ‘–”‘ †‘ –‹•–‹Š ƒŽ‘ •–ƒ”‡Œæ‹ŠǤ Ž‡•ƒ 摎ƒ ƒ„ƒ Œ‡ ƒ‡Œ‡ƒ œƒ«‡–‹‘ǡ –‹•–‹ǡ ‹ ā‡Ž‹Œ‘•˜‘Œ‡’Ž‡•‘œƒŒ‡‘„‘˜‹–‹ƒŽ‹ƒ†‰”ƒ†‹–‹‹ •‡˜‡†ƒ–—†‹–‡‘˜ƒŽ ‡Ȃ˜•‡ǡ‹‹ƒŒ‘˜‡•‡ŽŒ‡ †‘’Ž‡•ƒǤŒ‹Š‘˜‹Š’”‘•–‘”‹Š˜ ‡–”—–—Œ‹ƒŒ‘ ’‡•–‡”‹œ„‘”’Ž‡•‹Š–‡«ƒŒ‡˜œƒ‘–”‘‡‘†ͺǤ†‘ͷͻǤ Ž‡–ƒ Ȃ—„ƒ‹†•ǡ ƒ–‹‘ ‹šǡ ‹’ Š‘’ œƒ«‡–‹‹ǡ ‹’Š‘’ƒ†ƒŽŒ‡˜ƒŽ ‹‹ ‹’Š‘’–‡‘˜ƒŽ ‹Ǥ —„ƒ‹†•Œ‡ƒ‡Œ‡‘–”‘‘‘†ͺǤ†‘ͼǤŽ‡–ƒǡ ‹ •‡ • ’Ž‡•‘ 懎‡ •’‘œƒ˜ƒŒ‘Ǥ ƒŒŽƒŒæ‹ „‘†‘ ‘•˜‘Œ‹Ž‹ ‹ ‹œ„‘ŽŒæƒŽ‹ •˜‘Œ‘ ‘–‘”‹‘ ‹ †‘„‹Ž‹ •–‹ • ’Ž‡•‹‹”‹–‹Ǥƒ«‡–‹•–ƒ†ƒ”†‹‹Žƒ–‹•‘ƒ‡”‹æ‹’Ž‡•‹œƒ’ƒ”‡‹•‘Ž‹•–‡•‘ƒ‡Œ‡‹‘–”‘‘ ‘†ͼǤŽ‡–ƒ†ƒŽŒ‡ǡ–‡«ƒŒƒ†ƒŽŒ‡˜ƒŽ‹Š•–ƒ†ƒ”†‹Š‹ Žƒ–‹•‘ƒ‡”‹æ‹Š’Ž‡•‘˜Œ‡œƒ˜•‡’Ž‡•ƒŽ ‡ǡ‹•‘ā‡ •‡œƒŒ‡‹•’Ž‡•‘–‡”ā‡˜”•–‘Ž‡––”‡‹”ƒŒ‘‹•‡ —†‡Ž‡ā—Œ‡Œ‘ ’Ž‡•‹Š –‡‘˜ƒŒǤ ”‡ƒ†ƒ ‡ –‡«ƒŒ Œ‡ƒ‡Œ‡‘•‘˜‘æ‘Ž•‹‘–”‘‘ǡ‹•‹ā‡Ž‹Œ‘ ’”‡‹œ—•‹–‹‡ƒŒ‘˜‡‰ƒ‹‹œ”‡†‘œƒ„ƒ˜‡‰ƒǡ–‡«ƒŒŠ‹’Š‘’ƒ’ƒ‘–”‘‘‹Žƒ†‹‹ǡ˜•‡ǡ‹”ƒ†‹ •Ž‡†‹Œ‘’Ž‡•‹–”‡†‘‹•‘†‘„‹‰Žƒ•„‹Ǥ Ž‡•Œ‡‹œŒ‡‘’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡–—†‹’”‹‘†”ƒ•Ž‹Š‹’”ƒ˜ œƒŒ‡ ˜ Ž‡•‹ 摎‹ƒ„ƒ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ –‡«ƒŒ‡ †”—- V prvih devetih mesecih tega leta so na ptujski območni službi prijavili kar 4.895 prostih delovnih mest. Največje povpraševanje je po elektroinštalaterjih (440), delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (310), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (239), elektromehanikih (216) in natakarjih (140). V zadnjem obdobju največ zaposlujejo manjša podjetja, ki so še pred nekaj leti celo več, kar jih že uvršča med srednje velika podjetja. āƒ„‹Š’Ž‡•‘˜Ǥ†‡Ž‡ā‡ ‹•‡’”‹Œ‹Šƒ—«‹Œ‘†˜ƒŒ•‡–”ƒœŽ‹«‹Š ’Ž‡•‘˜ǡ˜Ž‡•‹摎‹ƒ„ƒ’ƒ‹ƒŒ‘ –—†‹ –‡«ƒŒ •ƒŽ•‡ ˜ ’ƒ”— –‡” •ƒŽ•‘ •‘Ž‘ œƒ ā‡•‡Ǥ ,‡–—†‹‹ƒ–‡•˜‘Œ‡‰ƒ’Ž‡•‡‰ƒ’ƒ”ƒǡ•‡Œ‹ŽƒŠ‘ ’”‹†”—ā‹–‡ǡ•ƒŒ’‘•”„‹Œ‘–—†‹œƒ–‘Ǥƒ”‹ŽƒŠ‘—ā‹˜ƒŒ‘˜‹†‹˜‹†—ƒŽ‹Š—”ƒŠ’‘•‡„‡ŒœƒŒ‡ǡƒƒ–‡”‹Š•‡ ŽƒŠ‘ ’‘’‘Ž‘ƒ ’‘•˜‡–‹Œ‘ ’”‹†‘„‹˜ƒŒ— ‘˜‡‰ƒ plesnega znanja ali pa se pripravljajo na svoj nepoœƒ„‹’‘”‘«‹’Ž‡•Ǥ ƒƒŒ•‡‘†Ž‘«‹–‹œƒŽ‡•‘摎‘ƒ„ƒǫ†‰‘˜‘” Œ‡ ’”‡’”‘•–Ǥ ‡” ‹ƒŒ‘ —‰‘†‡ ‡‡ ‹ •–”‘‘˜‹ ƒ†‡”ǡ‹•”„‹œƒ’‘—«‡˜ƒŒ‡’Ž‡•‹Š‘”ƒ‘˜Ǣ‡” •‘˜ŽŒ—«‡‹˜Ž‡•‘œ˜‡œ‘Ž‘˜‡‹Œ‡‹–ƒ‘•˜‘Œ‹ –‡‘˜ƒŽ ‡ ‘‘‰‘«ƒŒ‘ ˜ŽŒ—«‹–‡˜ ˜ ’Ž‡•‹ –‡‘˜ƒŽ‹ •‹•–‡ǡ ƒ ƒ–‡”‡ †‘•‡‰ƒŒ‘ ‘†Ž‹«‡ ”‡œ—Ž–ƒ–‡–ƒ‘†‘ƒ‘–˜–—Œ‹‹Ǥ‡‘†ŽƒæƒŒ–‡‹•‡ ’”‹Œƒ˜‹–‡ƒǣ‹ˆ‘̻’Ž‡•ƒ•‘ŽƒǦ•ƒ„ƒǤ•‹Ǣvse informacije najdete na spletni strani: www.plesnasola-samba.si ter na Facebooku in Instagramu. Podravje z Slabše pridelke koruze rešuje odlična odkupna cena Razlika v pridelkih tudi desetkratna Spravilo koruze je skorajda končano, razlika v pridelkih pa tudi desetkratna. »Na prodnatih tleh je letina koruze rekordno nizka, tudi po tono zrnja na hektar, medtem ko so kmetje na dobrih težkih tleh, ki zadržujejo vlago, naželi tudi po 10 ton in več koruznega zrnja,« je izplen letine 2022 povzel kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Foto: Mojca Vtič Žetev koruze zaključena, pri mnogih žito že v zemlji Letos so visoke temperature in suša terjale svoj davek. Koruza se je na prodnatih tleh že avgusta obarvala povsem rumeno in marsikatera ni uspela razviti niti storža. Žetev na prodnatih tleh je bila zato izjemno skromna. Ponekod je pridelek dodatno uničila še toča oz. hudo neurje, tako da je strošek pridelave in spravila presegel dohodke od prodaje. Kljub temu pa je v povprečja letina koruze solidna, je ocenil Brodnjak. »Ob odlični ceni, ki jo je koruza dosegla zaradi vojne v Ukrajini in suše po celotni Evropi, manjša količina pridelka na poljedelskih kmetijah ne bo imela takšnega finančnega vpliva. Večje težave imajo živinorejci, ki morajo ob manjšem pridelku krmo še dokupiti.« Odkupna cena koruze ja namreč med 220 in 230 evrov na tono, kar je 50 evrov po toni več kot lani in dobrih 130 evrov več kot v letih 2020 in 2019, ko so bile odkupne cene katastrofalno nizke (okrog 86 evrov za tono pri 25 % vlage). Na ekstremno prodnatih tleh Dravsko-Ptujskega polja so pridelki že mesec in pol pospravljeni, na srednje težkih in globokih tleh je bila v večini koruza pospravljena v začetku oktobra. »Glede na zgodnejše spravilo je zato letos idealna priložnost, da kmetje žita posejejo v optimalnem roku.« Težava jesenske setve pa je gnojenje zaradi visokih cen mineralnih gnojil in težav pri dobavi dušičnih gnojil. Toda Brodnjak miri: »Žito običajno v kolobarju sledi koruzi. Letos je bila zaradi suše močna nitrifikacija, zato je založenost tal z nitrati dobra, pa tudi sicer ni nujno, da žita pognojimo v jeseni. Poglavitnega pomena za razrast žit je spomladansko prvo dognojevanje. Predvsem pa je pomembno, da že v jesenskem času zatremo plevele, saj lahko za nekaj odstotkov povečamo pridelke.« MV Štajerski TEDNIK petek z 14. oktobra 2022 cenijo delavce stvo je, da to zahteva drugačne pristope za pridobivanje, predvsem pa ohranjanje kadra,« je jasen Žirovnik. Opažajo trend vračanja delavcev iz tujine Foto: ČG imela le peščico zaposlenih, zdaj pa 50 ali Tudi tisti, ki so ostali brez dela zaradi zaprtja Safila, so večinoma našli nove službe. Od 417 jih je brez dela še 56. Dejstvo, da so se razmere na trgu dela korenito spremenile in da je število brezposelnih krepko nižje kot pred nekaj leti, terja tudi prilagoditev delodajalcev. »Dej- Septembra letos je število brezposelnih v evidencah OS Ptuj padlo pod 2.000 oseb, kar je ob povečanem številu zaposlenih izjemno dober kazalnik trenda na regionalnem trgu dela. Najslabše stanje je sicer bilo leta 2009, ko so zabeležili trikrat več brezposelnih oseb kot danes. Žirovnik je priznal, da so dobri rezultati delno tudi posledica migracij, a v zadnjem času opažajo trend vračanja iz tujine. Nekateri so odprli lastna podjetja, drugi pa so našli zaposlitev v lokalnem okolju. Kar se tiče zaposlovanja mladih, Smiljana Černezel Hrastar, pomočnica direktorja OS Ptuj, ugotavlja zanimivost, in sicer, da je ta skupina uspešna pri iskanju različnih oblik »spletnih« delovnih mest. Večina tistih, ki so se oktobra letos zaradi zaključka študija prijavili na zavodu, že preigrava različne zaposlitvene scenarije, le manjši del jih je ob prijavi v evidenco brez plana oziroma potencialnih dogovorov. Dženana Kmetec petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK V središču stran 7 7 V Slovenskih goricah najbolj manjkajo delavci v predelovalni dejavnosti Septembra je bilo v občinah lenarške upravne enote, kamor spadajo Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Ana, 281 registriranih brezposelnih oseb. To je 61 oseb manj kot septembra lani, ko jih je bilo na Zavodu za zaposlovanje Slovenije oziroma Uradu za delo Lenart prijavljenih 342. Samo v Benediktu je letos septembra več brezposelnih kot v enakem obdobju lani, in sicer jih je 48, lani jih je bilo 44. Najtežje zaposljivi med 50. in 59. letom Če primerjamo stopnjo brezposelnosti na območju, ki ga pokriva lenarški urad, ugotovimo, da je ta nižja od slovenske in tiste na področju Območne službe (OS) Maribor, pod katero poleg Lenarta spadajo še uradi za delo v Slovenski Bistrici, Rušah in Pesnici. Julija 2021 je bila namreč med občinami lenarške upravne enote stopnja brezposelnosti 4,2, v OS Maribor 9,1, v Sloveniji pa 7,3. V letošnjem juliju je bila brezposelnost na lenarškem Foto: Pexels.com območju 3,5-, na mariborskem sedem-, v Sloveniji pa 5,6-odstotna. Po besedah Alenke Lobnikar, vodje Urada za delo Lenart, je razdeljenost glede na izobrazbo med brezposelnimi dokaj uravnotežena. Od 281 registriranih je brez dela največ oseb s srednjo poklicno izobrazbo (95), sledijo tisti s srednjo (73) in osnovno šolo oziroma manj (71), najmanj pa je med brezposelnimi oseb z eno od stopenj visoke šole (42). Najtežje dobijo službo delavci, ki so stari od 50 do 59 let, saj jih je skoraj 30 %, z dobrimi 20 % jim sledi starostna skupina od 30 do 39 let, z dobrimi 15 % pa še tista v starosti od 40 do 49 let. Med čakajočimi na delo je nekaj več žensk, in sicer 54 %. Zavod nima več vseh podatkov Stopnja brezposelnosti se je znižala, po drugi strani pa pri delodajalcih narašča potreba po novih delavcih. V prvih devetih mesecih lanskega leta so se na lestvici najbolj iskanih prostih delovnih mest na območju UE Lenart, teh je bilo skupaj 291, znašli vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, upravljavci strojev za proizvodnjo gumenih izdelkov in za zemeljska dela, natakarji, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, strugarji, zdravstveni delavci, čistilci in strežniki v uradih, hotelih in podobno ter prodajalci. V enakem obdobju letos so med desetimi najbolj iskanimi prostimi delovnimi mesti ostali vozniki tovornjakov, upravljavci strojev, delavci za preprosta gradbena dela, zdravstveni delavci in natakarji, pridružili pa so se jim varilci, šivilje, daleč najbolj pa so še vedno iskani delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti. »Kadar govorimo o številu in vrsti prostih delovnih mest, ne smemo pozabiti, da je 12. aprila 2013 v veljavo stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri zavodu. Ker lahko delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami, o tem pa nas ne obveščajo, na zavodu torej nimamo več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi,« je opozorila Lobnikarjeva. Senka Dreu Spodnje Podravje z Bi morale osnovne šole uvesti pravila oblačenja? Vse več učenk prihaja v šolo neprimerno oblečenih Vse več je mladih deklet, ki se v šolo odpravijo neprimerno urejene oz. oblečene – zelo kratka krila, kratke majčke z naramnicami, pobarvani nohti. Razlog je najverjetneje ta, da se že osnovnošolke zgledujejo po raznih vplivnicah na družbenih omrežjih, kot sta npr. Instagram in TikTok, ki so zelo pogosto pomanjkljivo oblečene. Nekateri ravnatelji in ravnateljice sicer starše že pred začetkom novega šolskega leta prijazno opozorijo na primerno urejenost učenk in učencev v prostorih osnovne šole. Kot je znano, je ravnateljica Waldorfske šole Ljubljana Simona Pajk prepovedala barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje v šoli. Prav tako učenke ne smejo nositi mini kril in majic s tankimi naramnicami. V Spodnjem Podravju se za zdaj na nobeni osnovni šoli (še) niso odločili za tako rigorozne ukrepe. »Absolutno se strinjam, da bi bilo treba na nacionalni ravni uvesti pravila oblačenja v šoli kot javni ustanovi. Prepovedati bi morali vsa oblačila, ki izražajo kakršnokoli obliko nestrpnosti, žaljivosti, in predpisati dolžino nekaterih oblačil, kot so krila, hlače, dekolteji,« je poudaril Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Predpisa o primernem oblačenju ni, lahko pa šole to določijo s pravilnikom Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da v Sloveniji trenutno ni predpisa, ki bi določal način oblačenja v osnovnih (in srednjih) šolah. Na predlog ravnatelja, ki predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev, svet šole sprejme Pravila šolskega reda. Ravnatelj s pravili seznani učence in starše pred začetkom njihove veljavnosti. To pomeni, da bi v Pravilnik šolskega reda lahko zapisali tudi pravila primernega oblačenja v osnovnih šolah. Foto: Pexels.com V osnovnih šolah bi morali po besedah Bogomirja Širovnika, ravnatelja OŠ Mladika, prepovedati vsa oblačila, ki izražajo kakršnokoli obliko nestrpnosti, žaljivosti. Šolske uniforme bi lahko rešile marsikatero težavo Te težave bi lahko rešili zelo enostavno, in sicer z uvedbo šolskih uniform, o katerih se je govorilo že pred leti. Te ideje niso nikoli realizirali, saj tako staršem kot šolskim delavcem ni uspelo poenotiti stališč. Morebiti bi bil sedaj ponovno pravi čas o ponovni oživitvi te ideje. Vse več staršev zaradi vsesplošne draginje ne zmore kupovati vedno novih oblačil, kaj šele tistih višjega cenovnega razreda, njihovi otroci pa so zaradi tega velikokrat tarča zasmehovanja ali pa jih sovrstniki izločijo. Če bi bili vsi oblečeni enako, tako kot v nekaterih šolah v tujini, bi se vsemu temu izognili, prav tako bi bili vsi učenci »primerno« oblečeni. Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, je že pred desetimi leti želela uvesti šolske uniforme, vendar ji ni uspelo, saj je njeni ideji sledilo manj kot 80 % staršev, zato se danes s tem ne ukvarja več. Ravnatelj Širovnik pa po drugi strani nikakor ni naklonjen uniformiranju učencev: »Pred nekaj časa so zagovorniki trdili, da bi uniforme zmanjšale socialne razlike. Sprašujem se, kako? Na zunaj bi res bili mogoče vsi enaki, trebuhi enih bi bili prazni, drugih pa prepolni. Prav tako bi si bogati lahko zmeraj privoščili več uniform in po nekaj pranjih bi bile tudi na zunaj opazne razlike.« Za nabavo šolskih uniform naj poskrbi pristojno ministrstvo Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj, ima pri uvedbi šolskih uniform kar nekaj pomislekov, saj bi predstavljale velik dodatni strošek za starše. »Otrok ne more imeti samo dveh majic ali enega puloverja, potrebuje nekaj kosov, da se preobleče in da se oblačila sproti operejo. Če bi prišlo do obveznega nošenja šolskih uniform, bi za to moralo poskrbeti šolsko ministrstvo, izbrati ponu- dnika in imeti enake uniforme za vse učence. Če bi bila ta izbira prepuščena nam, bi se pojavile prevelike razlike med šolami. Nekatere bi si namreč lahko ob večji pomoči lokalne skupnosti privoščile bolj kakovostne uniforme.« Nekateri šolniki pa se do tega vprašanja ne želijo opredeliti. Med njimi je Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik, ki je mnenja, da je veliko vprašanje, če bi pri nas širša skupnost pozitivno sprejela uvedbo šolskih uniform: »Nekatere države imajo pravila oblačenja, prav tako jih imajo številne elitne univerze in tam zadeva očitno dobro deluje.« Estera Korošec Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 14. 10. 2022 Kmetijstvo in podeželje 8 stran 8 petek z 14. oktobra 2022 Slovenija, Podravje z Odkup slovenske pšenice že pozabljena zgodba Država ni odkupila niti tone, a v skladiščih naj bi bilo dovolj pšenice Sredi poletja je bila vroča tema pogovorov v kmetijski in politični srenji prehranska varnost. »Poskrbeli bomo, da bomo imeli kašče polne,« je julija naznanil predsednik vlade Robert Golob. Le nekaj dni za govorom premierja je Zavod za blagovne rezerve objavil razpis za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano. Na razpis je prispela le ena ponudba in še ta je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. Spomnimo, kmetijska ministrica Irena Šinko je s premierjem Robertom Golobom napovedala vladni odkup vse slovenske pšenice od kmetov, saj da želi država zagotoviti zadostne količine pšenice, poskrbeti za samooskrbo, brzdati draginjo in pomagati kmetom. Od velikopotezne napovedi se je izcimil mednarodni javni razpis zavoda za blagovne rezerve, ki je z objavo razpisa iskal najcenejšega ponudnika. Zavod je objavil razpis za odkup do 14.000 ton pšenice letine 2021 ter nakup do 26.000 ton pšenice letine 2022 z obveznostjo skladiščenja za eno leto na območju države in možnostjo podaljšanja za eno leto. Ocenjena skupna vrednost naročila brez DDV je znašala 12,4 milijona evrov, in sicer prvega sklopa 4,2 milijona evrov in ä,32/HQDUWGRR Šetarova 21, 2230 Lenart 2'.8368â(1-( 6./$',âý(1-( .258=( =$*27$9/-$029$08*2'1(&(1(,1 3/$ý,/29'1(+ 96(,1)250$&,-(,11$-$9(  :::=,326, drugega sklopa 8,2 milijona evrov. Kakovostni parametri so bili postavljeni za odkup krušne pšenice oz. so lahko bili tudi višji, količina v prvem sklopu pa ni smela biti manjša od 100 ton, v drugem pa ne od 500 ton. Glede na predvidene količine in ocenjeno vrednost posameznega sklopa bi bila odkupna cena 300 evrov za tono na prvem sklopu, kar je bilo pod aktualnimi odkupnimi cenami, ter za drugi sklop 315 evrov po toni. Večji poljedelci so zato brez pomisleka prodali pšenico kupcem, ki so zlato zrnje ponovno v večini odpeljali v Italijo, ter domačim mlinarjem. Letošnja cena je bila res nižja od prvih napovedi, pa vendar glede na pretekla leta (kljub nekajkratnim podražitvam reprodukcijskega materiala in goriva) zadovoljiva. Odkupna cena krušne pšenice se je gibala med 310 in 330 evri, lani je bila cena 175 evrov. »Pšenice v skladiščih je dovolj« Na javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve je prispela zgolj ena ponudba, in sicer za Sklop 2 domačega ponudnika, Kdo je to bil, na Zavodu ne razkrivajo. Sporočili so le, da so po opravljenem pregle- Foto: Črtomir Goznik Velikopotezni državni odkup pšenice se je izjalovil. du ponudbo edinega ponudnika zavrnili, saj da ta ni predložil zahtevanega finančnega zavarovanja. Odločitev o časovnici morebitne ponovitve razširjenega odkupa pšenice na Zavodu še niso sprejeli, zagotavljajo pa, da obstoječe zaloge pšenice v skladiščih Zavoda RS za blagovne rezerve zadoščajo večmesečni preskrbi Slovenije v primeru, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale začeti sproščati državne blagovne rezerve. Zavod, ki je nekakšna državna shramba hrane, drugih osnovnih življenjskih potrebščin in goriva, sicer nabavlja zaloge v skladu z zavezujočimi zakoni in petletnim programom oblikovanja državnih rezerv, ki ga potrdi vlada. V letnih programih je predvideno vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje živilskih in neživilskih proizvodov tako v skladiščih Zavoda kot tudi pri pogodbenih partnerjih. Seje se nova letina Nad potezo vlade oziroma gospodarskega ministrstva, pod katerega okrilje sodi Zavod za blagovne rezerve, pa je razočaran prekmurski pridelovalec žit in kmečki aktivist Franc Küčan, ki je bil med pobudniki za državni odkup slovenske pšenice. »Mi smo želeli odkup, ki bi sledil zdravi kmečki pameti: brez rompompoma, brez zahtevanih garancij in jamstev od kmetov oz. odkupovalcev pšenice, prav tako ne pod pogojem najnižje cene. Država bi morala pozvati zadruge in odkupovalce, da razpoložljive količine prodajo državi, namesto tega je izvedla razpis s katastrofalnimi pogoji.« Küčanu so glede nevzdržnosti pogojev razpisa potrdili tudi v lenarškem podjetju Žipo Lenart, ki letno odkupi okrog 1.000 ton pšenice, še 2.000 ton pridelajo sami. »Zanašali smo se, da bomo sodelovali pri državnem odkupu pšenice, vendar pa so nas pogoji odvrnili od prijave na razpis,« je dejal tehnični direktor Mitja Krajnc. Neuspešna zgodba o državnem odkupu prehransko pomembne žitarice je končana, sedaj ima vlada priložnost za oblikovanje nove, meni poljedelec Franc Küčan. Kmetje namreč že sejejo ozimna žita in zdaj bi bil pravi čas za pogovore o novi letini. »Žal te prakse v Sloveniji ni,« je sklenil Küčan. Mojca Vtič Slovenske gorice z Zmeda zaradi poziva za obvezno čiščenje priobalnih zemljišč Civilna iniciativa opozarja: »Posek ni čiščenje!« V skladu s pred dvema letoma noveliranim Zakonom o vodah je Direkcija za vode lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda (to so potoki in manjše reke, pritoki, kanali, mrtvi rokavi) naložila, da morajo sami poskrbeti, da bodo brežine čiste. Pod obvezno čiščenje je navedeno odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. Zakoni dobri, praksa šepa »V nadaljevanju poziva lastnikom priobalnih zemljišč je jasno napisano, da golosekov ni dovoljeno izvajati, ampak ljudje smo pač takšni, da beremo površno ali zgolj naslove, zato tega dela očitno niso prebrali. Mnogi so se tako lotili konkretnega 'čiščenja', tudi sekanja zdravih dreves s štori vred in grmovja, česar ne bi smeli. Vsak tak korenit poseg v priobalni pas namreč terja predhodno odobritev strokovne službe, podobno kot je to v gozdu. Tam tudi lastnik ne more sekati kar povprek, ampak pridobi odločbo, kaj sme,« razlaga Simona Širec iz Civilne iniciative (CI) za naravo Slovenskih goric, ki poudarja, da imamo sicer dobro napisane zakone, le njihova izvedba pogosto šepa. »Kmetje pogosto ne upoštevajo, da v petmetrski priobalni pas ne smejo posegati, ne le z nenadzorovanimi goloseki, pač pa tudi z oranjem. Prav tako v tem pasu ni dovoljeno gnojenje, česar pa se v praksi tako rekoč nihče ne drži.« Rešili Globovnico Foto: SD Aktivnost CI je javnost bolje spoznala v začetku letošnjega leta, ko so zagnali vik in krik zaradi podira- Foto: MT Predstavniki VGP Drava, Direkcije za ceste, CI narava Slovenskih goric in občine Sveta Trojica na delovnem sestanku ob Pesnici v Gočovi Posek drevja in grmovja v mejicah ob vodotokih ni dovoljen brez strokovnega soglasja. nja dreves ob strugi Globovnice, ki velja za nekakšno lenarško oazo miru. Slaba volja se je nadaljevala, ko so delavci VGP Drava Ptuj začeli čistiti strugo, ki pa po prepričanju članov CI ni potekala, kot bi morala. V pripravo projekta namreč niso bili vključeni krajinski arhitekti in biologi, zaradi česar so glasno protestirali; pridružil se jim je del javnosti, slednjič pa so jim pritrdili tudi člani lenarške komisije za naravo in okolje. Občini Lenart so 7. februarja poslali javni poziv za takojšnjo zaustavitev vseh del, ki škodijo rastju v obrežnem pasu stare struge Globovnice. Občinska uprava je pritrdila zagovornikom narave, dosežen je bil dogovor, da bodo pri Zavodu Logarica naročili načrt za ureditev nadaljevanja trase. Treba se je pogovarjati Škodljivi goloseki »Primer Globovnice nam je dal upanje, da se da, če smo strpni, se pogovarjamo, sklenemo kompromise in se držimo zakonov, a obenem ostajamo strokovni in ščitimo naravo. Pred dnevi smo se ob Pesnici pred Gočovo zbrali s predstavniki VGP Drava Ptuj in Direkcije za vode ter trojiškim županom Davidom Klobaso. Ogledali smo si stanje po poseku ob reki in se dogovorili, da si bomo v prihodnje pred takimi posegi izmenjali vsa strokovna mnenja, vključno z ekološkimi pogledi na morebitne negativne posledice posegov. Predstavnika koncesionarja in Direkcija sta obljubila, da bodo poskrbeli za nadzor nad posegi, saj naj bi imel koncesionar po novem za to na voljo tudi več denarja.« Ohranjanje mejic, ozkega pasu grmovja in dreves ob vodi, je pomembno zaradi izjemno bogate vegetacije in živih bitij, služijo kot kritje za malo divjad in ptice, obenem so vetrobranski pasovi, ... Kljub temu da so se pozitivnih lastnosti mejic ljudje zavedali že v preteklosti, pa so te kasneje zaradi neprimernih posegov marsikje skoraj povsem izginile. Z nepremišljenimi goloseki, tudi pod pretvezo zagotavljanja protipoplavne varnosti, s kurjenjem obrežne vegetacije, odlaganjem odpadkov, s komasacijami, melioracijami ter neprimernim vzdrževanjem, so mejice danes marsikje zelo osiromašene. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 14. oktobra 2022 9 Podravje z Koliko so vredni starostniki, ki so s samoprispevki gradili državo Naveličani uradniškega pingponga Ptujski dom upokojencev ter dom dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici s sodelujočima zdravstvenima domovoma sta pred dvema letoma uspela na razpisu zdravstvenega ministrstva s projektom, ki je starostnikom omogočal, da kljub morebitni oviranosti, bolezni ali krhkosti ostanejo čim dlje samostojni in doma. Projekt je več kot uspel, ocenjujejo tako starostniki kot izvajalci, zato ne razumejo, zakaj ministrstvo ni podaljšalo financiranja projekta, ki je vidno izboljšal kakovost življenja starostnikov. Starostniki po prihodu iz bolnišnic, pa tudi sicer, doživljajo številne socialne in zdravstvene stiske, prav tako njihovi sorodniki. Vsaj delno so jim pri odpravljanju stisk pomagali zaposleni v okviru projekta Dom doma, tako se je namreč projekt imenoval na Bistriškem. Starejšim je bila nudena pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, predvsem umivanju, oblačenju, pri hranjenju in pitju ter še posebej pomembna – pomoč pri jemanju zdravil. »Velikokrat smo ugotovili nepravilno jemanje terapij po odpustu iz bolnice. Prav tako smo rešili marsikatero zdravstveno, pa tudi socialno težavo. Ob tem je nastalo veliko zgodb, ki nas motivirajo. Velikokrat se je oseba po operaciji kolka ali po covidu domov vrnila nepokretna, s pomočjo zaposlenih v projektu pa sedaj povsem samostojno živi v svojem okolju,« je na okrogli mizi v Slovenski Bistrici prednosti projekta izpostavila Barbara Turnšek, koordinatorka integrirane oskrbe. Občini prevzeli pol financiranja, pol mora plačati uporabnik Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi država začela izvajati čez dobro leto, čeprav niti to po zadnjih informacijah ni gotovo, do takrat pa na Bistriškem upajo, da bi jih odgovorni v državi finančno podprli, saj projekta, ki se je izkazal za nujno potrebnega, ne želijo prekiniti, tako kot so to storili v Mariboru in na Ptuju. Občini Poljčane in Slo- Foto: Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane Občini Poljčane in Slovenska Bistrica sta se odločili za delno financiranje projekta do konca leta, kar pomeni, da morajo uporabniki oskrbnino delno poravnati sami. Več za en referendum kot za starostnike ... Poljčanski dom starostnikov sicer izvaja Pomoč na domu, vendar pa je bila pomoč v okviru projekta Dom doma celostna, saj so starostnike poleg negovalk obiskovale tudi zdravstvene ekipe, fizioterapevti, psihologi … V projekt je bilo vključenih 300 uporabnikov, vlog je bilo še več kot 50, zaposlenih preko 20 oseb. Skupna vrednost projekta je bila 2,5 milijona evrov, kar je mnogo manj kot stane izvedba referenduma. Zaradi uspešne zgodbe zato ne starostniki, ne Dom dr. Jožeta Potrča in ne Zdravstveni dom Slovenska Bistrica ne razumejo odločitve države, da projekta oz. projektov ne nadaljuje. »Že lani decembra smo na ministrstvo za zdravje podali vlogo za podaljšanje projekta, prejeli smo negativni odgovor. Aprila smo jih ponovno zaprosili, spet smo bili neuslišani, čeprav smo na drugi strani upali, da se bo projekt končal takrat, ko se bo začel tudi v praksi izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi,« je dejala direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak. Foto: Dom dr. Jožeta Potrča S projektom Dom doma so bili uporabniki izredno zadovoljni, v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici pa priznavajo, da so rešili številne zdravstvene in socialne težave. venska Bistrica sta tako prevzeli breme države in sofinancirata storitve zdravstvene nege in priprave zdravil ter fizioterapije in delovne terapije (polletni znesek za obe občini je dobrih 60.000 evrov), polovico zneska pa plača uporabnik sam. Subvencionirana cena znese 15,3 evra za zdravstveno storitev, 18,08 evra za uro delovne terapije oz. fizioterapije. Za mnoge je tudi ta znesek preveliko breme, zato je od 300 sodelujočih v brezplačnem projektu pomoč ohranilo le še 60 oseb. Kakšno je torej sporočilo države starostnikom, ki so s samoprispevki zgradili državo, so se vprašali predstavniki občine z županom Ivanom Žagarjem na čelu, direktorica ZD Slovenska Bistrica Urška Sedmak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršakter drugi na okrogli mizi. Naveličani so uradniškega pingponga in s tem prelaganja odgovornosti skrbi za starejše. Pravijo, da je država že naredila napako, ko je projekt prenehala izvajati, saj je izobraženi kader odšel drugam, zato želijo in pričakujejo, da država ukrepa in prisluhne ljudem, ki potrebujejo pomoč, sedaj. Mojca Vtič Slovenija z V Podravju po rabi antidepresivov nekoliko nad slovenskim povprečjem Vsako leto zdravniki predpišejo za 11 milijonov evrov antidepresivov Antidepresivi se uporabljajo za zdravljenje anksioznih motenj in depresije. Vrednost izdanih receptov v ambulantah se letno giblje okrog 11 milijonov evrov. Zadnji uradni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se sicer nanašajo na porabo leta 2020, za lansko leto jih še ni. Zaznati je rahel porast števila predpisanih receptov tudi v Podravju, kjer je v letu 2020 kar 7,7 % vseh prebivalcev potrebovalo vsaj eno pakiranje antidepresivov. 11,6 milijona evrov je znašala vrednost ambulantno predpisanih antidepresivov v letu 2020. Posamezna škatlica zdravila je povprečno stala 17,8 evra, izdanih pa je bilo kar 653 tisoč receptov. Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let selektivni zaviralci privzema serotonina, skoraj polovica receptov je bila izdana za tovrstna zdravila. Povprečno je antidepresive prejemalo 7,3 % slovenske populacije, največ v zasavski (8,8 %), goriški (8,4 %) in koroški regiji (8,1 %), med vsemi 12 regijami je podravska po številu predpisanih antidepresivov peta zapovrstjo (7,7%). Opaziti pa je rahlo povečanje porabe antidepresivov v letu 2020 glede na predhodno leto tudi v podravski regiji, in sicer za 0,4 odstotka. Zneski, ki se namenjajo pokritju stroškov predpisovanja teh zdravil v ambulantah, se zadnja leta gibljejo okrog 11 milijonov evrov. Ko imaš vse, pa kljub temu občutek praznine, nezadovoljstva ... Depresija je pogosta bolezen, ki si jo številni težko priznajo. Zdravljenje pogosto izboljša stanje. Tako kot večina zdravil pa imajo tudi antidepresivi določena tveganja oziroma stranske učinke. A koristi pretehtajo morebitno škodo. Depresija in tesnoba sta namreč bolezni možganov. Nespečnost, potrtost, strah, nagnjenost k samomoru so nekateri izmed resnih znakov bolezni. V letu 2019 je bilo napisanih za 11,7 milijona evrov antidepresivov, leta 2018 je bil ta strošek za okrog pol milijona evrov nižji. Kakšno je stanje v Podravju Posebne statistike o rabi antidepresivov, izdanih na recept, v Lekarnah Ptuj ne vodijo. Farmacevtka Marjetka Korpar pojasnjuje, da statističnih obdelav o številu izdanih receptov za antidepresive, podobno kot tudi za druga zdravila, ne zbirajo. Nekateri sicer poskušajo težave reševati tudi z bolj »naravnimi« zdravili v prosti prodaji. O tem Korparjeva pravi: »V prosti prodaji je na voljo zdravilo brez recepta s šentjanževko, katerega poraba ni velika in ni v porastu. Sicer je na tržišču tudi veliko prehranskih dopolnil, ki lahko vplivajo na psihološko stanje, pomirjanje, vendar jih ne moremo opredeliti kot antidepresive.« Foto: ČG Zadnji znani podatki o porabi ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji so za leto 2020. Tudi s podatki o starosti uporabnikov antidepresivov v Lekarnah Ptuj ne razpolagajo. Kar se tiče splošne rabe, na državni ravni, pa je znano dejstvo, da je več žensk kot moških, ki potrebujejo antidepresive. Po starostni strukturi pa največji delež predstavljajo starejši od 65 let. NIJZ analizo podatkov o porabi zdravil pripravlja z namenom, da javnosti podajo informacije o preskrbi z zdravili, obenem pa opozarjajo na velik pomen in vlogo od- Za zdravila stotine milijonov evrov letno V letu 2020 je bilo izdanih skoraj 18,9 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 568 milijonov evrov, od tega 97,7 % zelenih receptov ter 2,3 % belih receptov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel devet receptov s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 271 evrov. govornega predpisovanja zdravil. Le strokovno utemeljena poraba zdravil namreč pomeni tudi učinkovito porabo sredstev za (vsa) zdravila. Največ receptov je sicer v letu 2020 predpisanih za bolezni srca in ožilja (27,1 % vseh). Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 14. oktobra 2022 Ptuj z Obisk portugalskega pisatelja Joaa Manuela Ribeire Knjigarnica SKRINJICA SINJEGA MAKA Tokrat vas navdušujem, dragi bralci Knjigarnice, za knjižno noviteto, slikanico pesnice, pisateljice, prevajalke, režiserke Bine Štampe Žmavc (4. 10. 1951 v Celju), ki je pravkar izšla v založništvu Pivec. Ilustriral jo je profesor, akademski kipar, lutkar in ilustrator Svjetlan Junaković (23. 1. 1961 v Zagrebu). Oba avtorja pričujoče slikanice sta izjemno cenjena in nagrajevana ustvarjalca ter sta znova izjemen knjižni dvojec v knjigi Skrinjica sinjega maka. To magično lepotico je v vzajemni knjižnični bazi (cobiss.si) najti z oznako za »šolske otroke od petega do desetega leta«, s čimer se osebno ne strinjam, saj je ta izvrstna knjiga monolit besede in slike, je večplastna in večpomenska pripoved, ki ne prenese starostnih omejitev navzgor. Še več: Skrinjico sinjega maka priporočam odraslim in za skupno družinsko branje, njena metaforika in ilustracije so lahko imenitno ljubezensko, pa tudi sporočilno, tolažilno, radostno in učeče darilo. Res, toliko nežne lepote je v njej. Toliko spoštovanja. Toliko težko opisljivih čustev! Res pa je, da sta njena glavna literarna junaka preprosto babica in dedek. A ko sta mojstra knjige Žmavčeva in Junaković, sta dedek in babica izven vseh doslej predvidljivih slikaniških likov – v literarnem in likovnem smislu. Že naslov nakazuje čarobno avtorsko prejo, saj je sinji mak manj povedna simbolna cvetlica v naših prostorih. Ali pa sploh ne! Ni ga najti v priročnih knjigah o simbolnih pomenih cvetja – tam žari vsem dobro znani in vseprisotni rdeči mak. Sami sinji barvi tovrstni priročniki o simbolnosti barv ne namenjajo posebne pozornosti, saj se osredotočajo na osnovni barvni krog. Je pa res, da je najti priporočilo za šopek »iz mehko modrih in nežno vijoličnih cvetlic«, ki je primerno darilo za mamico in njenega dojenčka. Torej je težko opredeliti simbolni pomen sinjega maka, a le na prvi pogled. Oziroma: po branju slikanice Skrinjica sinjega maka je prav neverjetno, kako čuteče je avtorica izbrala prav to cvetlico z botaničnim imenom meconopsisbetonicifiolia, himalajski mak iz družine Papaveraceae. Ta rastlina raste na nadmorski višini čez 3000 m in jo je najti v Nepalu, Burmi, Indiji, na Kitajskem in Butanu. Slednja država je prva in doslej edina na svetu, ki za blagostanje, oziroma merilo napredka države ne uporablja BDP (bruto domači prihodek) marveč BDS (bruto dodana sreča). Tam sodi ta mak med simbole sreče, miru in harmonije. Himalajski mak ima lahko variante, a vse so sinjih do blago modrih barv.In enako velja za tibetanski mak. … In dedek je iz lesa izrezljal skrinjico in jo pobarval s čudovitimi sinje modrimi maki. Vanjo je shranil vse babičine izgubljene besede. Tako jih bo lahko babica znova našla, če jih bo kdaj iskala. Babica se je silno razveselila skrinjice. »O, dedek, kako je lepa, lepa … Vidiš, sem že izgubila pravo besedo, dedek!« »Skrinjica, si hotela reči, babica,« se je nasmehnil dedek. »Kar takoj jo bova shranila v skrinjico. Skrinjica v skrinjico, pa je! Opravljeno!«… Besedilo je izbrano razporejeno po slikanici nekoliko večjega formata, da se sprva zazdi, saj to je premišljeno oblikovana pesniška zbirka! Ali morda kompilacija poezije in proze, ali pa gre za poezijo v prozi. Listi so nežno kolorirani, izbrane besede pa tiskane poudarjeno, tako je branje še posebej olajšano vsem, ki imajo mladostne ali staroste bralne težave. Naj vas k branju in gledanju in uživanju ob slikanici Skrinjica sinjega maka nagovorijo še besede z zadnje strani platnice: Na robu velikega mesta sta živela dedek in babica, obkrožena s polji pozabe in drobnega ptičjega petja. Čarovnica časa je krog njiju sadila nevidni vrt pozabljenja, ki se je raztezal vse tja do sinjega roba obzorja. Prav verjetno je, da se je dotikal vrhov gora Himalaje, kjer raste najlepši mak na svetu – tibetanski modri mak. Bolj sinji kot sinje nebo, sanjava vedrina spominčic in sinja modrina spomina. Prelepa zgodba o babičinih poteh in besedah, ki se izgubljajo, in o dedkovi ljubezni, ki ostaja. Ostanite v družbi dobrih knjig in se razvedrite, potolažite in še kaj naučite. Pa k nam, v knjižnico pridite kaj na obisk! Liljana Klemenčič Knjiga bogati in je večna učiteljica Portugalski pisatelj Joao Manuel Ribeira se je 7. oktobra srečal tudi z mladimi bralci s Ptujskega. Najprej se je srečal z učenci OŠ Mladika, nato pa z učenci OŠ Olge Meglič v pravljični sobi Branke Jurca Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič je pozdravila vse goste, še posebej pa pisatelja. Učiteljem je čestitala ob njihovem minulem prazniku. Povedala pa je tudi, da ima kar 209 knjig za otroke v naslovu besedico dedek, a ta o dedku kralju je resnično nekaj posebnega, o čemer so se lahko prepričali tudi sami mladi bralci. Obisk Slovenije, kjer se je portugalski pesnik, pripovednik, urednik in raziskovalec, avtor več kot petdesetih mladinskih besedil v verzih in prozi, mudil med 4. in 8. oktobrom, je del projekta Inovativno medkulturno promoviranje branja, ki ga sofinancira EU. V slovenščino je prevedena njegova knjiga za mlajše bralce Moj dedek, kralj malih stvari. Prejela je zlato hruško, nagrado knjižničarjev za odličnost. Izšla pa je pri založbi Malinc, ki praznuje 10-letnico uspešnega dela. Ob tej priložnosti so knjižničarji Mladinskega oddelka tudi pripravili izbor knjig te založbe. Gostovanje se je odvilo v sodelovanju z OŠ Olge Meglič in knjižničarko Alenko Kandrič, ki je v pravljični sobi pripravila razstavo odličnih ilustracij v mešanih likovnih tehnikah, ki so nastale ob branju knjige Moj dedek, kralj malih stvari. Učenci četrtih razredov in njihove učiteljice so bili nad avtorjem navdušeni, pomagal je tudi pri odgovorih na kvizovska vprašanja, ki jih je pripravila prevajalka in direktorica založbe Malinc Barbara Pregelj. Otroci so izvedeli, kako pomemben jezik je portugalščina, kje vse ga govorijo, kje leži Portugalska in še veliko drugega. Pisa- Foto: Črtomir Goznik Z mladimi bralci se je v pravljični sobi Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj srečal portugalski pisatelj Joao Manuel Ribeiro, avtor slikanice Moj dedek, kralj majhnih stvari. telj pa je tudi odgovarjal na njihova vprašanja. Zelo je željan znanja. Že odkar je začel hoditi v šolo in tako je še danes, se venomer uči. Ponaša se s tremi magisteriji in doktoratom. Zelo, zelo pa rad bere knjige, ki so tudi lahko navdih za njegovo pisanje. Lani jih je prebral kar 120. Vse naslove knjig si tudi zapiše v telefon, tako da ima pregled nad prebranimi knjigami. Pri desetih letih je napisal prvo knjigo, ki jo je namenil svoji mami. Njegova prva knjiga za otroke je izšla leta 2008. Prvo knjigo za odrasle pa je napisal pri svojih osemnajstih letih. Piše prozo in poezijo. V pogovoru so mladi bralci tudi izvedeli, da je vedno pozoren na vse, kar ga obdaja, in da pisatelji pogosto uporabljajo finte, da povedo dobro zgodbo. Na vprašanje, kako se počuti v Sloveniji, pa je odgovoril, da kot doma, saj je doma na severu Por- tugalske. Sicer pa pisatelj Joao Manuel Ribeira najraje bere, na drugem mestu je pisanje, na tretjem pa študij, učenje. Zelo, zelo, zelo pa ga tudi veseli početi nič. Pisatelj Joao Manuel Ribeira tudi lepo poje, skupaj so se naučili kratko pesmico, ob kateri so učenci z veseljem posnemali gibe in izgovarjali portugalske besede. Ob koncu pa se je tudi podpisal v knjige. MG Ptuj z Mestno gledališče bogati svojo zbirko Slika Orfeja in Evridike ni nobeno naključje Vsestranskega srbskega umetnika Zorana Tairovića je s Ptujem trajno povezovala tudi njegova slika Orfej in Evridika, ki je od 1. oktobra del stalne zbirke Mestnega gledališča Ptuj. Umetnika je ob tej priložnosti predstavil Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj. S svojimi deli se osredotoča na predstavitev in vlogo Romov skozi zgodovino, saj naj bi po eni od njegovih tez imeli eno od ključnih vlog pri umestitvi kulture v evropski prostor. Na Ptuj se bo Zoran Tairović rad vračal, saj gre za prostor, v katerem je dobro sedeti, misliti in se vračati, je poudaril. Slika Orfeja in Evridike ima energijo enotnosti, kaže pa dualizem, ki je vezan na vse probleme, ki jih imamo v 21. stoletju. Ta pa je neke vrste razbito ogledalo, tako da je velika stvar ustvariti neko enotnost, izpostavlja. Zoran Tairović je po izobrazbi akademski slikar in doktor interdisciplinarnih študij menedžmenta v uporabni umetnosti. Napisal je tudi prvo romsko opero in muzikal, vodi pa tudi mednarodni festival dokumentarnega filma z romsko tematiko From, ki vsako leto poteka v vojvodinskem mestu Mali Idjoš. Posnel je tudi več filmov, za katere je prejel več gran prixov. Tako tudi za film Lex Homeless, ki je bil s svojimi tremi zgodbami prvič premierno predstavljen prav v MG Ptuj, 1. oktobra. Sicer pa je za osrednjo zgodbo prejel več mednarodnih nagrad. Siromaštvo je največja oblika na- Foto: Črtomir Goznik Z umestitve slike Orfej in Evridika Zorana Tairovića v stalno zbirko MG Ptuj. Na fotografiji avtor z Dušanom Fišerjem, vodjem Galerije mesta Ptuj. silja pa je tudi poanta tega filma o Romih in romski problematiki. S predvajanjem tega filma pa želi zbrati tudi dovolj sredstev, da bodo glavni junakinji filma Katici (Ruži), Romkinji s 14 otroki, lahko uredili kopalnico. „Delo Orfej in Evridika slikarja Zorana Tairovića je drugo večje umetniško delo, ki smo ga ob delu Tine Dobrajc Divide et impera trajno umestili v prostor stopnišča Mestnega gledališča Ptuj kot stalno zbirko. S temi deli in stalno razstavo o začetkih in razvoju gledališke dejavnosti na Ptuju avtorice Nataše Majerič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, nosilca projekta priprave te razstave, izpolnjujemo ta prazni prostor z vsebino, ki dviga vrednost temu prostoru, ga krasi, obenem pa ponuja obiskovalcem živ trajni stik s temi umetniškimi deli. Izbor motiva ni naključje, saj prostor pred gledališčem simbolno polni eden ključnih rimskih artefaktov – Orfejev spomenik. Glede na to, da so Rimljani v te kraje prinesli kulturo, omiko in nam zapustili izjemno bogastvo stvarne in duhovne dediščine, je odločitev za ta motiv božanskega pevca, umetnika, ujetega med ljubezen, eksistenco, svetovja, logična izbira,“ pa je ob umestitvi slike Orfej in Evridika v stalno zbirko Mestnega gledališča Ptuj povedal direktor Peter Srpčič. MG Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 stran 11 Ljudje in dogodki petek z 14. oktobra 2022 11 Cerkvenjak z Dobro rodila potomka potomke Ptuj z 12. gobarski praznik spet zelo obiskan Šolska trta dala 54 grozdov Znanja o gobah ni nikoli dovolj V Sloveniji je aktivnih več deset gobarskih društev, od leta 2010 deluje tudi Gobarsko društvo Ptuj, ki ima okrog 100 članov, od tega se jih okrog 40 redno udeležuje izobraževalnih ekskurzij, razstav in predavanj. Njihov praznik vselej navduši številne ljubitelje gob in narave. Tako je bilo tudi na 12. gobarskem prazniku, ki je potekal 8. oktobra na Mestni tržnici. Nekateri med njimi so postali tudi njihovi novi člani. Na priložnostni razstavi je bilo na ogled okrog 200 različnih vrst gob, na eni od stojnic pa tudi bogat izbor literature o gobah. Jesenska bera gob je po navadi tudi najbogatejša. Obiskovalci so se ob tej priložnosti lahko tudi seznanili z vsemi karakteristikami užitnih in neužitnih gob. Vse so bile opremljene z latinskimi imeni in podatki o tem, ali je goba užitna, pogojno užitna ali pa mogoče neužitna in celo strupena. V Sloveniji raste okrog 3.000 različnih vrst gob, užitnih pa naj bi jih bilo nekaj nad 500 različnih vrst. Samo gobanov je okrog 180, nekateri še niti imen nimajo. Znanost o gobah, mikologija, zelo hitro napreduje, tako da tisto, kar je še včeraj veljalo za užitno, morda danes to več ni glede na neka nova dognanja o nekih stranskih učinkih. Nabiramo pa le tiste gobe, ki jih dobro poznamo in jih ne moremo zamenjati za neužitne, je na letošnjem gobarskem prazniku povedala predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec. Nabiramo jih v kulinarične namene, ob COLOR CMYK Minulo nedeljo je pri Johanezovi kapeli sredi Cerkvenjaka potekala trgatev Johanezove trte, potomke najstarejše trte na svetu. Foto: Črtomir Goznik Okrog 200 različnih vrst gob je bilo mogoče videti na 12. gobarskem prazniku Gobarskega društva Ptuj. Foto: arhiv šole tem pa jih tudi spoznavamo, preučujemo. Gobe so odlična popestritev našega jedilnika zaradi hranilne vrednosti, značilnega okusa in arome. Bogate so z beljakovinami, zato jih nadvse cenijo tudi vegetarijanci, so dober vir vitaminov in mineralov. Že stoletja pa jih tudi uporabljajo v zdravilne namene. Tudi med letošnjimi obiskovalci gobarskega praznika jih je bilo nekaj, ki so se še posebej zanimali za njihove pozitivne učinke na zdravje ljudi oz. izboljšanje njihovega imunskega sistema. V Gobarskem društvu Ptuj so zadovoljni z bero, vzorci in obiskom na letošnjem 12. gobarskem prazniku. S tem pa njihovih letošnjih aktivnosti še zdavnaj ni konec. V teh dneh jih čaka izobraževalna ekskurzija v Prekmurje, družili se bodo tudi s prijateljskim društvom Muta-Vuzenica. Nabirali bodo gobe, jih razstavili, terminirali, se o njih poučili. Čaka jih še jesensko gobarjenje ter gobarski zaključek s pregledom dela v tem letu. Če bodo razmere to dopuščale, bodo izvedli tudi zimsko gobarjenje, saj Foto: Črtomir Goznik Organizatorji so bili zadovoljni z bero, vzorci in obiskom, ob domačinih so gobarski praznik obiskali tudi obiskovalci od drugod. Na roko jim je šlo tudi lepo vreme. gobe rastejo vse leto. Vsaka sezona pa je po svoje zanimiva. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so gobe letos v enem obdobju zelo slabo rasle. Kot kaže, pa bo jesenska rast to nekoliko popravila, saj je ta čas v gozdu velik užitek spremljati vso to bogastvo in uživati v raznolikosti različnih vrst. Alenka Plohl Podgorelec je prepričana, da bo tudi letošnja gobarska sezona lepa. Osebno nima nekega favorita med gobami, najbolj zadovoljna je, če v košarici prešteje čim večje število različnih gob. Vseh gob, ki jih pozna, pa tudi ne nabira. Vsak posameznik mora pri sebi sam ugotoviti, katere gobe mu ustrezajo, katere pa ne. „Vsem pa bi svetovala, da so zelo previdni pri nabiranju. Nobene goba ni vredna trpljenja zaradi zastrupitve,“ je še posebej poudarila. V njeni družini iz gob najraje pripravljajo juhe, tudi omake, na maslu pečene marele, večina jih sicer pripravlja z drobtinami. Najboljše so sveže pripravljene, najbolj aromatične pa so posušene gobe. Kot npr. črne trobente, ki jih v tem času sušimo, da jih imamo pozimi za juhe, omake. MG Grozde s šolske trte, vnukinje najstarejše trte na svetu, so pobrali učenci Gal, Julija in Sara. Cepič potomke Stare trte z mariborskega Lenta so v Cerkvenjaku v dar dobili že leta 2004. Vse od takrat zanjo družno skrbita Občina in Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak oziroma v njunem imenu aktualni župan Marjan Žmavc in občinski viničar Damjan Breznik, sicer znani cerkvenjaški vinogradnik. Kot običajno se je slovesne trgatve udeležilo veliko število ljudi, ki so se okrepčali z domačimi dobrotami in žlahtno kapljico, poseben pečat pa so prireditvi s svojo opravo dali tudi vinski vitezi. Slednji so bili tudi gostje na trgatvi trte, ki raste pri osnovni šoli v Cerkvenjaku. Gre za potomko Johanezove trte, torej »vnukinje« mariborske Stare trte. Ob glasbeni spremljavi treh harmonik, na katere so igrali učenci Jaka, Žan in Miha, so grozde potrgali Julija, Sara in Gal, prav tako učenci cerkvenjaške šole. Kljub izrazito sušnemu poletju je šolska trta dobro rodila, in sicer 54 grozdov, tako da je bila Galova brenta skoraj do vrha polna. SD Gorišnica z Dan slovenskega sokolstva S kolesi po Slovenskih goricah Sokolska zveza Slovenije je tudi letos obeležila Dan slovenskega sokolstva (1. oktober), in sicer s kolesarjenjem po Slovenskih goricah. Dogodek sta letos organizirala Športna zveza Gorišnica in Sokolsko društvo Ormož. Udeležilo se ga je okoli 30 ljubiteljev športa iz vse Slovenije. Slovenska Bistrica z Nova avto-lestev zamenjala zelo staro predhodnico Težko pričakovana investicija že v garaži Gasilci PGD Slovenska Bistrica so te dni v garažo sprejeli novo avtolestev, ki bo izboljšala požarno varnost na območju občine in celotne Gasilske zveze Slovenska Bistrica, ki poleg Slovenske Bistrice povezuje še občine Makole, Poljčane ter Oplotnico. Novo vozilo Rosenbauerjeva ALK-23/12 na MANovem podvozju bo nadomestilo skoraj 40 let staro predhodnico. Foto: Športna zveza Gorišnica PGD Ptuj je novo avtolestev pridobilo pred štirimi leti, sedaj so to težko pričakovano investicijo dočakali tudi v Slovenski Bistrici. Enako kot ptujska se tudi slove- njebistriška lestev s košaro dvigne do 32 metrov, ob tem pa vozilo, opremljeno z vso potrebno opremo, omogoča učinkovito gašenje objektov v višjih etažah, objektov z večjo površino, namenjeno pa je tudi reševanju z višin. Pogodbena vrednost izdelave in dobave novega gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin – ALK 32 je Foto: Aleš Majerič Vozilo za gašenje in reševanje z višin – ALK 3 nadomešča dotrajano avtolestev iz leta 1985. 716.502 evrov. Naložbo je sofinanciralo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, in sicer v višini 350.000 evrov. Preostanek sredstev sta prispevali Občina Slovenska Bistrica, in sicer 316.502 evra, ter Občina Oplotnica 50.000 evrov. S prihodom novega vozila v PGD Slovenska Bistrica je vse nared za praznovanje 150-letnice društva. Praznovanje bo vrhunec doživelo med 20. in 22. oktobrom, ko gasilci pripravljajo veliko vajo v gradu v Slovenski Bistrici, kjer bo sodelovalo vseh 14 gasilskih društev gasilske zveze, ter gasilsko parado po mestu Slovenska Bistrica, ki se bo sklenila s krstom novega gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin »avto lestve – ALK 32«. Mojca Vtič Start v Moškanjcih ob ribniku Zbirni mesti za kolesarje in kolesarke sta bili v Ormožu in ob ribniku v Moškanjcih. Tisti bolj kondicijsko pripravljeni so se podali na daljšo traso (65 kilometrov) proti Ormožu, Miklavžu, Jeruzalemu in nato krožno nazaj čez Malo Nedeljo do moškanjskega ribnika, kjer je bila tudi pogostitev vseh udeležencev. Preostali so prekolesarili 25 kilometrov dolgo traso in se do ciljnega mesta vrnili čez Sveti Tomaž in Savce. Pred startom je vse udeležence pozdravil Dušan Gerlovič, predsednik Sokolske zveze Slovenije. Vsem je zaželel veliko uspešnega delovanja v korist razvoja sokolskega gibanja in izvajanja društvenega poslanstva v korist slovenskega športa in celovitega narodovega razvoja. Med drugim je izpostavil štiri temelje slovenskega sokolstva: redna telesna vadba, pokončna, odgovorna in delovna sokolska nrav, ljubezen do domovine in demokratičnost. Kot je znano, smo v lanskem letu na pobudo Sokolskega društva Ormož prvič praznovali dan slovenskega sokolstva. Prvi oktober se namreč navezuje kar na dva zgodovinsko pomembna dogodka: na ustanovitev prvega sokolskega društva na Slovenskem, imenovanega Južni Sokol leta 1863, in na ustanovitev Slovenske sokolske zveze leta 1905. EK Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 14. oktobra 2022 Videm z Občina naznanila prodajo svojega dela »Vrčka« Domačin že kupil del objekta, cena občine zanj previsoka Občina Videm z županom Brankom Mariničem na čelu je pred tremi leti napovedala odkup nekdaj znanega haloškega gostinskega lokala Vrček z dvorano. Sedaj pa je sklenila nasprotno, in sicer, da v tej zgradbi proda še svoj občinski del. Zakaj je prišlo do spremembe načrta, ne pojasnjujejo, s prodajo občinskih oz. krajevnih prostorov pa se strinjajo tudi v krajevni skupnosti Dravci-Soviče-Vareja. Novega lastnika pa naj bi po zadnjih informacijah imel nekdanji lokal; to je postal domačin iz Sovič, ki se je že lotil prenove. Nekdaj priljubljeni gostinski lokal Vrček in krajevna dvorana v Sovičah sta pod isto streho, v objektu ob glavni cesti med Vidmom in Leskovcem. Solastnika celotnega objekta sta Občina Videm in do nedavnega nekdanji podjetnik Janez Cafuta. Poleti je gostinski lokal kupil domačin iz Sovič, ki zgradbi že daje novo podobo. Uredil bo tudi več stanovanj, ki bodo na voljo spomladi, ter manjši lokal. Sedaj se je prodaje občinskega dela lotila še občina. Prodaja prostor v velikosti 140 m2, izhodiščna cena je 40.000 evrov plus DDV oz. 48.800 evrov, javno odpiranje ponudb bo 19. oktobra. Svojo odloči- tev za prodajo nepremičnine so na videmski občini obrazložili: »Z objavo Javnega zbiranja ponudb za prodajo dela nepremičnine ‚Vrček‘ izvršujemo sklep sveta Občine Videm. V prodajo smo tako dali nepremičnino, ki je bila v skladu s planom namenjena prodaji v letu 2022.« Na vprašanje, kakšne zgodbe si želijo za objekt, niso odgovorili. Spomnimo pa, da je še pred tremi leti župan Marinič dejal, da je interes občine priti do lastništva tudi dela zgradbe v lasti Cafute, saj da se je objekt gradil z občinskim denarjem in prostovoljnim delom krajanov, ki so prispevali material. »Občinski del predstavlja krajevna dvorana v zgornjem delu objekta, ki pa se ne koristi za potrebe kraja. Želja krajanov naselij Soviče, Drav- ci in Vareja je, da lastnica objekta postane občina in da bi ta služil potrebam kraja,« je leta 2019 pojasnil videmski župan Branko Marinič. Za potencialnega kupca je cena previsoka V treh letih se je, kot kaže, spremenila tudi želja krajanov, saj se ti strinjajo s prodajo prostorov, v katerih trenutno še delujeta tako krajevna skupnost kot društvo Klopotec, je zaupal predsednik KS Dravci-Soviče-Vareja Bojan Merc. »Naša namera je, da se krajevna skupnost preseli na urejeno Poslančecevo domačijo, enako društvo Klopotec, ter da se tukaj prostori prodajo in se začne pisati nova zgodba, sedaj zgradba na- Foto: Črtomir Goznik Po več letih propadanja se Vrčku obeta nova prihodnost. mreč propada.« Novi lastnik spodnjih prostorov Vrčka je priznal, da se zanima tudi za nakup občinskega dela, vendar ocenjuje, da je glede na stanje stavbe in dejstvo, da občina prodaja podstrešje, cena previsoka. Mojca Vtič Ptuj z Naprodaj zapuščena vozila, ki so prešla v last občine Občina prodaja sedem (starih) vozil po ceni 200 evrov Mestna občina Ptuj ima veljaven pravilnik, na podlagi katerega zapuščena motorna vozila, ki jih odstranijo z javne površine, preidejo v njihovo last. Ta mesec je naprodaj sedem tovrstnih avtomobilov, izklicna cena posameznega pa je simbolična, 200 evrov. BMW 3 karavan, Renault espace, Citoren AX, Citroen C5,Opel vectra, Hyundai H1 in Škoda fabia combi so motorna vozila, za katera je ptujska občina objavila namero o prodaji. V lastništvo občine so prešla na podlagi Pravilnika o odstranitvi in ravnanju z zapuščenimi vozili na območju MO Ptuj. Kot je razvidno iz fotografij, so bili vsi ti avtomobili zapuščeni na parkirnih mestih na različnih lokacijah. Zdaj so vsa parkirana v Spuhlji, v Cero Gajke, kjer je možen tudi ogled. Če bo ponudb več, bo izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišji znesek. Reklamacije niso možne, saj prodaj poteka po načelu videno-kupljeno. Ponudbe lahko interesenti oddajo do 26. oktobra, obrazec je dostopen na spletni strani ptujske občine. Pravilnik o odstranitvi in ravnanju z zapuščenimi vozili na območju MO Ptuj je bil sprejet leta 2017. Na njegovi podlagi se kot zapuščeno vozilo šteje motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni ali V treh mesecih vozilo preide v last občine Pred odvozom zapuščenega vozila ugotovijo stanje vozila, barvo in tip. Kadar je brez registrskih tablic ali je poškodovano, poiščejo druge podatke za identifikacijo lastnika vozila. Izvajalec v roku sedem dni od prevzema vozila s priporočeno pošiljko pozove lastnika vozila, da ga prevzame in odpelje. Če tega v roku treh mesecev ne stori, preide vozilo v last Mestne občine Ptuj. nekategorizirani cesti ali drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, in nima registrskih tablic oziroma ni registrirano več kot 30 dni. Odvoz, hrambo, varovanje, izdajo ter prodajo ali uničenje zapuščenih vozil opravlja izvajalec gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil. To je občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Ko inšpektorji ali redarji na javni površini zasledijo zapuščeno vozilo, nanj namestijo odredbo za odstranitev s tridnevnim rokom. Po izteku tega roka vozilo izvajalec odstrani na stroške lastnika, če ga Foto: ČG Ogled vozil je možen v Cero Gajke. seveda izsledijo. V primeru zavrženih vozil ali njihovih ostankov, ki nimajo tržne vrednosti in predstavljajo odpadek, zadeve prevzamejo občinski inšpektorji. Na ptujski občini pravijo, da je zapuščenih vozil precej: „Takšna vozila smo za prodajo ponujali že večkrat.“ Kako uspešni bodo tokrat, bo znano konec meseca, po oddaji ponudb. Dženana Kmetec Podlehnik z Na javni dražbi prodana nekdanja občinska stavba Stavba prodana na prvi mah, kupec odštel 103.000 evrov Nekdanja občinska stavba, kjer je deloval tudi zdravstveni dom, vse od izgradnje novega večnamenskega kulturno-turističnega centra v središču Podlehnika sameva. Občina je naposled stavbo uvrstila na seznam nepremičnin za prodajo, prva in tudi uspešna javna dražba je bila v ponedeljek, 10. oktobra. Stavba na naslovu Podlehnik 21 meri 255 m2, zgrajena je bila leta 1900, 2005 je bila delno obnovljena, takrat je bilo zamenjano stavbno pohištvo in kritina. Zgradba obsega pritličje, kjer sta delovali dve zdravstveni ambulanti, in mansardo, kjer je s prostori razpolagala občina. Trenutno ogrevanje je na utekočinjen plin (UNP), sanitarna voda pa se ogreva z električnimi grelniki, nameščene so še tri klimatske naprave, razkrivajo podatki z energetske izkaznice. Za dodatno varčevanje energije, bi bila potrebna toplotna izolacija strehe in fasade ter zamenjava energenta. Izklicna cena za zgradbo s pripadajočim zemljiščem v velikosti 955 m2 je 103.000 evrov, najnižji znesek višanja pa je 200 evrov. Več kot 100 let stara stavba, ki pa – kot zagotavljajo na občini – ni spomeniško zaščitena, je postavljena ob cesti proti Podlehniku ter nedaleč od avtocestnega uvoza oz. izvoza. Zaradi dostopnosti bi lahko bila zanimiva za turistično-gostinsko oz. drugo poslovno dejavnost, je že pred časom dejal župan Se- Če je vlažen in mrzel Luka (18.), repo popuka in osmuka. bastian Toplak, ki ni skrival želje, da objekt postane kaj več kot le bivalna enota. »Na vsak način pa si želimo, da bi objekt oziroma lokacija (stavbno zemljišče) zaživela,« je dodal. Kot rečeno, je bila stavba proda- na na prvi mah, edini dražitelj pa je zanjo odštel 103.000 evrov, kolikor je bila izklicna cena. Kdo je kupec, župan ne želi izdati, dokler pogodba ne bo podpisana in kupnina nakazana. Mojca Vtič Danes bo delno jasno, v notranjosti bo zjutraj in dopoldne precej megle in nizke oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 20, na Primorskem do 23 °C. OBETI V soboto bo sprva pretežno oblačno. Popoldne se bo jasnilo, zapihal bo jugozahodnik. Še naprej bo razmeroma toplo Napoved za Podravje Foto: Mojca Vtič Dražba nekdanje občinske stavbe je bila v ponedeljek, 10. oktobra Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Rokomet Učna ura za Ptujčanke v Ljubljani Stran 14 Fotozapis Čeh prejel znak Leona Štuklja Stran 14 stran 13 Drago Vobner »Še danes se navdušujem nad tenisom« Stran 15 Footgolf Krajnc prvič na slovenskem vrhu Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1., 2. in 3. liga Večni derbi, nov napadalec v šumi, odstop Fridla Prihajajoči konec tedna bo v nogometnih krogih minil v znamenju večnega derbija. Najuspešnejša slovenska kluba, Olimpija in Maribor, se bosta v soboto zvečer merila v Stožicah. To bo njun 54. medsebojni obračun v samostojni Sloveniji, skupno so veliko uspešnejši vijoličasti (20 zmag, 22 remijev, 11 porazov), v zadnjih dveh letih pa so imeli več uspeha zmaji. Derbi bosta obe ekipi pričakali z grenkim priokusom zadnjega kroga, ko sta obe izgubili, Maribor s Koprom, Olimpija pa z Bravom. Točkovna razlika je sicer še vedno občutno na strani Ljubljančanov, ki so doslej zbrali 30 točk, Maribor 17. Za moštvo iz štajerske prestolnice je morda celo bolje, da tekmo igrajo v gosteh, kjer so osvojili večino svojih točk, kar 12 (doma le 5). Na drugi strani pa je Olimpija doma še nepremagana, v brezmadežni statistiki so na šestih tekmah vknjižili prav toliko zmag. Bo torej v medsebojnem dvoboju boljše najuspešnejše domače ali najuspešnejše gostujoče moštvo? Ključ do zmage je Dobova obramba 12. krog v 2. ligi bosta v petek odprli ekipi Doba in Aluminija. Ekipi sta imeli pred leti (od sezone 2010/11 do sezone 2016/17) v tem rangu tekmovanja izjemno zanimive dvoboje, skoraj vedno v boju za vrh lestvice. Uspešnejši so bili šumarji, ki so potem kar nekaj let igrali tudi v 1. ligi. Kidričani bodo favoriti tudi tokrat, ko tekmo pričakujejo kot vodilna ekipa lige. Dob ima na drugi strani za sabo slab uvod, varovanci trenerja Jerneja Javornika so v desetih tekmah le dvakrat zmagali (s Fužinarjem v 1. in Krko v 8. krogu) in po štirikrat remizirali in izgubili. V dosedanjem delu sezone veljajo za eno večjih razočaranj, predvsem pade v oči podatek, da na tekmo prejemajo v povprečju natančno dva zadetka (20 prejetih golov). To je ključ do zmage za Aluminij, ki je v obrambnih nalogah bistveno zanesljivejši in manj prepusten … Nepričakovano burno v Slovenski Bistrici Foto: ČG Franci Fridl (levo) Nepričakovano zanimivo pa je dogajanje v Slovenski Bistrici, kjer bi po odličnem začetku sezone in visokem 6. mestu domače ekipe pričakovali vse kaj drugega: trener Franci Fridl je namreč podal zahtevo za sporazumno prekinitev sodelovanja! Bojda gre za razhajanje mnenj med njim in predsednikom kluba Vitom Martinčičem. Ne glede na to pa se Bistričani pripravljajo na sobotno domačo tekmo s Triglavom. Gorenjci so zaenkrat na tabeli precej nizko, šele na 14. mestu, so pa vse tri zmage (Alu- Nogomet z NK Aluminij Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v nedeljo v Cirkulanah doživeli prvi poraz v sezoni, v soboto pa imajo popravni izpit proti zasedbi iz bližnjih Dobrovc. Cirkulančani na drugi strani odhajajo v goste prvouvrščeni Dravinji. minij, Rudar, Fužinar) dosegli v zadnjem obdobju. V Slovensko Bistrico prihajajo s popotnico dveh zmag, z enakim dosežkom pa se lahko pohvalijo tudi Bistričani (Brinje, Nafta). Bo katerim uspelo niz zmag podaljšati na tri? 3. liga: lahko Drava ustavi niz Dobrovc? Tokratni lokalni derbi ekip iz področja MNZ Ptuj bo v Podvincih, kjer bo pri domačem moštvu gostoval Zavrč. Na lestvici so Haložani precej višje (3. mesto, Podvinci so deseti), a ju v izjemno izenačeni ligi ločijo le minimalne tri točke (16 – 13). Ob tem je zanimivo, da so Zavrčani na zadnjih treh tekmah osvojili le točko, Podvinčani pa šest. Moštvo Drave je v nedeljo v Cirkulanah vpisalo šele prvi poraz v sezoni, za nameček so modri tekmo izgubili dobesedno v zadnji sekundi tekme. Poraz nedvomno boli, sploh zaradi dejstva, da so imeli žogo v posesti praktično 80 minut srečanja. A nogomet je nepredvidljiva igra, kjer lahko ekipa zmaga tudi z enim samim ali dvema streloma na gol, če tekmec na drugi strani ne zadene tudi iz najlepših priložnosti. Dravašev v soboto ne čaka nič manj zahtevna tekma, kvečjemu bolj, Dobrovčani so namreč pravi hit sezone. Novinci so sicer slabše začeli (uvodna poraza z Zavrčem in Ljutomerom), nato pa so v naslednjih sedmih tekmah ostali neporaženi, pri čemer so petkrat zmagali in dvakrat remizirali. V ekipi trenerja Marka 2. SNL, 12. krog: Roltek Dob – Aluminij (v petek ob 15.00 v Dobu), Kety Emmi&Impol Bistrica – Triglav Kranj (v soboto ob 15.00 v Slovenski Bistrici). 3. SNL – vzhod, 10. krog: Podvinci – Zavrč, Drava – Premium Dobrovce (obe v soboto ob 15.00). Lešnika kot strelca izstopata Adriano Bloudek in Nick Hanik Horvat, ki sta dosegla 7 oz. 6 golov (13 od 17 doseženih). Jože Mohorič Ples z Mednarodno tekmovanje v Kopru Šumarji z novo močjo v napadu Ana in Vincenzo najboljša v tangu V prejšnjem tednu so pri NK Aluminij v registracijski postopek na NZS poslali dokumente za novinca na slovenski nogometni sceni, 22-letnega Luka Markovića. Po pridobitvi delovnega dovoljenja je postal polnopravni član šumarjev s pravico nastopa že na naslednji tekmi. Mladi Srb je bil nazadnje – do julija – član beograjske Crvene zvezde, v Kidričevo pa je prišel kot prosti igralec. Foto: DAMN Luka Marković Beograjčan ima za sabo zanimivo zgodovino prestopov. Začel je v mladinski šoli Crvene zvezde, po krajšem postanku pri Čukaričkem pa je naslednji dve leti in pol – od marca 2018 do septembra 2020 – je preživel v Italiji. Nosil je drese Crotonea, Juventusa U-19 in Torina U-19. Po vrnitvi v matično Crveno zvezdo je naslednji sezoni preživel na posojah v Novem Pazarju, Mačvi (Šabac), Grafičarju (Beograd) in Bački (Subotica). Nov napadalec rdeče-belih, ki bo na hrbtu nosil številko 8, je zabeležil tudi dva nastopa za izbrano vrsto Srbije do 19 let ter štiri v selekciji U-17. Luka Marković: »Iskreno vidim Aluminij kot priložnost, ki je ne smem izpustiti iz rok. Ekipa je na izjemno dobrem nivoju in z njo želim osvojiti naslov prvakov 2. lige ter se uvrstiti v 1. ligo. Trenutno sem osredotočen samo na nogomet in na doseganje zadetkov v dresu Aluminija. Ekipi želim s svojimi predstavami čim bolj pomagati na poti do zastavljenih ciljev.« JM V Kopru je od 6. do 9. 10., potekalo veliko mednarodno plesno tekmovanje. V obeh kategorijah – standardnih in latinskoameriških plesih – je tekmovalo okrog 200 članskih parov iz vsega sveta. Tekmovanja so se udeležili skoraj vsi finalisti svetovnih prvenstev. Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta tekmovala v obeh kategorijah. Najbolj sta bila zadovoljna z nastopom v tangu, kjer sta si priplesala finale. Ostale standardne plese sta končala v polfinalu. V latinskoameriških plesih sta bila takoj za polfinalisti in sta osvojila 13. mesto. Z nastopom sta bila zadovoljna, saj je treba poudariti, da članski pari zelo pogosto tekmujejo samo v eni disciplini. Vesela sta bila tudi velike podpore občinstva, na katero pa na naslednjem tekmovanju – čez štirinajst dni v Vietnamu – ne bosta mogla računati … UR Ana Ekart in Vincenzo Chianese Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 Šport 14 Rokomet z 1. A DRL (ž) - modra skupina Učna ura v Ljubljani Krim Mercator – Žiher hiše Ptuj-Ormož 41:15 (21:6) KRIM MERCATOR: Arenhart, Miklič; Svetlik 10, Varagić 7, Ngombele 5(2), Abina 5, Dmitrieva 3(1), Radosavljević 3(3), Kovarova 2, Cerovak 2, Klemenčič 1, Žabjek 1, Rosiak 1, Jurič 1(1), Marković. Trener: Dragan Adžić. ŽIHER HIŠE PTUJ: T. Tripković, Korpar; Kolenko 8(4), Frangež 2, Petrovič 1, Zel 1, Luknjar 1, Rukelj 1, Planinc 1, Kreft, Krasnič, Paradiž, Rotovnik, Kotnik, Puž, Štelcer. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Krim Mercator 7/8; Žiher hiše Ptuj 4/4. IZKLJUČITVE: Krim Mercator 2 minuti; Žiher hiše Ptuj 6 minut. V sredo je v mali dvorani Stožice potekala zaostala tekma 1. kroga v 1. državni ligi, ptujska zasedba je gostovala pri evropskem Krimu. Ta ni uporabil vseh najmočnejših „orožij“, kljub temu pa so se želela preostala dekleta dokazati trenerju (in selektorju reprezentance) Draganu Adžiću, zato so bile varovanke trenerja Mateja Bračiča v zelo težavnem položaju. Do sredine prvega polčasa so se še dobro kosale z močnejšimi, višjimi in hitrejšimi tekmicami (7:4 v 15. minuti), nato pa so Ljubljančanke zaigrale Rokometne novičke Priprave na Gorenje v polnem teku Mesto Ormož bo tudi v tem tednu zelo rokometno obarvano. Članska ekipa se marljivo pripravlja na naslednjo domačo tekmo, ki bo odigrana v soboto, 22. oktobra, ob 19. uri. Na Hardek z bivšim igralcem Jeruzalema, Tinčkom Hebarjem, prihaja Gorenje. V preteklosti sta ekipi iz Ormoža in Velenja v 1. A-ligi odigrali 40 tekem, kjer so štirikrat zmagali Ormožani, kar 33-krat Velenjčani, trikrat pa sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom. „V letošnji sezoni smo dobili vse tri domače tekme proti Mariboru (29:23), Slovenj Gradcu (35:34) in Krškemu (31:30). Že po doseženih rezultatih je jasno, da poti do zmag niso bile lahke, obenem še nismo našli tiste optimalne forme, ki si jo želimo. V tem tednu treniramo brez glavnega trenerja Saša Prapotnika in mladinskih reprezentantov Nika Čirovića, Denisa Škrinjara, Blaža petek z 14. oktobra 2022 ZAOSTALA TEKMA 1. KROGA: Krim Mercator – Žiher hiše Ptuj 41:15 (21:6) 1. KRIM MERCATOR 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3. Z’DEŽELE 4. KRKA 5. LITIJA 6. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 7. TRGO ABC IZOLA 8. VELENJE 3 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 3 3 6 6 4 4 2 0 0 0 bolj agresivno v obrambi, pospešile so igro in naredile delni izid 11:0. Šele v 27. minuti je ta strelski post prekinila Minea Kolenko (18:5), ki je dosegla več kot polovico zadetkov svoje ekipe. V drugem polčasu se je zgodba nekoliko obrnila, domačinke so namreč od samega začetka višale razliko (29:7 v 47. minuti). V zaključku tekme so nekoliko lažje zadihale tudi Štajerke in omilile poraz. JM Fergola in Aleša Zemljiča. Slednji so na pripravah v Izoli, kjer bodo v treh dneh odigrali tri pripravljalne tekme proti vrstnikom iz Poljske. Tekme z Gorenjem se zelo veselimo, saj je že zdaj – teden dni pred tekmo – jasno, da bo trdnjava na Hardeku lepo polna. Želimo si naše dobre predstave in čim boljši izkupiček. Gorenje prihaja v Ormož v vlogi favorita, vendar bodo to morali dokazati še na igrišču, kar pa na Hardeku gostujočim ekipam povzroča obilico težav. Reprezentančni premor nam je prišel prav, da zakrpamo nekaj lažjih poškodb. V ekipo se po poškodbi vrača terminu prestavljena zaradi bolezni v taboru Ptujčank. Zmagovalka tega para se bo v četrtfinalu merila z najboljšo slovensko ekipo Krima Mercatorja. V prostorih Rokometne zveze Slovenije je bil izveden žreb četrtfinalnih parov pokala Slovenije v ženski kategoriji za sezono 2022/23. Med štirimi dvoboji bosta tudi dva medsebojna obračuna zasedb iz modre skupine 1. ženske rokometne lige. Istočasno s tremi četrtfinalnimi dvoboji pa bo v sredo odigrana še zaostala tekma osmine finala med ekipama Z'dežele in Ptujem. Tekma je bila v prvotnem Pokal Slovenije za ženske: osmina finala, zaostala tekma: Z'dežele – Ptuj (19. 10., ob 18.30). Pari četrtfinala (18. in 19. 10.): Velenje – Mlinotest Ajdovščina (18. 10.) Zvezda Logatec – Vrhnika (19. 10.) Sava Kranj – Trgo ABC Izola (19. 10.) Krim Mercator – Z'dežele/Ptuj (naknadno) Fotozapis Foto: Črtomir Goznik Ob angažirani igri v obrambi je rokometašice Krima zelo težko prebiti ... tudi Gašper Pungartnik, ki bi lahko bil pomemben mož na tekmi proti Gorenju,“ nam je o trenutnem stanju v ormoškem 1. A-ligašu poročal pomočnik trenerja Silvo Kirič. Na pripravah mlajši kadeti V tem tednu je na kratkih pripravah v Ormožu reprezentanca mlajših kadetov, ki jo vodi trener Jani Klemenčič. Slednji bodo na Hardeku opravili tri treninge, nato pa se odpravljajo na Madžarsko, kjer bodo odigrali dve pripravljalni tekmi. Med člani repre- Znak Leona Štuklja, poimenovan po olimpijcu Leonu Štuklju, se podeljuje študentom Univerze v Mariboru za vidnejše športne dosežke na širšem mednarodnem področju, med katere se štejejo olimpijska medalja na poletnih ali zimskih igrah ter medalja na svetovnem ali evropskem prvenstvu. sta, JM Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je Kristjanu Čehu podelil znak Leona Štuklja. „Vem, da ste morali za odlične športne dosežke trdo delati, prenašati nepredstavljive telesne napore in vložiti veliko energije. Pa vendar se je trud poplačal. Močno smo za vas navijali in se z vami veselili. Rad bi se vam tudi zahvalil za dober zgled mladim in za sporočilo študentom, kaj je mogoče doseči z močno voljo in disciplino, tudi za ceno odrekanja. Na nadaljnji življenjski poti vam želimo še naprej vztrajnosti tako za doseganje športnih uspehov kot tudi drugih pomembnih življenjskih ciljev,“ je dejal rektor ob tej priložnosti. V nedeljo na Hardeku Ptujčanke in Velenjčanke Za konec precej obarvanega rokometnega tedna v Ormožu bodo poskrbele igralke Ptuja in Velenja, ki bodo v sklopu elitne ženske rokometne lige v nedeljo na Hardeku odigrale prvenstveno tekmo. Ta bo na sporedu ob 18. uri, vstop na tekmo bo prost. Obe ekipi bosta v Ormožu lovili prve prvenstvene točke. Ptujčanke so v tem prvenstvu klonile proti novomeški Krki in ljubljanskemu Krimu, Velenjčanke pa so zabeležile poraze proti Krki, Celju in Mlinotestu iz Ajdovščine. Glede na številne ljubitelje rokometa v Ormožu in okolici je pričakovati soliden obisk tekme. Uroš Krstič V uvodu uspešni le Cirkovčani Konec tedna se je začela sezona v domačih namiznoteniških ligah. Za predstavnike našega območja uvod ni minil v izpolnitvi pričakovanj, uspešni so bili le predstavniki novoustanovljene moške ekipe NTK Cirkovce. REZULTATI 1. KROGA: Inter Diskont – Cirkovce 4:0, Arrigoni – Logatec 4:2, Kema Murexin – Kajuh-Slovan 1:4. Prosta je bila ekipa Letrika. Čeh prejel znak Leona Štuklja zentance ni nobenega Ormožana, čeprav bi si kakšen fant iz vrst Jeruzalema to tudi zaslužil. Gre za generacijo letnikov 2006, ki bodo v petek, 14. oktobra, ob 18.30 na Hardeku proti Krškemu lovili zmago in s tem uvrstitev v 1. kadetsko ligo. Mladi slovenski upi bivajo v ormoškem hostlu. Namizni tenis z Državne lige 1. SNTL (ž) mne športne dosežke v svetovnem merilu v metu diska. Vendar Čeh ni le izjemen atlet, so dodali na univerzi, je tudi študent, vpisan v študijski program Agronomija. Čeprav trenutno svoj čas intenzivno posveča predvsem profesionalnemu športu, zase pravi, da se po koncu športne kariere želi posvetiti kmetijstvu kot pomembnemu in sestavnemu delu svojega življenja. stran 14 1. A DRL (ž) – modra skupina Če uženejo Celjanke, jih čaka neprehodna ovira Univerza v Mariboru je v začetku tedna pripravila sprejem za slovenskega atletskega šampiona Kristjana Čeha. Rektor Zdravko Kačič je Čehu podelil znak Leona Štuklja, ki bi ga sicer prejel septembra na slovesnosti ob dnevu univerze, a se je ni mogel udeležiti. Kristjan Čeh, študent na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, je priznanje prejel za izje- COLOR CMYK Inter Diskont – Cirkovce 4:0 Nuša Kadiš – Katja Krajnc 3:2, Nika Pandev – Ina Unger 3:0, Polona Horvat – Zoja Žolek 3:1, Polona Horvat/ Nuša Kadiš – Ina Unger/Katja Krajnc 3:2. Dekleta NTK Cirkovce so jo na gostovanju na Ravnah odnesla kot bosa po trnju. Končni rezultat ne odraža v celoti dogajanja za zelenimi mizami, saj je bil dvoboj veliko bolj izenačen. Dve srečanji sta se namreč končali v petem nizu, obakrat pa so krajšo potegnile gostje. Že v prvem srečanju je Katja Krajnc vodila 1:2 v nizih, četrtega pa je na koncu nesrečno izgubila 12:10. Peti je odšel na stran domače igralke Nuše Kadiš, kar je tehtnico močno nagnilo na doma- čo stran … Podobna zgodba (1:2 do 3:2) se je odvila tudi v igri dvojic, ki je novost v letošnji sezoni 1. lige in točki sta ostali na Koroškem. V drugem krogu bodo Cirkovčanke v soboto gostile izolski Arrigoni. 2. SNTL (m) Brez točk so uvodni krog končali tudi Ptujčani v 2. ligi, ki so nastopili v postavi Luka Krušič, Marsel Šegula in Gorazd Selišek. Najprej so v dopoldanskem terminu v Lučah gostovali pri drugi ekipi Savinje. Srečanje pa so prepričljivo izgubili brez osvojene točke. Nič bolje je niso odnesli popoldan, ko so se merili z drugi ekipo Mengša. Edino posamezno točko je prispeval Luka Krušič. Tudi drugoligaši (in tretjeligaši) se letos merijo po spremenjenem sistemu točkovanja, za zmago je treba osvojiti šest točk. Najprej je na vrsti šest posamičnih dvobojev (dva kroga treh igralcev), nato pa v sedmi partiji sledi dvoboj dvojic. Novost je tudi ta, da se lahko srečanje konča z delitvijo točk, kar se zgodi v primeru izida 5:5. REZULTATI 1. KROGA: Savinja Plasard II – Ptuj 6:0, Mengeš Racketry II – Ptuj 6:1, Kema Murexin II – Sobota I Foto: Črtomir Goznik Ina Unger (NTK Cirkovce) 2:6, Rakek – Logatec 6:4, Arrigoni I – Ilirija 6:2, Mengeš Racketry II – Xiom Muta 5:5, Rakek – Ilirija 6:1, Arrigoni I – Logatec 6:2, Savinja Plasard II – Xiom Muta 5:5. 1. ARRIGONI I 2. RAKEK 3. SAVINJA P. II 4. MENGEŠ R. II 5. SOBOTA I 6. XIOM MUTA 7. LOGATEC 8. KEMA MUREXIN II 9. ILIRIJA 10. PTUJ 2 2 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 0 0 0 0 0 12:4 0 12:5 0 11:5 0 11:6 0 6:2 0 10:10 2 6:12 1 2:6 2 3:12 2 1:12 4 4 3 3 2 2 0 0 0 0 3. SNTL (m) – vzhod Zato pa so toliko bolje sezono odprli Cirkovčani v 3. ligi. Ekipa, v kateri so bili Matic Slodej, Aleks Koren in Tilen Križanec, je srečanji 1. kroga odigrala na Gorenjskem, dopoldan v Škoi Loki, popoldan pa v Kranju. Obakrat sta vse posamične dvoboje dobila 31-letni Slodej in 12-letni Koren, na prvo zmago pa bo moral še počakati 22-letni Križanec. Dvoboj dneva je bil odigran v Kranju, kjer sta se v osmi partiji pomerila Jan Krč (20 let) in Aleks Koren. Osem let mlajši Cirkovčan je povedel 0:2 (10.12, 10:12), nato pa je zobe pokazal tudi Krč in izenačil na 2:2 (15:13, 11:6). Odločilni peti niz se je odločal v podaljšku, več zbranosti pa je na koncu pokazal Aleks, ki je slavil 12:14. Že v tem dvoboju se je pokazala pravilnost odločitve, da se ekipa Cirkovce poda v ligaško tekmovanje ... REZULTATI 1. KROGA: B2 I Bendl – Cirkovce 2:6, Škoa Loka – Cirkovce 3:6, B2 I Bendl – Sobota II 6:0, Savinja IV – Vesna II 1:6, Savinja V – Inter Diskont II 0:6, Škoa Loka – Sobota II 6:2, Savinja IV – Inter Diskont II 1:6, Savinja V – Vesna II 2:6. 1. INTER DISKONT II 2. VESNA II 3. CIRKOVCE 4. B2 I BENDL 5. ŠKOFJA LOKA 6. SAVINJA IV 7. SAVINJA V 8. SOBOTA II 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 2 12:1 12:3 12:5 8:6 9:8 2:12 2:12 2:12 4 4 4 2 2 0 0 0 JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 stran 15 Šport, šport mladih petek z 14. oktobra 2022 15 Drago Vobner, prejemnik nagrade za življenjsko delo »Še danes se navdušujem nad tenisom« Na letošnji prireditvi Športnik leta MO Ptuj, ki je maja potekala v dominikanskem samostanu, bi moral nagrado za življenjsko delo prejeti Drago Vobner. Ker se slednji zaradi bolezni prireditve takrat ni mogel udeležiti, so mu na Zavodu za šport pred dnevi priredili sprejem in mu izročili priznanje. Kaj vam pomeni nagrada? D. Vobner: „Zelo sem počaščen, a nagrado delim z vsemi, ki so v teh letih sodelovali z menoj.“ Kje ste se srečali s tenisom? D. Vobner: „S tenisom sem se prvič srečal v Kidričevem, kjer sem spoznal Braneta Tonejca. Tam sem tudi prvič prijel za lopar in se takoj navdušil za ta šport, ki me je potem spremljal skozi domala celotno življenje. Še pred nekaj leti sem aktivno igral skoraj vsak dan, vse do poškodbe hrbtenice. Tenis mi je takrat in mi še danes veliko pomeni, bil je sprostitev in še veliko več. Še danes zelo rad spremljam tenis po televiziji, pa tudi v klub grem, kolikokrat morem in z navdušenjem opazujem mlade pri igri.“ V Teniškem klubu Ptuj ste pustili globok pečat. Kako gledate na prehojeno pot? D. Vobner: „Začeli smo iz ničle, potem pa sem bil dolga leta predsednik kluba. Bili smo res dobro organizirani in smo s pomočjo vseh v Drago Vobner je bil od mladih let predan športu. Najprej se je navduševal nad nogometom, kasneje pa se je rekreativno ukvarjal z igranjem tenisa. Leta 1976 je bil pobudnik za ustanovitev teniške sekcije in ureditev igrišč v Kidričevem. Ko so Toplice Ptuj načrtovale izgradnjo štirih teniških igrišč, je ves čas zagovarjal, da morajo biti peščena in ne z asfaltno podlago, kot je bilo najprej načrtovano. Na ta način je vplival, da je tenis postal priljubljen šport na Ptuju in se je hitro razvijal. Naslednji korak je bil narejen z ustanovitvijo Teniškega kluba Ptuj. To se je na pobudo Draga Vobnerja uresničilo leta 1978. Po ustanovitvi kluba je prevzel organizacijo klubskih aktivnosti ter je bil tudi dolgoletni predsednik kluba. V tem času je klub s prostovoljnim delom in prispevki članov ter sredstvi sponzorjev naredil leta 1981 še štiri peščena teniška igrišča. Desetletje kasneje – klubu veliko ustvarili. Veseli me, da je vse skupaj še danes v uporabi in služi svojemu namenu ter da lahko teniški igralci in igralke uživajo v igri in lepem ambientu.“ Veliko pozornosti ste namenjali strokovnim kadrom, trenerjem. D. Vobner: „Res je, nismo se usmerjali izključno v igrišča in objekte, ampak tudi v izobraževanje mladih, v njihov razvoj teniške igre s pomočjo kakovostnih trenerjev. Na začetku smo trenerje iskali v Mariboru, potem pa smo imeli srečo, da sta se nam pridružila Luka Hazdovac in Zoran Krajnc, ki sta s svojimi varovanci in strokovnim delom dosegala velike uspehe ne samo v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.“ Jože Mohorič leta 1991 – so zgradili še klubsko hišo. Tako je teniški center dobil današnjo podobo. Kmalu po ustanovitvi Teniškega kluba Ptuj je nastala tudi potreba po strokovnem kadru. Zato je Drago Vobner iz Maribora pripeljal prvega trenerja Branka Štajnerja, ki je začel delati z mladimi. Organiziral je tudi prve teniške turnirje na Ptuju, na katerih so nastopili takrat najboljši slovenski igralci. Na ta način je populariziral tenis in je postavil osnove za uspešen razvoj belega športa na Ptuju. Ves čas so Dragu Vobnerju pri projektih stali ob strani člani kluba in to ga je vedno znova vodilo naprej k izboljšanju dela. Na ta način je sredi devetdesetih let angažiral tudi trenerja Luko Hazdovca in Zorana Krajnca, ki sta vzgojila številne odlične teniške igralce. Z njimi je Teniški klub Terme Ptuj danes eden najbolj uspešnih športnih klubov na Ptuju in v svojem športu tudi v Sloveniji. Kikboks z Svetovno prvenstvo v Italiji Tilen Repina osvojil srebrno medaljo Na svetovnem prvenstvu v kikboksu za kadete in mladince, ki ga je organizirala WAKO organizacija, ki jo priznava Mednarodni olimpijski komite, so slovenski tekmovalci odlično nastopali. Osvojili so šest zlatih, eno srebrno in šest bronastih medalj. Na svetovnem prvenstvu v Jesolo Lidu v Italiji, ki je potekalo od 1. do 8. 10., je sodelovalo več kot 2500 tekmovalcev iz 63 držav. Reprezentanca Slovenije se je predstavila z 28 tekmovalci v petih disciplinah. Ptujski klub borilnih veščin sta v reprezentanci zastopala Doris Šulek in Tilen Repina. Rezultati: - Doris Šulek je med starejšimi kadetinjami do 55 kg v 1. kolu izgubila proti izkušenejši tekmovalki Valeriji Heniuti iz Ukrajine z rezultatom 5:7. Prva runda se je končala neodločeno 2:2, po drugi rundi pa je zmagala Ukrajinka. Vsekakor dober nastop naše Doris in nabiranje izkušenj za vnaprej; - Tilen Repina je imel prvi nastop med mladinci do 79 kg v light kontaktu. Tilen je izvrstno začel ter po dveh rundah visoko vodil proti tekmecu iz Avstrije Anesu Trlu. V tretji rundi pa je Tilnu zmanjkalo moči in je na koncu kljub velikemu vodstvu žal izgubil; - Tilen je nastopal tudi v point fightingu, kjer je v četrtfinalu izgubil proti Samuelu Semeni iz Italije in osvojil 5. mesto. Tilen pa je nato izkoristil zadnjo priložnost za medaljo, saj je z nasto- pom v tretji ekipi Slovenije – mladinci v point fightingu (Ali Botonjič, Klemen Pograjc, Tilen Repina) osvojil 2. mesto. Ekipa Slovenije je bila veliko presenečenje, saj je po vrsti premagovala bivše svetovne in evropske prvake. Slovenija je premagala Veliko Britanijo, Bolgarijo in Grčijo. V finalu pa so naši izgubili z 20:22 proti ekipi iz Avstrije in osvojili 2. mesto ter postali podprvaki sveta. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar in selektor Bojan Korošec s trenerji. Na prvenstvu so uspešno sodili tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Zbrani ob naknadni vročitvi priznanja Dragu Vobnerju za življenjsko delo na področju športa Judo z Pokal Komende Lepi uspehi naših mladih judoistov V Komendi je konec tedna potekalo veliko mednarodno tekmovanje Pokal Komende, na katerem se je skupno zbralo več kot 350 mladih judoistov iz 48 klubov iz sedmih držav (Slovenije, Italije, Avstrije, BiH, Hrvaške, Srbije in Šrilanke). V soboto je potekalo tekmovanje v kategorijah U-18, U-16, U-14 in U-12, v nedeljo pa še U-10, U-8 in U-6 (mlajši so tekmovali v skupinah). Tekmovanje je štelo za slovenski pokal. JK Gorišnica Judo klub Gorišnica je pod vodstvom trenerja Roka Veseliča zastopalo 10 tekmovalcev, lahko pa se pohvalijo s kar osmimi osvojenimi medaljami – tremi zlatimi, dvema srebrnima in tremi bronastimi. Uvrstitve tekmovalcev JK Gorišnica: 1. Nika Murk (U-18, do 46 kg); 1. Liam Afuwape Fajfarič Abiola (U-10) 1. Aljaž Horvat (U-10); 2. Gašper Hrga (U-14, do 46 kg); 2. Ožbej Bromše (U-10); 3. David Kelc (U-14, +66 kg); 3. Jakob Horvat (U-12, do 42 kg); 3. Tim Hercog (U-10). Tekmovala sta še Teo Kokot (U-14, –60 kg) in Tomas Vozlič (U-16, –55 kg). JK Drava Ptuj Judo klub Drava je zastopalo pet tekmovalcev. Največji uspeh je dosegla Maruša Frank, ki je v kategoriji do 57 kg (U-14) nanizala štiri zmage in osvojila 1. mesto. V isti starostni skupini, a v kategoriji do 52 kg, je Aneja Vidovič osvojila 3. mesto (dve zmagi in poraz). Maruša je trenutno tretja v absolutni uvrstitvi v njeni starostni kategoriji. Obe tekmovalki čaka ta vikend nastop na naslednji tekmi za slovenski pokal v Beltincih. Med mlajšimi kadetinjami v skupini U-16 je Žanet Polanec v kategoriji do 57 kg osvojila 3. mesto (dve zmagi, dva poraza), Lan Milošič pa je med mlajšimi kadeti v kategoriji do 55 kg zasedel končno 7. mesto (dve zmagi, dva poraza). Mai Pak je izpadel v predtekmovanju v kategoriji do 60 kilogramov. Foto: JK Gorišnica Tekmovalci JK Gorišnica v starejših kategorijah: zgoraj Teo Kokot, Tomas Vozlič, Nika Murk in trener Rok Veselič, spodaj David Kelc, Gašper Hrga in Jakob Horvat Luka Perkovič do ene zmage na tekmi evropskega pokala Na tekmi evropskega pokala v judu v Podčetrtku je v slovenski reprezentanci nastopil član ptujske Drave Luka Perkovič. V kategorij do 73 kilogramov se je meril v konkurenci 42 tekmovalcev. Luka je v prvem krogu gladko odpravil Nemca Yerricka Schrieverja. V drugem se je pomeril z Narimanom Mirazayevim iz Azerbajdžana in izgubil v sicer zelo izenačeni borbi. Pri tem velja pripomniti, da se je tekmec na koncu uvrstil v finale in osvojil 2. mesto. V popravni borbi je nato Luka Perkovič ves čas napadal Ukrajinca Antona Shunalieva in ob nekaterih sodniških napakah na koncu tesno izgubil. Po tekmovanju so judoisti ptujske Drave ostali še na mednarodnih pripravah, kar sta Luka Perkovič in njegov trener Vlado Čuš izkoristila za dobro pripravo na naslednjo tekmo evropskega pokala, ki bo ta konec tedna v španski Malagi. JM, DB Apolon Maribor Foto: Franc Slodnjak Ptujska zasedba na SP v Italiji Uspešni sta bili še dve Ptujčanki, a v klubskem dresu mariborskega Apolona. Lana Sledič je med U-14 v kategoriji do 48 kg osvojila 1. mesto (3 zmage), izbrana pa je bila tudi za najboljšo tekmovalko v svoji starostni skupini. V kategoriji nad 63 kg je bila podobno uspešna tudi Klara Hvalec, saj je s štirimi zmagami zasedla 1. mesto. Foto: arhiv JK Drava Ptuj Luka Perkovič (JK Drava Ptuj, v sredini) COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 Šport, šport mladih, rekreacija 16 Footgolf z Državno prvenstvo stran 16 petek z 14. oktobra 2022 Kolesarstvo z Pokal Pogi Krajnc prvič na slovenskem vrhu Perutnina Ptuj zmagala Pogi Pokal S tekmami 9. in 10. kroga se je na igrišču Golf Amon Olimje zaključila letošnja sezona tekem državnega prvenstva v footgolfu. Zadnji tekmi je organiziral domači klub Footgolf Sport club M. V zadnjih dveh krogih sta pri članih zmagala Mihael Wajs (Pomurje) in Uroš Krajnc (Ptuj), slednji pa je s tem tudi na najlepši možni način okronal celotno sezono in prvič osvojil naslov državnega prvaka. Na tronu je zamenjal Gaja Rosiča (Posočje), ki je slavil štirikrat zapored, premierni naslov leta 2017 pa je osvojil Matija Brodnjak (Ptuj). Po petih letih se tako naslov vrača v vitrine FGK Ptuj … Drugo mesto v skupni uvrstitvi (štelo je osem najboljših rezultatov) je zasedel Endi Curk (Posočje), tretje pa Mihael Wajs (Pomurje). V dese- Dosegli so kar štiri zmage v posaV nedeljo je v Podsmreki kategorijah. Pri puncah sta potekala zaključna prireditev meznih to bili Kaja Adam in Hana Jeromel, v Pokalu Slovenije, VN pri fantih pa Anej Resman in David Adam. Na 3. stopnički je bila tudi Avtomojstra. Krožna dirka Živa Bohak. Odmevna ekipna zmaje bila tudi zadnja dirka v ga je še toliko slajša, saj so k njej prisezoni, ki je štela za posebno spevali prav vsi kolesarji z odličnimi točkovanje Pogi Pokal predstavami in nesebično ekipno 2022, kolesarji KK Perutnina pomočjo. Ptuj pa so postali veliki VN Avtomojstra 2022, zmagovalci! rezultati članov Z odličnimi predstavami skozi KK Perutnina Ptuj: vse leto, še posebej pa v nedeljo, so na prestolu zamenjali močno domačo ekipo Pogi Team Ljubljana. - DEČKI C: 1. Anej Resman, 11. Luka Lampret, 13. Gal Hrastnik, 14. Matija Lačen, 32. Miha Gramc, 39. Maks Nahberger, 42. Miha Kirbiš, 44. Andraž Mahorič; - DEKLICE C: 1.Kaja Adam, 3. Živa Bohak, 5. Hana Štumperger, 8. Vivi Oblak; - DEČKI B: 1. David Adam, 6. Maj Bohak, 21. Nik Vidovič, 22. Mark Šteharnik; - DEKLICE A: 1. Hana Jeromel; - DEČKI A: 5. Nik Muršec, 8. Miha Bošnik, 29. Jakob Bornšek, 35. Jan Kirbiš, 37. Nik Kolbl; - ML. MLADINCI: 7. Jon Pritržnik; - MLADINCI: 7. Jure Majnik, 8. Primož Kirbiš. UR Rezultati 9. kroga DP, Olimje, člani: 1. Mihael Wajs 2. Endi Curk 3. Uroš Krajnc 4. Žan Susman 5. Dalen Dabič Simonič 7. Ian Emeršič 8. Iztok Ogrizek FGK Pomurje FGK Bovec FGK Ptuj FGK Ptuj FGK Ptuj FGK Ptuj FGK Ptuj -8 -7 -6 -6 -5 -5 -4 FGK Bovec FGK Bovec Sport club M FGK Ptuj FGK Ptuj -7 -7 -2 -2 0 Veterani: 1. Vasja Kovač 2. Simon Sladič 3. Franc Nani Matjašič 4. Milan Kristovič 5. Darin Repič Rezultati 10. kroga DP, Olimje, člani: 1. Uroš Krajnc 2. Mihael Wajs 3. Iztok Ogrizek 10. Dalen Dabič Simonič FGK Ptuj -11 FGK Pomurje -11 FGK Ptuj -10 FGK Ptuj -5 Veterani: 1. Peter Dirnbek 2. Vasja Kovač 3. Simon Sladič 4. Milan Kristovič 5. Franc Nani Matjašič Sport club M FGK Bovec FGK Bovec FGK Ptuj Sport club M -7 -7 -6 -5 -4 Uroš Krajnc (FGK Ptuj) v družbi predsednika Footgolf kluba Amon Franca Nanija Matjašiča in predsednika Footgolf zveze Slovenije Damjana Turka terico je še nekaj članov ptujskega kluba, Dalen Dabič Simonič, Dejan Novak in Ian Emeršič. Pri veteranih je novi prvak s štirimi zmagami postal Simon Sladič (Posočje), s tremi mu sledi Peter Dirnbek (Sport club M), tretje mesto na zmagovalnem odru pa je zasedel prvak zadnje sezone Vasja Kovač (Posočje). Tudi v tej kategoriji so se v deseterico najboljših prebili trije člani FGK Ptuj, in sicer Milan Kristovič, Viktor Hotko in Sandi Mertelj. Zaključek footgolf sezone bo 23. oktobra na igrišču na Ptuju, kjer bo izvedeno še ekipno državno prvenstvo, t. i. Matchplay. JM Končni vrstni red na državnem prvenstvu: Člani: Veterani: 1. Uroš Krajnc 2. Endi Curk 3. Mihael Wajs 4. Sandi Podgoršek 5. Dalen Dabič Simonič 6. Admir Ičanovič 7. Dejan Novak 8. Ian Emeršič 9. Gaj Rosič 10. Denis Mlekuž Ptuj Bovec Pomurje Pomurje Ptuj Sport club M Ptuj Ptuj Bovec Bovec 716,92 623,80 608,80 504,07 488,15 474,10 469,97 469,39 433,78 428,11 Foto: Damjan Adam Skupinska fotografija mladih kolesarjev in kolesark KK Perutnina Ptuj – zmagovalcev Pokala Pogi 2022 1. Simon Sladič Bovec 2. Peter Dirnbek Sport club M 3. Vasja Kovač Bovec 4. Milan Kristovič Ptuj 5. Dejan Kvas Sport club M 6. Leon Šuntner Sport club M 7. Viktor Hotko Ptuj 8. Sandi Mertelj Ptuj 9. Renato Hvalec Pomurje 10. Nani Franc Matjašič Sport club M 753,28 653,47 650,15 640,76 565,48 545,93 541,75 521,27 491,74 484,37 Zlati krog s Primožem Rogličem vse zbrane, nato pa je med obiskovalci naredil še nekaj spominskih fotografij in podelil tudi številne avtograme. Športni dogodek je s krajšim kulturnim programom s plesi dopolnila tudi Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj. Fundacija Primoža Rogliča Kolesarski dogodek, na katerem so udeleženci varno odvozili nekaj več kot 60 kilometrov, je bil v osnovi namenjen zbiranju sredstev za Fun- Nogomet z 1. SNL RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 17.30: Celje – CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Domžale – Bravo; V SOBOTO OB 17.30: Koper – Gorica; OB 20.15: Olimpija – Maribor; V NEDELJO OB 17.30: Mura – Kalcer Radomlje. 2. SNL Kolesarstvo z Dobrodelni dogodek Nedelja je bila v znamenju rekreativnega kolesarjenja, saj je Primož Roglič skupaj z Novo KBM izvedel dobrodelno kolesarsko vožnjo Zlati krog s Primožem Rogličem. Start in cilj projekta, v katerem so se zbirala sredstva za Fundacijo Primoža Rogliča, je bil v Mariboru, vmes pa se je karavana približno 250 kolesarjev z našim kolesarskim šampionom ustavila tudi na Ptuju. Na parkirišču pod ptujskim gradom je Rogliča pričakalo kar nekaj ljubiteljev kolesarstva, pozdravila ga je tudi županja Nuška Gajšek. Primož se je v kratkem nagovoru zahvalil za sprejem in pozdravil Športni napovednik dacijo Primoža Rogliča. Dodaten denar se je zbiral tudi po odpeljani trasi na Trgu Leona Štuklja, kjer so dražili in prodali dvokolo iz oglasov Nove KBM, Primožev dres in edinstvene ure znamke Tissot. Skupno je bilo zbranih več kot 30.000 evrov. Fundacija Primoža Rogliča z denarjem pomaga mladoletnim perspektivnim športnikom iz različnih športnih panog, prav tako pa mladim športnikom Primož Roglič ob finančni zagotavlja tudi psihološko podporo pri njihovem športnem udejstvovanju. David Breznik RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 15.00: Roltek Dob – Aluminij; V SOBOTO OB 15.00: Kety Emmi&Impol Bistrica – Triglav Kranj, Jadran Dekani – Brinje Grosuplje, Primorje – Ilirija 1911; OB 16.30: Krka – Krško; V NEDELJO OB 15.00: Beltinci Klima Tratnjek – Nafta 1903, Vitanest Bilje – Rogaška, Rudar Velenje – Fužinar Vzajemci. 3. SNL – vzhod RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Drava Ptuj – Premium Dobrovce, Podvinci – Zavrč, Posavje Krško – Bosch Bračič Videm, Dravinja – Cirkulane, Koroška Dravograd – Brežice 1919 Terme Čatež, Rače – Avto Rajh Ljutomer; V NEDELJO OB 15.00: Šampion – Šmartno 1928. 1. mladinska liga 11. krog: Nova KBM Aluminij – Ilirija Extra-Lux (v soboto ob 15.00). 1. kadetska liga 11. krog: Nova KBM Aluminij – Ilirija Extra-Lux (v soboto ob 12.30). Super liga RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Gerečja vas – Hajdina, Središče – Markovci, Boč Poljčane – Grajena Anpro; V NEDELJO OB 15.00: Stojnci – Apače, Gorišnica – Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Tržec – Pragersko; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Podlehnik; OB 15.00: Rogoznica – Hajdoše, Makole Bar Miha – Ormož. 2. liga MNZ Ptuj Foto: Črtomir Goznik RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Slovenja vas SMS sanacija – Leskovec, Oplotnica Senčila Senica – Dornava Digitalpartner.si; V NEDELJO OB 15.00: Polskava avtop. Grobelnik – Mladinec Lovrenc. Prosta je ekipa Zgornja Polskava. Rokomet z 1. B. DRL (m) ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Butan Plin Izola (v petek ob 19.00 v Gorišnici). 2. DRL (m) 3. KROG: Kronos – Drava Ptuj (v soboto ob 20.00). 1. A DRL (ž) – modra skupina 4. krog: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož – Velenje (v nedeljo ob 18.00 v Ormožu). Futsal z 1. SFL RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Sevnica, Dobovec - Bronx Škofije; OB 20.30: Dobrepolje – Mlinše, Siliko Vrhnika – Meteorplast Šic bar. Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 1. krog: Svolley – ŽOK G.S.V. Ptuj (v soboto ob 18.00 v Vuzenici). Namizni tenis z 1. SNTL (ž) 2. KROG: Cirkovce – Arrigoni (v soboto ob 17.00 v Cirkovcah). Tajski boks z Na Ptuju turnir mednarodne lige in državno prvenstvo Klub tajskega boksa Ptuj v soboto, 15. oktobra, od 11. ure naprej v športni dvorani Center organiziral 1. turnir mednarodne lige v tajskem boksu, ki je hkrati tudi 1. turnir za državno prvenstvo v tajskem boksu. V ringu bodo nastopali tekmovalci iz Češke, Madžarske, Črne gore, Srbije, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Klub tajskega boksa Ptuj bo imel na tekmovanju tri borce, Kung fu klub Ptuj pa enega. Konjeništvo z Tekmovanje v dresurnem jahanju Na posestvu Marsilea (Pacinje 23) bo to nedeljo, 16. oktobra, od 10. ure naprej tekmovanje v dresurnem jahanju CDNA. Letalstvo, padalstvo z Dan odprtih vrat Aerokluba Ptuj Aeroklub Ptuj v soboto, 15. 10., od 10. ure naprej za vse obiskovalce organizira dan odprtih vrat. Obiskovalci bodo lahko spremljali različne zračne aktivnosti članov kluba, ogledali si bodo lahko klubsko letalsko floto in se seznanili z načini, kako postati pilot motornega in jadralnega letala ali kako postati padalec. Jože Mohorič, David Breznik Štajerski TEDNIK petek z 14. oktobra 2022 petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Spremembe na nebesnem nebu boste sprejeli z odprtimi rokami. Konec koncev vam bo dano, da tudi sami še naprej ustvarjate in se predajate tistim rečem, ki so vam blizu. Nadvse spodbudno pa bo, da se odpravite tudi po nakupih, da greste na aerobiko ali pa v savno. BIK (21. 4. – 20. 5.) Pasma je bila razvita v ZDA s križanjem gladkodlakega foxterierja, čivave in toy manchester terierja v začetku 19. stoletja, z namenom dobiti čim manjšega terierja. Najprej so jih zaradi majhnosti uspešno uporabljali za lov na podgane, kasneje pa so postali priljubljeni družinski psi, prav tako pa so se izkazali kot odlični terapevtski psi. Njegova tribarvna belo-rdeče-črna dlaka je kratka, priležena in trda. Psi obeh spolov zrastejo od 46 do 61 cm in tehtajo od 1,5 do 3 kg, njihova življenjska doba pa je 12 do 15 let. To je pogumen, radoveden, prijazen, zabaven, pozoren, živahen, odločen, neustrašen in zvest pes, dober čuvaj, ki bo lajal in opozoril na prihod vsakega tujca, saj je kljub svoji majhnosti po srcu velik pes. Je tudi zelo inteligenten in učljiv, skratka odličen družabnik. ANNAKIN, Ken - britanski filmski režiser, ASARAK - trojanski heroj, Enejev praded, HOACIN - družabna južnoameriška kura Oktober vam prinaša obilo spoznanja o tem in onem. Na zadeve, ki so vam bile do nadaljnjega samoumevne, pogledate iz drugega zornega kota. Pestrost življenja je vidna na vsakem koraku. Dano vam bo, da najdete svojo srečo in tako greste naprej. Služba: kreativni izzivi. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Vse okoli sebe sprejemate kot izziv in tako boste urno šli naprej po zastavljeni poti. Zdelo se bo, da se ne boste obračali ne levo, ne desno, ampak sledili svojim sanjam. Načeloma bo vladalo načelo, da je tam, kjer je doma glasna družba, tudi sreča. Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla! RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj, Slovenija z Woltova statistika naročil prek spleta Ptujčani najraje naročijo - mleko Slovenci so v zadnjem letu prek Wolta naročili 37.921 različnih izdelkov. Najdražji nakup je bil vreden 1800 evrov, ljudje pa so sicer naročali tako izdelke iz restavracij kot iz trgovin. Pri naročilih iz segmenta živil Wolt zaznava tudi razlike po mestih; ponekod ljudje najpogosteje naročajo kruh, drugje banane, tortice, vino in šopke. Po podatkih Wolta so denimo Mariborčani v zadnjem letu v segmentu živil najpogosteje naročili kruh, sledila sta čips in pivo. V Ljubljani so na prvem mestu po priljubljenosti banane, sledita kruh in mleko. V Mariboru se glede na ugotovitve Wolta proda 25 odstotkov več piva Laško kot Union, medtem ko se v Ljubljani proda 37 odstotkov več piva Union kot Laško. V Kopru najraje naročijo malvazijo, v Murski Soboti in na Ptuju mleko, v Novem mestu šopke, v Celju žemljice, v Velenju in Domžalah tortice, v Novi Gorici pivo in banane ter v Kranju energijske napitke. Največ oddanih naročil izdelkov iz restavracij je med 11. in 14. uro, iz trgovin pa največ naročajo med 16. in 18. uro, torej ko ljudje zaključijo službo in se odpravijo domov. Iz trgovin uporabniki na Woltu največ naročajo ob torkih, četrtkih in sobotah. Najdražji izdelek, ki ga je nekdo naročil prek Wolta, je bil telefon Samsung Galaxy Z Fold3 5G v Čeprav bodo koraki naprej majhni, boste v sebi odločeni, kje je vaše mesto in kaj prava pot. Besede so lahko nekaj prijetnega in sproščujočega. Odpravite se lahko na izlet, vsekakor bo gibanje tisto, ki vam bo koristilo. V ljubezni pa bo simbol čisto bela reka, ki prinaša notranjo modrost! LEV (23. 7. – 22. 8.) Zaznamovala vas bo prodorna energija, čeprav se nekoliko bolj poglobite v svet skritih energij. Jesensko listje se vztrajno barva in tako je čas, da tudi sami vnesete v svoje življenje pisane barve, ki bodo tiho pripovedovale zgodbo sreče. Varnost bo nekaj, kar iščete in najdete. DEVICA Foto: Sta/M24 vrednosti 1799,99 evra. To je tudi najdražji izdelek, ki ga uporabniki lahko najdejo na Woltovi platformi, so v sporočilu za javnost dodali v družbi. Ugotavljajo tudi, da je prodaja veganskih izdelkov v zadnjem letu poskočila za 309 odstotkov. Najbolj sladkosnedni so medtem glede na podatke o Woltovih na- ročilih v Ljubljani in Kopru; v Ljubljani najraje naročajo tortice in krofe, v Kopru pa sladoled. Naročanje izdelkov se sicer razlikuje tudi glede na letni čas. Zadnji deževni konec tedna so uporabniki naročali tudi dežnike in plinske jeklenke, ker se bliža noč čarovnic, pa se v košaricah uporabnikov že najdejo buče za izrezovanje. Pozimi bodo lahko na dom naročili tudi novoletne jelke. Wolt, ki v Sloveniji deluje tretje leto, je sicer pred nekaj meseci v Mariboru odprl trgovino, namenjeno zgolj dostavi. Kmalu bo Wolt Market odprl tudi v Ljubljani, so še sporočili iz družbe. Sta (23. 8. – 22. 9.) Prijetnosti bodo ena za drugo prihajale v vaše življenje. Končno pridobite samozavest in sledite svojim sanjam. Srčni izvoljenec vas bo zelo podpiral in tako bodo koraki lahko veliko bolj prodorni. Zdelo se bo, da si boste z eno besedo upali več. Če greste na neko pot, bo oaza sreče popolna. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Vrata usode se bodo odprla tako široko, kot boste v danem trenutku potrebovali. Vsega, kar si želite, ne morete dobiti takoj. Dobro pa je, da se naučite počakati in biti hvaležni za vsako sporočilo, ki vam je dano. Primerno pa bo tudi, da negujete notranjega otroka v sebi. Kdor daje, ta prejema! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Poti usode so različne in čas je, da zablestite s tistimi znanji, ki jih dobro obvladate in so vam blizu. V tednu, ki je pred vami, vas bo zaznamovala iskrenost in tako boste lahko kos vsem obveznostim, ki se bodo zgodile. Kopali pa se boste tudi v vodah čiste ljubezni. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Na delovnem mestu boste, z eno besedo ,blesteli. Zazdelo se bo, da so se zvezde spustile z neba in vas posule s čarobnim prahom. Nakazano je, da zadeve ne razumete v bistvu in da se bo to zgodilo pod pogojem, da uporabljate razum v službi in srce doma v intimnosti partnerjeve ljubezni. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Reka življenja bo vila naprej in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim, ki bodo prihajale nasproti. Ljubezenska sreča bo tista, ki bo vašo nadaljnjo pot posula s cvetjem. Odprle se vam bodo neke nove poti in priložnosti bodo šle po principu prijetno s koristnim. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Iskre življenja se bodo kresale v vašo korist. Vodilo vas bo notranje ravnovesje in strmite po tem, da najdete v ljudeh prijatelja in zaščitnika. Seveda se okrepi želja po osebni svobodi in ohranjanju manevrskega prostora. Cveteli pa bodo tisti, ki imajo jasne cilje v življenju. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Ljubezen je tista, ki zdravi, oživlja in obuja. Nakazano je, da se lahko predajate lepotam življenja in da uživate, kajti stvari se bodo dogajale tako, kot se morajo, in prav da se. Blesteli boste v tistih malih zadevah in na vsakem koraku prisluhnili pesmi o sreči. Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. stran 18 petek z 14. oktobra 2022 Ptuj z Dobrodelni koncert Rotary cluba Povezali dobro in sladko Na turnirskem prostoru ptujskega gradu so se 9. oktobra zbrali ljudje dobrega srca, ki čutijo z vsemi tistimi, ki so se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znašli v stiski, in potrebujejo pomoč sočloveka. Rotary club Ptuj, pridružili so se tudi mladi rotarijci, člani Rotar Act cluba Ptuj, je pripravil dobrodelni koncert S srcem, da nas bo grelo, da bodo lahko v tej zimi vsi na toplem, da jih ne bo zeblo. Srčno in sončno popoldne so s svojimi nastopi dodatno ogreli: Dora Šandor, Miran Rudan, Domen Kumer, Dejan Vunjak, Tanja Žagar, Marko Škugor in Petovia kvintet. Predsednik Rotary cluba Ptuj Drago Slameršak se je zahvalil vsem, ki so prišli na koncert, ki so za vstopnico za dober namen plačali 12 evrov, in tudi tistim, ki so vstopnice kupili, a se koncerta iz takšnih ali drugačnih razlogov niso udeležili. Nekaj sto jih je koncert povezal s svojim namenom in sporočilnostjo, tako kot nastopajoče, druge darovalce, tehnično ekipo, SIP TV, ki je dogodek posnela in si ga bodo lahko ogledali tudi številni drugi, PMPO, družbo Radio-Tednik Ptuj, ki je bila medijski sponzor, voditelja Domna Hrena, odgovor- nega urednika Radia Ptuj, vse člane Rotary cluba Ptuj in Rotar Act cluba Ptuj. Partnerji v projektu so bili tudi Mikrofonija, Gastro, Vargasal in Javne službe Ptuj, donatorji pa: Kaass-avto, Kaass Prevozi, TMD Invest, Sava Hotels&Resorts – Terme Ptuj, Ilkos, odvetnik Janez 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Petovia kvintet Kidričevo z Preventivni dan z gasilci Predstavili različne oblike reševanja V Lovrencu na Dravskem polju so v začetku meseca priredili Preventivni dan z gasilci. Predstavile so se službe zaščite in reševanja. Foto: Sandra Žumer, PGD Lovrenc Zgodbe reševalca na motorju so vedno zanimive. CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Prireditev je spremljalo toplo in sončno jesensko vreme, organizatorji, PGD Lovrenc na Dravskem polju, so z udeležbo obiskovalcev zadovoljni. Poveljnik društva Uroš Leskovar je dejal, da se je dogodka udeležilo okoli 250 obiskovalcev, zlasti mlajši udeleženci iz podružnične šole Lovrenc, člani in mladina iz okoliških gasilskih društev ter drugi zainteresirani. Na prizorišču so predstavili različne službe zaščite in reševanja. Domači gasilci so uporabili dvižno ploščad, omogočili so preizkušanje v gašenju začetnega požara, predstavili tehnike nudenja prve pomoči, izvedli preizkus na gasilskem poligonu, udeleženci so lahko sestavljali gasilsko sestavljanko velikanko, iskali predmete v zadimljenem prostoru. Na koncu je sledil še prikaz gašenja gorečega vozila. Krajanom so omogočili brezplačen pregled gasilnikov, vsi udeleženci so prejeli spominsko priznanje, gasilci so poskrbeli za okrepčilo. Lovrenškim gasilcem so se pri predstavitvi dejavnosti služb zaščite in reševanja pridružili člani kinološkega društva za reševalne pse REPS Maribor, policisti postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor ter reševalec na motorju iz UKC Ljubljana. „Zadovoljen sem, da smo dogodek izvedli že peto leto. Predvsem je pozitivno to, da je preventivni dan po dveh letih premora zaradi epidemije ponovno zaživel. Občanom smo omogočili vpogled v različne sektorje zaščite in reševanja, da spoznajo naše delo in trud. Najpomembnejše pa je, da prenašamo znanje mladim, dajemo zgled in približamo vrednote prostovoljstva ter pomoči drugim,“ je povedal poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju Uroš Leskovar. MZ Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 14. oktobra 2022 Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak (tretji z desne): „V Rotary clubu Ptuj verjamemo v zgodbe, ki povezujejo ljudi za dober namen.“ stran 19 19 Lovrec, Mlin Žnidarič in agencija Klopotec. Do konca meseca pa se lahko s poslanim SMS-sporočilom nadlani ali nadlani5 na 1919 pridružijo še vsi drugi, ki želijo pomagati. „Ta zgodba Rotary cluba Ptuj je namenjena tistim, ki dejansko živijo malo slabše kot marsikdo od nas, ki nimajo te sreče, da bi živeli v neki coni lagodja, zadovoljstva. V življenju je tako, da zmeraj dobro ni sladko in sladko tudi zmeraj ni dobro. Ampak danes smo s to zgodbo, s tem koncertom, združili dobro in sladko,“ je v sklepni misli zahvale poudaril predsednik Rotary cluba Ptuj, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. V okviru dobrodelnega projekta S srcem, da nas bo grelo, so doslej zbrali 6.862 evrov. Dobrodelnemu koncertu bo sledilo še več dobrodelnih projektov, da bi lahko ljudem v stiski čim bolj pomagali. Zlasti pa še družinam, ki so že v preteklih letih težko pokrivale stroške elektrike, ogrevanja, materam samohranilkam, družinam z več otroki, starejšim. V Rotary clubu Ptuj verjamejo v zgodbe, ki povezujejo ljudi za dober namen. Zaradi vedno višjih cen energentov in hrane se je tudi v Spodnjem Podravju v zadnjem času močno povečalo število vlog za izredne socialne pomoči, je povedal direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, enote Ptuj, Miran Kerin. Medtem ko so jih pred krizo na Ptuju mesečno imeli okrog 300, jih je sedaj že okrog 450, v Ormožu jih je bilo pred krizo okrog 100, zdaj jih je okrog 130. Zagotovo bi jih bilo še več, če ne bi bilo relativno dobre zaposlenosti. Sredstva za pomoč ljudem v tej energetski draginji pa ima tudi MO Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor, zmagovalka 6. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji Miran Rudan in voditelj Domen Hren Foto: Črtomir Goznik Ptuj z Največja in najveličastnejša prireditev v zgodovini OŠ Ljudski vrt V Zlato knjigo je vpisanih že 1.000 učencev in učenk Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj je pred dobrimi tridesetimi leti dobila Zlato knjigo. Ta je izjemno bogata, ima lesene platnice, v njej pa so zapisani vsi tisti učenci in učenke, ki so vseh osem let dosegli odličen uspeh. Ravnateljici Tatjani Vaupotič Zemljič se je pred dvaindvajsetimi leti porodila ideja, da bi v šolo povabili vseh 500 odličnjakov, ki so bili vanjo vpisani do leta 2000. Zbrali so se na prijetnem dogodku dotedanjih generacij, kjer jim je ravnateljica obljubila, da bodo srečanje ponovno organizirali ob vpisu tisočega zlatega odličnjaka. In to se je zgodilo ravno v lanskem šolskem letu. Zaradi epidemioloških ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19 v lanskem letu, tako velikega dogodka niso mogli izpeljati, so pa začeli že v jesenskih mesecih leta 2021 načrtovati največjo in najveličastnejšo prireditev v vsej zgodovini šole. Vsem zlatim odličnjakom so poslali prvo informativno povabilo in jih pozvali, da zapišejo svoje spomine na osnovnošolske dni. »Ob tem moram poudariti, da smo vabila poslali vsem, vendar na naslove, ki smo jih imeli v našem arhivu. Zaradi varovanja osebnih podatkov se drugih načinov pridobivanja podatkov nismo smeli posluževati. Zato se je zelo verjetno zgodilo, da naša pošta ni dosegla vseh,« je povedala Vaupotič Zemljičeva in dodala, da tako velikega odziva niso pričakovali. »76 zlatih odličnjakov nam je poslalo svoje spomine na šolo. Še posebej lepo je bilo prebrati številne zahvale, ki so bile namenjene našim zaposlenim. Slednje smo vključili tudi v zbornik, ki je na nek način učno gradivo za vse, ki delamo v vzgoji in izobraževanju. Iz vseh teh zapisov lahko vsak razbere, kaj mladi ljudje najbolj cenijo pri svojih učiteljih in učiteljicah. Učiteljski poklic ni samo predajanje znanja, ampak je treba imeti občutek za otroka, ga prepoznati, spodbuditi, voditi in prepoznati njegova najmočnejša področja.« Zbornik so zasnovali kronološko, razdeljen je na obdobja, v vsakem obdobju pa so na kratko prikazani ključni dogodki, povezani s šolo, zapisani zlati odličnjaki, njihove zgodbe ter Foto: ČG Osrednja prireditev v šolski telovadnici ob vpisu 1.000 zlatih odličnjakov v Zlato knjigo lepi in nepozabni spomini. »Vsak utrinek preteklosti posebej nežno poboža dušo bralca, vsi skupaj pa tvorijo tapiserijo, dokaj trajno, zdaj ko je zapisan,« je zapisala Jožica Repič, urednica zbornika. Učenci z mentorji pripravili vrhunsko prireditev Na osrednjem dogodku se je zbralo več kot 1.000 ljudi – zlati odličnjaki največje ptujske šole, bivši sodelavci, pa seveda tudi ve- čina trenutno zaposlenih. Izvedba tako množičnega dogodka je bila precejšen organizacijski zalogaj. V kulturnem programu, nad katerim je bilo občinstvo več kot navdušeno, je sodelovalo okoli 150 učencev in učenk. Zbrane so na hudomušen in izviren način popeljali skozi zgodovino šole. Program so s svojimi nastopi popestrili nekdanja šolska glasbena skupina Stare črpalke, pesnik David Bedrač, sicer tudi učitelj slovenščine na OŠ Ljudski vrt, županja Nuška Gajšek, ki je v zlato knjigo vpisana pod številko 446. »Res smo garali, vendar je bil ves naš trud poplačan z aplavzom, hvaležnostjo in navdušenjem vseh, ki so se udeležili prireditve. Sodelovanje na takem dogodku je pomembno tudi za vse naše učence in učenke, ki so pridobili pomembne življenjske izkušnje, kot je nastopanje pred večjim številom ljudi, krepili pa so tudi področje ustvarjalnosti. Zelo veseli smo tudi bili, da so vsi naši ključni nastopajoči ostali zdravi,« je občutke po koncu prireditve strnila ravnateljica. Po uradnem delu je sledila pogostitev za vse obiskoval- ce. Da je bilo prostora dovolj, so še dodatno postavili šotor. Najstarejša udeleženka na dogodku je bila 93 let stara učiteljica, ki se je po toliko letih še vedno dobro spomnila imen svojih učencev. In zadnji gost je šel domov šele ob polnoči. Ob toliko spominih tem za pogovor namreč kar ni in ni zmanjkalo. Osrednjo prireditev si bo kmalu mogoče ogledati na spletni strani šole. Že v petek, 14. 10. 2022, pa bodo obeležili 20-letnico nove šolske zgradbe na podružnici v Grajeni. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 Zdravstveni globus 20 Duševno zdravje in zdravljenje depresije melisa, hmelj, sivka. Vse naštete rastline pomirjajo in olajšajo spanje. Težje oblike depresije zahtevajo tudi uporabo zdravil. Obstajajo številna zdravila z različnimi načini delovanja. Pri vseh pa velja enako navodilo – zdravila je treba uporabljati natančno v skladu z navodili zdravnika in farmacevta. Učinek nastopi po nekaj dneh do nekaj tednih. Na to paciente v lekarni opozorimo, da ni nepotrebnega razočaranja. Zdravljenja se ne sme prekiniti brez predhodnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Ko se zdravljenje z zdravili zaključuje, je zdravilo treba ukiniti postopoma. Praktično vsa zdravila, ki imajo učinek, imajo tudi neželene učinke. To velja tudi za antidepresive. Ti lahko povzročajo slabost, tesnobnost, nespečnost ali zaspanost. stran 20 petek z 14. oktobra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi duševno, telesno, čustveno in socialno ugodje oziroma blagostanje. Človek je celota, zato bi po besedah psihiatrinje V. Švab k posamezniku morali pristopiti celostno in ne obravnavati samo bioloških vidikov bolezni. Na področju zdravljenja duševnih motenj je znanost napredovala. Pred več desetletji so bile depresivne osebe označene kot občutljive, lene, pasivne in podobno. Danes vemo, da je depresija bolezen, ki pa ima pri vsakem bolniku drugačen obraz in zdravljenje zahteva individualiziran pristop, ki ni več samo zdravljenje z zdravili. Ob letošnjem dnevu duševnega zdravja svetovna zdravstvena organizacija opozarja na naraščajočo ekonomsko in družbeno neenakost, na nasilje in izredne razmere. Vse to so zunanji dejavniki, ki povečujejo težave, kot so stres, tesnobnost in depresija. Najuspešnejši pristop zdravljenja je kombiniran. Pri blagih oblikah depresije in pod pogojem, da so storitve pacientom dostopne, je uspešna psihoterapija brez zdravil. Najpogosteje pa psihiatri kombinirajo zdravila z drugimi oblikami, kot je psihoterapija, psihoizobraževanje ter rehabilitacija. Težko je doseči, vendar tudi gibanje na svežem zraku pozitivno vpliva na razpoloženje – svež zrak, neobvezno druženje, pa tudi vitamin D. Za zdravljenje depresije imamo na voljo več skupin zdravil. Kot rečeno, pri blagih oblikah je možno tudi zdravljenje brez zdravil ali pa z zdravili rastlinskega izvora. Na prvem mestu je tu šentjanževka. Vendar pozor – potrebna je previdnost in posvet s farmacevtom, če uporabljate zdravila za zdravljenje katere od kroničnih bolezni. Šentjanževka namreč vpliva na presnovo mnogih zdravil in sočasna uporaba bi lahko povzročila neželene učinke. Depresijo velikokrat spremljajo tudi težave s spanjem. Med zelišči pomagajo baldrijan, COLOR CMYK Mednarodne raziskave kažejo, da se depresija pojavi vsaj enkrat v življenju pri 9 odstotkih moških in 17 odstotkih žensk, z njo se spopada 2,5 odstotka otrok in 8 odstotkov mladostnikov. Porast depresije so zaznali v času epidemije covida-19, predvsem pri mladih. So pa ti simptomi hitro izzveneli. Diagnoza je postavljena dvakrat več ženskam kot moškim, je pa pri moških skoraj trikrat več samomorov. Razlog je slabo prepoznana depresija pri moških ter večja odvisnost od alkohola. Depresija se pogosteje pojavi pri občutljivih osebah, močan dejavnik je slab socialno ekonomski položaj. Depresija ni dedna, je pa v družinah prisotna neka ranljivost za razvoj depresije. Pri depresiji gre torej za kombinacijo neravnovesja nevrotransmitorjev (kemične snovi, ki prenašajo impulze med živčnimi celicami) v možganih in zunanjih dejavnikov. Praviloma neželeni učinki po nekaj dneh uporabe zdravil izzvenijo. Za antidepresive, ki bi lahko povzročili nespečnost, boste prejeli navodilo, da jih jemljite zjutraj. Tiste, ki povzročajo zaspanost, pa boste jemali zvečer. Res je pomembno, da Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. upoštevate navodila za uporabo. Največja skupina med antidepresivi so selektivni zaviralci privzema serotonina. Sledi skupina selektivnih zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina, nato inhibitorji privzema noradrenalina in dopamina, zaviralci monoaminooksidaze, selektivni inhibitorji privzema noradrenalina, starejša skupina pa so triciklični antidepresivi in še nekaj drugih. Vse te skupine so naštete z namenom, da prikažemo, da je na izbiro veliko različnih zdravil in da se res lahko najde pravo zdravilo za posameznega bolnika. Za zelo kratek čas zdravniki v začetku zdravljenja kombinirajo antidepresive tudi z zdravili za umirjanje in spanje. Tako kot danes ni nobene potrebe, da bi trpeli bolečine, tudi ni potrebe, da bi trpeli zaradi depresije. Na srečo se spreminja dojemanje bolezni v družbi in tudi oblik pomoči je več. Večina bolnikov se zdravi ambulantno, a v primeru hude nevarnosti samomora je potrebna hospitalizacija. Duševno zdravje je pomembno. Človeku omogoča, da ima svoje življenje pod nadzorom, da je sposoben poskrbeti zase in za svoje bližnje, da je zadovoljen, ustvarjalen in da vsak dan znova ujame ravnotežje, ki mu daje občutek varnosti. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Vse pogostejše bolezni ščitnice Žleza ščitnica je ena najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem v našem telesu in ima pomembno vlogo, ko govorimo o hormonskem ravnovesju. Izloča ščitnična hormona T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin), ki imata pomembno nalogo, saj uravnavata telesno presnovo, vplivata na telesno težo in stopnjo porabe energije. Hiperaktivna ščitnica lahko vpliva na alergije, lahko se pojavijo težave s kožo, suhimi lasmi, utrujenost, razdražljivost, prebavne težave, težave s spanjem ali slabo prenašanje mraza. Pomembna je prehrana Za dobro delovanje ščitnice je treba skrbeti in uživati uravnoteženo prehrano. Da ščitnični hormon dobro deluje, potrebujete naslednje vitamine in minerale: jod, omega 3 maščobne kisline, vitamine B2, B3, B6, B8 in B12, ki jih najdemo v jajcih, mleku, ribah, gobah, zelju, orehih, arašidih, mandljih, avokadu. Da ščitnica dobro deluje, potrebujemo tudi selen, ki ga najdemo v brazilskih oreščkih, orehih, čebuli, česnu, paradižniku, brokoliju in morski hrani. Foto: Pexels.com Če imate težave s ščitnico, pri prehrani poslušajte svoje telo. Ko imate željo po brokoliju, si ga privoščite v okviru uravnoteženega kosila. Brokoli in tudi vse druge križnice (zelje, cvetača, ohrovt, repa, koleraba) vedno skuhajte. Odsvetujemo vam uživanje svežih križnic v obliki smutijev. Stresni hormon kortizol Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja naslednje vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona: vitamine A, E, C, in B-kompleks, ob tem pa tudi minerale magnezij, kalcij, cink, mangan, selen, aminokislino triptofan in maščobne kisline omega 3. Vsa ta hranila potrebuje tudi naša ščitnica. Če hranil ni, bo ščitnica začela delovati nepravilno. Poleg tega stresni hormon lahko preprečuje spreminjanje ščitničnega hormona T4 v T3, kar povzroči zmanjšano delovanje žleze ščitnice. Kakšno vlogo ima uravnoteženo izražanje čustev v povezavi s ščitnico in njenim delovanjem? Največkrat nam jo zagode prebava, ker smo zaradi potlačenih čustev v stresu. Zavedati se moramo, da je ščitnica v predelu grla, ki je organ našega izražanja. Vedno ko se ne moremo izraziti, ko si ne upamo izraziti čustev, škodujemo sebi. Pravilno izražanje čustev je, da rečemo: »V tem položaju občutim žalost, jezo …« Če ne gre prek izrečenih besed, potem napišimo pismo. Napišimo, kako se počutimo, kaj nas je ranilo, kaj nas je prizadelo. Z. Franc Pomagajmo si V orehovem listju se skriva pravo bogastvo Uporaba posušenega orehovega listja POPAREK: Pripravimo ga iz 10 g posušenih listov, ki jih stresemo v Ob koncu poletja oziroma v jeseni nas bogato preseneti tudi oreh. Tokrat nas je zanimala uporaba njegovih listov, ki imajo v liter vode in namakamo 15 minut, nato pa precedimo in popijemo do pet ljudski medicini zelo pomembno vlogo. Prepoznajte, uporabite in izkoristite jih. Orehove liste prepoznamo po značilnem vonju, ki se hitro razvije, če liste le malo pomečkamo. Vsebujejo številne čreslovine in druge koristne snovi. V ljudski medicini se pripravki iz njih uporabljajo predvsem za lajšanje številnih težav s kožo, kot so mozolji, izpuščaji in razjede. Zdravilne lastnosti imajo tudi plodovi ter orehovo olje, a o tem drugič. Starejši so natiranje kože z orehovim listjem priporočali ob poletnih večerih, saj naj bi tako učinkovito odgnali komarje in druge insekte. Tokrat pa vam razkrivamo še nekaj drugih uporabnih trikov. ševanje občutljivosti sluznice, blaženje vnetnih procesov in celjenje ran. Nekatere sorte bi naj imele celo protibakterijski učinek. Liste Težave s kožo Za čisto črevesje in kožo Zaradi čreslovin, flavonoidov, askorbinske kisline in eteričnih olj so orehovi listi primerni za zmanj- je sicer najbolje pobirati v poletnih mesecih, julija in avgusta. Pobiramo predvsem zelene in zdrave liste, posmukamo jih s stebla in hitro posušimo na senčnem mestu, pri temperaturi, ki ni višja od 40 stopinj Celzija, da ne počrnijo. Nato jih hranimo v zaprtih steklenih posodah ali škatlah, ki ne prepuščajo zraka. Suhi listi imajo močan, izjemno aromatičen in oster vonj, medtem ko je okus grenak in trpek. Iz posušenih in zdrobljenih listov lahko nato pripravljamo čaje, tinkture in tekoče izvlečke. Foto: pexels.com Pripravki iz listov so dobra rešitev pri težavah z nečisto kožo, kot so mozolji, izpuščaji ali celo razjede. V te namene se priporočajo pripravki, kot so naravne skodelic na dan. Primeren je tudi za grgranje in izpiranje ran. KOPEL: Pripravimo jo iz zavretka iz 100 g posušenih listov in litra vode. Koristi pri težavah s kožo, gnojnih ranah in kot pomoč za hitrejše celjenje. TINKTURA: Pripravimo jo iz 20 g sveže posušenih listov, ki jih prelijemo s 100 mililitri 70-odstotnega etanola. kreme, geli in mila, ki vsebujejo do tri odstotke tinkture ali tekočega izvlečka. Zdravilci priporočajo tudi razredčeno tinkturo, a previdno, saj lahko povzroči neželene reakcije. motnje, predvsem drisko in razne črevesne okužbe. Tinktura naj bi tudi dokazano izboljšala imunsko odpornost in krvni obtok. Zaustavitev driske Poparki iz orehovega listja so primerni za izpiranje gnojnih ran in ran, ki se počasi celijo. Priporoča se prav tako polaganje zmečkanih svežih listov na rano, pri močnem potenju rok in nog pa si lahko iz orehovega listja pripravite kopeli. Ur Posušene liste lahko uporabimo tudi notranje, in sicer v obliki poparkov, ali pa uživamo tinkturo, razredčeno v vodi, a ne več kot 15 kapljic od dva do trikrat na dan. To denimo pomaga ustaviti prebavne Očistimo rane Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 petek z 14. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 14. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 14. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. *zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim družinam iz Sp. Podravja za lažje pokrivanje stroškov prihajajoče ogrevalne sezone Medijski sponzor ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC