IN MEMORIAM ZLATA DIMEC (1955 – 2002) Sredi februarja smo se za vedno poslovili od spoštovane kolegice in drage prijateljice Zlate Dimec. V Narodni in univerzitetni knjižnici je bila zaposlena skoraj 20 let. Zacela je v Oddelku za imensko katalogizacijo in kmalu pokazala izredno sposobnost na podrocju oblikovanja strukturnih shem za pripravo bibliografskih zapisov za razlicne vrste knjižnicnega gradiva. To se je še posebej pokazalo pri prehodu na racunalniško obdelavo gradiva. Bila je posebno dober teoreticni analitik in sintetik, zato ni nakljucje, da je bila vec kot deset let redaktor vzajemnega kataloga, kjer je skrbela za konsi-stentnost in enotnost slovenske bibliografske baze podatkov. Težko si predstavljam, da bi jo lahko na tem podrocju kmalu enakovredno na-domestili. Bila je strog, a potrpežljiv in pravicen ucitelj, to vedo vsi, ki so pripravljali testne zapise ali poslušali razlicna strokovna predavanja s podrocja obdelave knjižnicnega gradiva. Zadnjih deset let je s svojim delom, s svojimi objavami in s prevodi bistveno zaznamovala slovensko bibliotekarstvo. Brez njenega znanja ne bi mogli nastati ne Prekat ne Znacka. Sredi devetdesetih let se je vkljucila v delovanje mednarodnih organizacij oziroma njihovih komisij in odborov. Bila je clanica Stalnega odbora za katalogizacijo pri mednarodnem združenju bibliotekarskih društev IFLA, clanica delovne skupine za prenovo mednarodnega standarda za obdelavo serijskih publikacij ISBD/S, clanica delovne skupine za pripravo navodil za prikazovanje podatkov v racunalniških katalogih ter clanica izvršnega odbora mednarodnega konzorcija CERL. Njena zasluga je bila, da je NUK dokaj hitro pripravil bibliografske zapise za staro sloveniko, ki so sedaj vkljuceni v mednarodni podatkovni bazi za rocno tiskane knjige. V osebnih stikih je bila Zlata predvsem dobra kolegica in iskrena prijateljica, vedno pripravljena svetovati in pomagati. Imela je zelo dober obcutek za ljudi, nikoli se ni zmotila pri svojih ocenah. Po njeni zaslugi smo pravilno ovrednotili delo marsikaterega sode-lavca v NUK. Tako kot smo jo poznali in cenili kolegi v Sloveniji, tako so jo cenili tudi kolegi v drugih državah. S svojim poglobljenim strokovnim delom, z neumorno voljo do dela, s svojo pozitivno energijo in duhovitostjo si je pridobila prijatelje in obcudovalce povsod po svetu. Z lanskega posvetovanja IFLA v Bostonu sem ji prinesla pozdrave od kolegov in univerzitetnih profesorjev za podrocje obdelave gradiva od Kalifornije do Italije. V izrazih sožalja, ki smo jih dobili iz Slovenije in tujine je zvenelo veliko spoštovanje do njenega dela, a tudi toplo prijateljstvo. Kolegi iz mednarodnega konzorcija evropskih raziskovalnih knjižnic CERL so med drugim zapisali: 'The sad news of Zlata's untimely death has come as a shock to us all. In the far too few years that we were privileged to know Zlata in CERL, we rapidly came to value the professionalism and enthusiasm of her contributions, her experience and clear thinking. Equally, she became one of the team, the happy "gang", not just a colleague but also a very dear friend whose company we delighted to enjoy.' Težko je sedaj sprejeti misel, da Zlate ni vec med nami. Ohranili jo bomo v trajnem spominu! Vilenka Jakac-Bizjak ZBDS ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE TEMA POSVETOVANJA 2002 "KNJIŽNICE IN JAVNOST" Bled, Festivalna dvorana, 14. – 16. oktober 2002 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje temo strokovnega posvetovanja v letu 2002. Na seji predsedstva Zveze, dne 30. novembra 2001, smo se dogovorili, da bo naslov okvirne teme "KNJIŽNICE IN JAVNOST". V letu 2001 smo namrec dobili nov Zakon o knjižnicarstvu, ki prinaša precej sprememb v našo dejavnost. Knjižnicarstvo opredeljuje kot javno službo, kar je posledica sprememb, ki so nastopile z razvojem naše družbe. V zakonu so definirani pojmi, kot so: knjižnicna dejavnost, knjižnicno gradivo, nacionalni vzajemni bibliografski sistem, namen in vrste knjižnic, pravice uporabnikov, nacionalni svet za knjižnicno dejavnost in številni drugi. V casu od prejšnjega zakona iz leta 1982 je v naši družbi prišlo do velikih družbenih, politicnih in gospodarskih sprememb, ki so se mocno odrazile tudi na podrocju našega delovanja, zato so navedeni pojmi dopolnjeni oziroma prilagojeni današnji informacijski družbi in bodo služili kot osnova za nadaljnji razvoj naše stroke. Ker bi radi problematiko osvetlili z vec vidikov, želimo znotraj osrednje teme podrobneje pogledati posamezne segmente, ki pomembno dolocajo smeri razvoja naše dejavnosti. Preveriti in po potrebi tudi na novo dolociti je treba ciljne javnosti slovenskih knjižnic, ugotoviti njihove potrebe in zahteve (tudi pri skupinah uporabnikov s posebnimi zahtevami) v zvezi s ponudbo novih servisov in storitev ter preveriti možnosti naše družbe za njihovo uresnicitev v praksi. Vloga knjižnic pri ustvarjanju cloveku prijazne informacijske družbe se spreminja, knjižnice dobivajo nove naloge, postajajo bistveni sestavni del informacijske infrastrukture, brez katere ni razvoja informacijske družbe. Globalizacija kot doba sodelovanja zahteva tudi od knjižnic tvorno sodelovanje v celotnem družbenem in kulturnem okolju, vendar pa morajo pri tem knjižnice ostati prepoznavne in poskrbeti za svojo promocijo. Opozorili bi radi tudi na spremembe, s katerimi se knjižnice srecujejo pri pridobivanju gradiva na novih medijih ter gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami, kar zahteva od nas dodatno in permanentno izobraževanje tudi na podrocjih, ki presegajo tradicionalne okvire naše dejavnosti. Kot javni zavodi, ki pri svojem poslovanju uporabljajo javna sredstva, moramo tudi stalno spremljati in upoštevati predpise v zvezi z javnimi razpisi, skrbeti za racionalno porabo sredstev, se v ta namen združevati v konzorcije, da bi lahko v cimvecji meri zagotovili dostopnost gradiv cimširšemu krogu uporabnikov. S problematiko na podrocju avtorskega prava smo se na naših posvetovanjih že srecevali, vedno bolj aktualna pa postajajo tudi vprašanja licenc za dostopnost gradiv na novih medijih. Zavedati se moramo tudi, da nacela prostega trga pomembno vplivajo tudi na našo dejavnost in da poleg knjižnic razlicne oblike informacijskih storitev posredujejo tudi ponudniki iz privatnega sektorja. Kakšne naloge imajo naše knjižnice v zvezi s pripravami na vstop v Evropo? Vprašati se moramo tudi, kako smo pri svojem delu uspešni in kakšen je odziv na naše delo v javnosti. Kakšne oblike medsebojnega sodelovanja bomo morali še poiskati, da bo naše delo uspešno in cenjeno tudi v prihodnje? Gre torej za zelo aktualno in široko temo, zato vas vabimo k sodelovanju. Predlog svojega prispevka (naslov prispevka ter izvlecek s približno 200 besedami) nam pošljite najkasneje do 15. marca 2002 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Želimo vam veliko ustvarjalnih idej pri pisanju. Irena Sešek, predsednica ZBDS SPLOŠNE KNJIŽNICE MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE 2002 Na mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, sicer rojstni dan danskega pravljicarja Hansa Christiana Andersena, obide svet poslanica ene od nacionalnih sekcij IBBY – International Board on Books for Young People (Mednarodna zveza za mladinsko književnost). Letošnjo poslanico so pripravili v Avstriji. Priznana mladinska pisateljica Renate Welsh je napisala poslanico z naslovom: Stopnice iz knjig. Poslanico spremlja plakat, ki je delo ilustratorke Marie Blazejovskyjeve. Avtorica poslanice, Renate Welsh, se je rodila 1937 na Dunaju. Za otroke in mladino je zacela pisati 1969 in doslej je izšlo preko 60 njenih mladinskih knjig. S slikanicami osvaja že najmlajše bralce, otroke prevzame s fantazijskimi in realisticnimi zgodbami, s problemsko tematiko sodobnih mladostnic in mladostnikov pa si je pridobila bralce tudi v njihovih vrstah. Za svoje delo za mlade je 1992 prejela Avstrijsko castno nagrado za otroško in mladinsko literaturo. Avtorica plakata, Maria Blazejovsky, rojena 1945, se je na Dunaju posvetila študiju umetnosti. Danes je svobodna umetnica, ki se ukvarja tudi z ilustracijo, za katero je prejela vec nagrad. Za nekaj knjig je sama napisala tudi tekste, tako tudi za knjigo: Ema Pipifilipi, ki je v prevodu Polonce Kovac izšla pri založbi Didakta 1997. Tanja Pogacar, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica POSLANICA 2002 Renate Welsh: STOPNICE IZ KNJIG Otrok je sedel v vrtu, ki je bil sicer lep, a vse naokrog obdan z visokim zidom. Otrok je bil cisto sam. Ne sprašuj, kako se je znašel v vrtu, kdo je skrbel zanj in kdo mu je prinašal hrano. Tega ne vem. Nekje morajo biti vrata v zidu, je premišljeval. Pocasi je stopal ob zidu, otipaval kamne, toda našel ni nobene razpoke, nobene odprtine. Trkal je po zidu. Povsod je zvenelo enako. Otrok se je usedel pod veliko drevo sredi vrta. Nebo je preletela jata vrešcecih ptic.Nenadoma je ležala ob otroku knjiga. Otrok jo je odprl. Zagledal je veliki A in ob njem narisan avto. Na naslednji strani je bil B in ob njem narisan balon. Ko se je otrok naucil vse crke, se je pojavila druga knjiga, nato tretja, cetrta, peta. Otrok je listal po knjigah, vsaka knjiga je drugace šelestela. Duhal je knjige, vsaka knjiga je drugace dišala. Otrok je najprej bral le crke, nato so iz crk nastale besede in iz besed stavki ter koncno zgodbe. Otrok je bral in bral. Jezdil je na slonih in kamelah, se s kajakom spušcal po rekah in na saneh s pasjo vprego, drsel preko ledenih pokrajin. Na kraljevem dvoru je sedel na zlatem prestolu, pri Indijancih pa na pisani odeji: predvsem pa so bili v knjigah drugi otroci, veseli in žalostni, plahi in predrzni, divji in tihi. Ko je otrok spal, je sanjal o drugih otrocih. Ko je bral, je bil z njimi. Toda ko se je hotel dotakniti katerega od otrok, se je znašel sam in žalosten. Potem pa se mu je porodila ideja. Iz knjig je zgradil stopnice, vedno višje, dokler ni z vrha stopnic videl preko zidu. Spodaj je bil še en vrt, v katerem je sedel drug otrok. "Hej ti, dober dan!" je zaklical. Otrok je hrepenece pogledal in dvignil roke. Otrok je stopil nazaj v svoj vrt, si naložil polno narocje knjig in se zopet povzpel na zid. Drugi otrok je skrival obraz v dlani in jokal. "Pazi!" je zaklical otrok. Spušcal je knjigo za knjigo. Kot ptice so pocasi pristale v travi. Sedemkrat je moral prinesti knjige, da je drugi otrok lahko naredil stopnice na svoji strani zidu. Previdno, korak za korakom se je vzpenjal. Otroka sta si podala roke, se objela in se smejala. Nato sta skupaj sedela na zidu in bingljala z nogami. prevedla: Tanja Pogacar, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica DRAGOCENI FAKSIMILE SPOMINSKE KNJIGE LJUBLJANSKE PLEMIŠKE DRUŽBE SV. DIZMA V DAR KNJIŽNICAM Letošnji slovenski kulturni praznik je bil za pet knjižnic na Dolenjskem prav gotovo posebno praznicen - Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, jim je kupila dragoceni faksimilirani natis Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Miloš Kovacic, predsednik uprave in generalni direktor Krke, je 6. februarja 2002 v Viteški dvorani gradu Otocec svecano izrocil faksimile s spremnima študijskima knjigama ter Katalogom knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja naslednjim obdarovankam: osrednji splošni knjižnici na Dolenjskem, tj. Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, knjižnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, knjižnici Franciškanskega samostana v Novem mestu, knjižnici Kartuzijanskega samostana Pleterje ter knjižnici Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ta znamenita nova knjiga ni le velika obogatitev domoznanske knjižne in slikovne zbirke, ampak je z lepim dejanjem Krke našla pot med najširši krog ljudi na Dolenjskem – podarjena je bila namrec petim razlicnim kulturnim ustanovam oz. njihovim knjižnicam, od splošne do zelo specialnih. Tudi Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja, izdajateljica pomembne novosti, je lani na gradu Geverkenek v Idriji osemdesetim slovenskim knjižnicam v študijske namene podarila dva spremna študijska zvezka k faksimilu ter tako poudarila, da tovrstne knjižne izdaje niso in ne smejo biti zgolj arhivalije, temvec so namenjene ljudem, njihovemu raziskovalnemu delu in študiju. S faksimilom Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe, hranjene v Arhivu Republike Slovenije, smo Slovenci dobili vpogled v doslej malo poznan del lastne preteklosti: v življenje plemstva pri nas ter v kulturno raven Slovencev v 18. stoletju. Knjiga je prava mala enciklopedija poznobarocne likovne ustvarjalnosti na Slovenskem. Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma (zavetnik na smrt obsojenih), katere ustanovitelj je bil Sigmund pl. Künpach, upravitelj idrijskega rudnika živega srebra, ni združevala samo ljubljanskega niti zgolj plemstva dežele Kranjske, a je v Ljubljani imela svoj sedež, v novi stolnici pa oltar in grobnico. Med njenimi clani je živela jasna zavest pripadnosti temu mestu, ki mu je prav ta družba vtisnila samosvoj pecat barocne kulture, na katero je mesto še danes ponosno. Spominska knjiga te družbe je nastajala sto trinajst let in je delo vec slikarjev, od Antona Trosta, Jerneja Ramschissla, Matija Greyscherja idr. sredi 18. stoletja. Fundacija J. V. Valvasorja je tako s faksimiliranim natisom t. i. visoke pesmi iluminiranega rokopisa na Slovenskem opravila neprecenljivo delo. Kot je dejal Lojze Gostiša, nosilec projekta, urednik in oblikovalec knjige, so priprave za natis trajale osem let. Natis kodeksa je bilo nadvse zahtevno in posledicno tudi drago dejanje – natisa v šestih barvah v Sloveniji namrec ni bilo možno izvesti, prav tako ne vezave. Prvotno je bila knjiga vezana v crn žamet in obogatena s srebrnim okovjem, ne ve pa se, kakšni sta bili ornamentika okovja in obreza. Pri sedanji vezavi je oblika kovinskih oblog v skladu s slogovnim obcutjem casa, v katerem je Spominska knjiga nastajala, srebrna obreza pa je usklajena s hladno tonaliteto srebra in crnine, kot je zapisal urednik knjige. Faksimile v dvestotih oštevilcenih, od notarja overovljenih izvodih, spremljata dve že omenjeni študijski knjigi, od katerih prva obsega transkripcijo besedila, prevod in spremno gradivo, druga pa je knjiga razprav. Eden od dvestotih izvodov Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma je torej našel svoje mesto v novomeški Knjižnici Mirana Jarca, kjer je varno spravljen, a vedno na razpolago za ogled ali raziskovalno delo. Krki, tovarni zdravil, se najlepše zahvaljujemo za dragoceni dar. Takšnih prelepih dejanj in vzpodbud si v knjižnicah, pri našem kulturno-izobraževalnem poslanstvu, želimo še vec. Darja Peperko, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto PREDSTAVITEV OBCIN SKOZI KNJIGE Obmocje, ki ga pokriva s svojim delovanjem Knjižnica Mirana Jarca zajema nad 61.000 prebivalcev. Leta 1995 sta nastali dve novi obcini poleg MO Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, leta 1999 pa še Mirna Pec, Žužemberk, in Dolenjske Toplice. Knjižnica kljub vsem mogocim aktiv-nostim od individualnih pogovorov z župani, prisostvovanju sejam obcinskih svetov, sestankih z MK RS in obcinami, s predlogi sporazumov in dogovorov o sofinanciranju, ki so ostali nepodpisani po predalih, ni uspela urediti sofinanciranja maticne ustanove knjižnice vseh obcin. S hudimi mukami smo dosegli najprej sofinanciranje bibliobusa po številu postajališc v posamezni obcini. Obcini, ki sta nastali prvi Škocjan in Šentjernej pa sta vzorno skrbeli za svoji enoti krajevnih knjižnic. Boljše osnove za sofinanciranje maticne ustanove kot celote nam je ponudil novi zakon o knjižnicarstvu. Z regijskega posveta za Dolenjsko, ki ga je organiziralo MK RS dne, 15.2.2002 v Novem mestu v zvezi z novim zakonom o knji-žnicarstvu, smo odšli optimisticno, da bomo morda našli skupen jezik tudi z ostalimi obcinami in razbremenili ustanoviteljico MO Novo mesto, ki je do sedaj pokrivala financiranje maticne ustanove v celoti, s prej navedenimi izjemami. Naše izhodišce v lanskem letu, ko se je rodila ideja, da bi predstavljali obcine skozi knjige je bilo, da se obcine med seboj ne poznajo dovolj, da ne poznajo delovanja knjižnice, njenega pomena in vseh možnosti, ki jim jih lahko ponudi, da boljše poznavanje lahko obrodi boljše sodelovanje. Prva obcina, ki smo jo predstavili je bila obcina Dolenjske Toplice skozi knjigo Vceraj Toplica danes Dolenjske Toplice avtorice Mojce Kranjc. V kulturnem programu je nastopil njihov pevski zbor, vecer pa je obogatila razstava fotografij Dolenjskih Toplic skozi cas Rajka Henigmana, ki je odstopil iz svoje bogate fotografske zbirke tudi fotografije za prej omenjeno knjigo. Drugo razstavo je pripravila knjižnica iz knjižnega in neknjižnega gradiva iz svojega fonda o Dolenjskih Toplicah, da je pokazala, kakšno raznovrstno bogastvo hrani. Prireditve so se udeležili: iz Dolenjskih Toplic Alojz Puhan, podžupan, iz MO Novo mesto Adolf Zupan, podžupan iz Škocjana pa župan Janez Povšic. Vsi so imeli priliko tudi nagovoriti obcinstvo, predvsem pa so si bili enotni, da je pobuda knjižnice za take vrste prireditev pohvalna ter da si želijo dobrega sodelovanja med seboj in s knjižnico, saj bo tudi v okviru regije potrebno rešiti celo vrsto skupnih vprašanj. Edina slabost vecera je bila maloštevilna publika. To smo pri-pisovali temu, da je knjiga že bila predstavljena v samih Dolenjskih Toplicah skupaj z razstavo in morda neugodnemu terminu (15. november 2001). Vseeno se nismo vdali na pol poti. Že naslednja prireditev, ki je bila 14.2.2002 je vec kot izpolnila vsa naša pricakovanja. Na samo prireditev je prišlo preko 100 obiskovalcev, ki so s ponosom in zanimanjem sledili programu. Iz prve prireditve smo se naucili marsikaj. Uporabili smo enako obvešcanje in sicer v poštne nabi-ralnike gospodinjstev smo dali raznesti cez 1100 mesecnih napovednikov, od tega 600 v sam Šentjernej. Pri cemer je taka distribucija letakov cenejša kot poštnina, kuverte in delo, ki bi ga morali v to vložiti. Posebej z osebnimi vabili smo vabili ugledne kulturnike Novega mesta, Obcina Šentjernej pa ostale župane, gospodarstvenike, svoje svetnike in kulturne delavce. Preko radia, lokalnega casopisa in televizije smo obvešcali vso ostalo potencialno publiko. Odlocili smo se, da bomo predstavili vec knjig, da bi lahko cimbolj celovito predstavili obcino. Avtorji in uredniki knjig so spregovorili o vsebinah: o Šentjerneju na starih razglednicah (Brane Penca: Lepšega kraja nej, ku je Šentjern), o naravni in kulturni dedišcini - Zbornik župnije Šentjernej (Marinka Dražu-meric), o etnološkem izrocilu (Slavica Mencin: Petelinovi zapiski o Šent-jerneju in okolici), diapozitive z motivi Šentjerneja je pripravil in predvajal Pavel Turk, o Kartuziji Pleterje pa Jože Simoncic. Pesnik, domacin Jože Grgovic je bral svoje pesmi, zapel pa Šentjernejski oktet. Knjižnica je spet pripravila spremno razstavo s knjižnim in neknjižnim gradivom z naslovom "Lepšega kraja nej, ku je Šentjern". Prireditev smo naslovili Spoznajmo obcino Šentjernej skozi knjigo, sliko, pesem, besedo. Pogostitev je pripravil poleg knjižnice in obcine še aktiv kmeckih žena s posebnostmi domace šentjernejske peke. Žal nam je bilo samo, da se nam ni pridružilo vec Novomešcanov. Obe prireditvi je povezovala in vodila Jadranka Zupancic. Naslednjo obcina, ki jo bomo predstavili je Žužemberk. Planiramo, da bomo do polletja predstavili vse obcine našega obmocja. In morda bomo ob koncu leta že lahko porocali o pozitivnih konkretnih rezultatih take oblike sodelovanja z obcinami. Andreja Plenicar, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto VRTEC IN ŠOLA NA OBISKU V KNJIŽNICI V februarju, mesecu kulture, sva knjižnicarki z Oddelka za otroke in mladino Maticne knjižnice Izola, Nives Kaligaric in Špela Pahor, pripravili za otroke iz vrtcev Školjka in Livade predstavitev knjižnice in ure pravljic. V prostoru starega italijanskega vrtca v Drevoredu 1. maja 9, kjer ima knjižnica skladišce in pravljicno sobo, se je zvrstilo 12 skupin, skupno 211 otrok v starosti od 3 do 6 let, ki so jih spremljale njihove vzgojiteljice in varuhinje. Z otroci sva se pogovarjali o knjižnici in o knjigah. Pripovedovali sva jim tudi pravljice o Predrznem tatu, O pastircku in debeli uši, o Leni in Civku in o Kralju, ki ni maral rumene barve. Skupaj smo se pozabavali tudi z reševanjem ugank iz knjige Šviga švaga, cez dva praga. Junake iz pravljic so otroci potem na svoj igriv in sprošcen nacin še upodobili. Upo-rabljali so papir, lepilo, barvice, vošcenke, flomastre in blešcice. Nagledali so se slikanic, se igrali, zapeli in zaigrali na lesene ljudske inštrumente. Pa še posladkali so se z bonboni in veseli odšli nazaj v vrtec. Knjižnico je obiskala tudi skupina petnajstih šestošolcev iz osnovne šole Vojke Šmuc. Predstavitev knjižnice in dejavnosti v njej sta pripravili ravna-teljica Marina Hrs in Maja Gregorovic. Otrokom sta predstavili vlogo in pomen knjižnic ter zakonske temelje za delovanje knjižnic. Spoznali so, da knjižnice delimo na šolske, visoko-šolske, splošnoizobraževalne, special-ne in narodno. Povedali sta jim tudi, kako so organizirane splošnoizobraže-valne knjižnice in kako so knjižnice financirane. Izvedeli so, kaj je knjižno in kaj neknjižno gradivo, da knjižnice gradivo pridobivajo z nakupom, darom ali zamenjavo ter da je gradivo po policah razporejeno po strokah. Poucili so se o pogojih za vpis ter o poslovniku in ceniku, ki veljata v knjižnici. Predstavili sta še dejavnosti, ki jih poleg nabave, strokovne obdelave, hranjenja in izposojanja gradiva opravljamo v okviru Maticne knjižnice Izola, to so Borza znanja, Središce za samostojno ucenje in študijski krožki. Omenili sta tudi anketo o zadovoljstvu uporabnikov, ki je bila izvedena v prejšnjem letu. Rezultati te ankete dovolj jasno govorijo o pomenu, ki ga ima Maticna knjižnica Izola za prebivalce mesta in okolice: 34% anketiranih bralcev prihaja v knjižnico zaradi izposoje, 23% bralcev zaradi prebiranja casopisov in knjig v citalnici, 14% bralcev poizveduje po knjižnih novostih, 11% obiskovalcev prihaja zaradi uporabe interneta, ostali pa knjižnico obiskujejo zaradi srecevanja s prijatelji, ucenja v Središcu za samostojno ucenje ali zaradi Borze znanja. Do 15 minut se v knjižnici zadržuje le 6% obiskovalcev, od 15 do 30 minut ostane tu 30% obiskovalcev, od 30 minut do 1 ure 32%obiskovalcev, vec kot 1 uro pa ostane v knjižnici kar 32% bralcev. Knjižnica tako obliko vzgoje mladih bralcev izvaja že vrsto let. Tako zanje kot za nas so te urice knjižne in knjižnicne vzgoje prijetne, zanimive in poucne. Letos smo se vsakokrat razšli z željo, da bi se pogosteje srecevali in se drug od drugega ucili. Špela Pahor, Maticna Knjižnica Izola MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Tudi v letošnjem šolskem letu so otroci v šolskih in splošnoizobraževal-nih knjižnicah v Sloveniji izbirali svojo najljubšo knjigo. Nalogo organizirati zbiranje glasov za najljubšo knjigo leta je za obalno podrocje prevzela Maticna knjižnica Izola. Vabilo za sodelovanje smo poslali na vec kot 25 naslovov: v slovenske in italijanske šolske knjižnice in v splošnoizobraževalne knjižnice, ki delujejo v mestih in vaseh v obcinah Koper, Izola in Piran. Letos se je v akcijo vkljucilo le 5 osnovnošolskih knjižnic (lani 9) iz OŠ Dušana Bordona Koper, OŠ Pinka Tomažica Koper, OŠ Prade, OŠ Livade iz Izole in OŠ v Dekanih. Sodelovala sta še Oddelka za otroke in mladino v Mestni knjižnici Piran in Maticni knjižnici Izola. V akciji zbiranja glasov za mojo najljubšo knjigo je sodelovalo tocno 666 otrok. Otroci so lahko oddali dva glasova: za najljubšo knjigo slovenskega avtorja in najljubšo v slovenšcino prevedeno knjigo. Vendar so nekateri to spregledali in glasovali za dve knjigi tujega avtorja ali za eno knjigo v slovenskem in eno v italijanskem jeziku. Tu in tam je bil na kateri izmed glasovnic zapisan le po en naslov, nekateri pa so našteli kar vec, celo do 10 naslovov najljubših knjig ali naslov zbirke. Pri vsaki glasovnici smo upoštevali le dva glasova za knjigo v slovenskem jeziku in sicer tudi, ce sta bili obe knjigi v slovenšcino le prevedeni. Najvec glasov (278) so dobile knjige avtorice J.K. Rowling Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana in Ognjeni kelih ali Harry Potter, kot so otroci na kratko zapisali na glasovnico. Kot kaže, navdušenje nad temi knjigami narašca, saj so lani dobile le 123 glasov, v akciji pa je prejšnje leto v teh obcinah sodelovalo kar 1053 otrok! Vsi ostali glasovi so precej razpršeni. Med deli domacih avtorjev je najvec glasov – 23 – dobila knjiga Drejcek in trije marsovcki avtorja Vida Pecjaka. Priljubljena dela domacih pisateljev so še Pestrna Franceta Bevka, Tajno društvo PGC Antona Ingolica, knjige o Anici Dese Muck, mlajši otroci pa imajo radi Muco Copatarico Ele Peroci in Pedenjpeda Nika Grafenauerja. Med deli tujih avtorjev je še vedno priljubljena Matilda Roalda Dahla, Pika Nogavicka Astrid Lindgrenove in Zgodbe o Francu Christine Nostlingerjeve. Zbirke, ki jih otroci najraje berejo, pa so slovenska Zvesti prijatelji in tuje Kurja polt, Novohlacniki ter Pet prijateljev. Kakšen pa bo izid glasovanja, ko bodo preštete vse glasovnice, zbrane po Sloveniji in v zamejstvu, bomo izvedeli aprila, ko praznujemo dan knjige. Vsem otrokom in njihovim prizadevnim knjižnicarkam se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje! Špela Pahor, Maticna knjižnica Izola KNJIŽNE CAJANKE Knjigarne in knjižnice enkrat na mesec v osmih slovenskih krajih udeležencem na knjižnih cajankah uspešno predstavljajo mladinske knjige. Projekt je zagotovo znaten prispevek k promociji knjig, branja, knjigarn in knjižnic v Sloveniji. O tem bralnem projektu, ki ga pripravljajo knjigarne Mladinske knjige Trgovine v sodelovanju s Knjižnico Otona Župancica v Ljubljani, enoto Pionirska knjižnica, smo že porocali. S februarsko cajanko smo ravno na sredi "abonmajske" sezone v tem šolskem letu. Odziv na cajankah potrjuje, da smo na pravi poti z našim bralnim projektom, ki je v tem šolskem letu še v eksperimentalnem obdobju. Projekt se namrec razširja tako z izvajalci kot z udeleženci. Še pred iztekom prve sezone se nam želijo pridružiti knjižnicarji in knjigarji v Hrastniku in Žalcu. Na vsako cajanko prihajajo novi obiskovalci, ki so slišali, kako imenitno doživetje je knjižna cajanka. Poleg tega je treba poudariti, da prek množicnih medijev s svojim povabilom k branju knjižne cajanke dosegajo tudi širšo javnost in dosti vec ljudi, kot jih dejansko pride na cajanke. Prvotno smo namenjali knjižne cajanke babicam in dedkom, ker smo želeli doseci ciljno skupino ljudi v tretjem življenjskem obdobju in jim s tem obogatiti življenje ter jih procesno vkljuciti v spodbujanje družinskega branja. Prihajajo pa tudi drugi odrasli, ki želijo izkoristiti kratko predstavitev mladinskih knjig, tovrstne informacije so jim dobrodošle, da se bolje znajdejo v razmeroma bogati ponudbi novih (vsako leto približno 400 naslovov) knjig za otroke in mladino. V tem šolskem letu smo osnovali "abonma" tovrstnih srecanj, ki potekajo hkrati v osmih slovenskih krajih, vsak tretji cetrtek v mesecu, ob 10. uri dopoldne, v knjigarnah Mladinske knjige, v sodelovanju s knjižnicarji iz lokalnih knjižnic. Organizacija je skupna, kar racio-nalizira delo; nosilka je Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine. Prav tako je skupna vsebinska priprava za knjižnicarke, voditeljice cajank; pripravljam jih Tilka Jamnik, bibliotekarka iz Knjižnice Otona Župancica, enote Pionirska knjižnica. V Celju knjižno cajanko na osnovi skupne organizacije izvajata knjižni-carka Ida Kreca in knjigarka Jasna Tomc, v Kopru knjižnicarka Nives Kaligaric in knjigarka Davorka Štefanec, v Ljubljani vodi cajanko mag. Tilka Jamnik, pri organizaciji ji pomaga knjigarka Boža Koželj, v Mariboru je cajanka skrb knjigarke Marte Majcen, v Novem mestu sodelujeta knjižnicarka Slavka Kristan in knjigar Janez Brulc, v Ravnah na Koroškem knjižnicarka Darja Molnar in knjigarka Andreja Grögl, v Slovenj Gradcu knjižnicarki Alenka Obretan – Mestek in Milena Krenker – Gumpot ter knjigarka Zdenka Stanonik, v Velenju pa knjižnicarki Bernarda Lukanc in Edita Prah Šincek ter knjigarka Marina Vuk. - Predstavitve so tematsko obarvane: Kdor bere, se veliko nauci (oktober), - Z branjem si bogatimo dolge vecere (november), - Praznicni cas (december), - Knjige, ki so lahko v pomoc (januar), - Slovenska zemlja v besedi (februar), - Bolj lepe od pomladi same - so naše mame (marec), - Podarimo knjigo in cvet (april), - S knjigo v naravo, na izlet (maj), - Kdor bere, ima "dvojne pocitnice" (junij). Omislili smo si abonmajsko kartico bralcico, s katero imajo udeleženci cajank ves mesec 10 % popust pri nakupu predstavljenih knjig; udeleženci in njihovi družinski clani po malem izkorišcajo to ugodnost. V krajevnih splošnih knjižnicah so opazili obiske udeležencev cajank. Na vsaki cajanki se zbere okrog 10 - 20 ljudi in predstavimo povprecno 20 knjig. V eni sezoni bo to pomenilo 1000 ljudi in vec ter okrog 180 knjig. Tilka Jamnik, KOŽ, enota Pionirska knjižnica STATISTIKE, STATISTIKE … Kmalu bo deset let odkar sem vstopila v knjižnicarske vrste. Tega koraka nikakor ne obžalujem, opravlja-nje poklica knjižnicarja mi ustreza, le ob koncu leta, ko se je treba spopasti s statistikami in raznimi porocili za preteklo leto, je moj spanec velikokrat moten z morecimi "statisticnimi" sanjami. Ko sem pricela z delom v Knjižnici Bežigrad je potekala izposoja še na klasicen nacin: brez racunalnikov, le konti bralcev in knjižni listki. Konec dneva smo prešteli crtice in številke vpisali v doloceno rubriko v pre-glednici. Ko se rezultati niso ujemali, je prihajalo do prav mucnih situacij. Ce vzroka napake oziroma neskladnosti rezultatov ni bilo mogoce odkriti, je bilo treba vse konte obiskovalcev tistega dne ponovno izvleci iz predalnikov in znova ponoviti ves postopek preštevanja. Skupaj s sodelavci sem delila navdušenje in obcutke olajšanja, ko smo leta 1995 prešli na racunalniško izposojo v COBISS-u. Žal pa se je kmalu pokazalo, da so bili upi o popolni racunalniško-programsko podprti izpo-soji nekoliko prezgodnji. Pokazalo se je, da generirana oblika statisticnih porocil v COBISS-u ne ustreza obliki predpisanih obrazcev za letna porocila. Ker ni bila spremenjena oblika porocil v COBISS-u, prav tako pa ne oblika predpisanih obrazcev, smo vsako leto januarja z zmedenimi obcutki ne-smotrnosti našega pocetja veselo pretipkavali rezultate statistik iz COBISS-a v predpisane obrazce na papirju. Sprva smo to poceli s pisalnim strojem, korenite spremembe pa ni pomenila niti zamenjava pisalnega stroja z racunalnikom, le da smo tokrat prepisovali podatke v Excelove tabele. Še vedno pa me je spremljal obcutek, da izgubljam energijo in cas za delo in naloge, ki bi jih moral opravljati knjižnicno-informacijski sistem. Nov žarek upanja zame in verjetno za marsikaterega drugega knjižnicarja je pomenilo januarsko povabilo IZUM-a na predstavitev novosti COBISS/Izpisi - statistike v Excelu. Seveda sem se predstavitve udeležila, saj me je rešitev zelo zanimala, sam naslov predstavitve pa je zgovorno prical, da smo knjižnicarji dobili novo orodje, ki pomeni nov kamencek v mozaiku izgradnje informacijskega sistema knjižnicnega poslovanja. Kot sem izvedela v Mariboru, gre zasluga, da smo dobili ta programski pripomocek predvsem Knjižnici Šiška, Knjižnici Ljutomer, IZUM-u ter gospe Nadi Cešnovar, ki so vsi aktivno sodelovali pri izdelavi tega produkta. Prenos rezultatov iz COBISS-a v Excel je preprost, saj statistike, ki jih nastavimo v COBISS-u v dolocenem formatu, pošljemo v Excel in tam z manjšimi ukazi kot so "copy" in "paste" izpolnimo tabelo. Manjši problem predstavljajo podatki, ki so razporejeni pod drugo. Seveda se tukaj vsaka knjižnica po svoji vesti odloci ali bo te podatke popravila ali pa jih vrinila h kakšni drugi skupini. Res je, da ce poneverimo podatke pri prirastu gradiva, le-ti kažejo napako tudi pri izposoji in moramo tudi tam, po domace receno, "frizirati" podatke. Prav tako je res tudi, da verjetno niti en odstotek gradiva ne pride pod drugo, zato se pojavlja dilema ali je te podatke sploh smiselno popravljati. Odlocitev je prepušcena nam samim. Mislim pa, da je pošteno, da v objavljenih clankih o izposojenem ali vnešenem gradivu navedemo tudi odstopanje podatkov zaradi napak, ki so se pri vnašanju gradiva pojavile. Zavedam se, da se s tem pisanjem dotikam nekaterih problemov v knjižnicarstvu, ki jih knjižnicarji razlicno vidijo in razumejo in imajo tudi razlicne poglede na to, kako bi jih bilo treba rešiti. Kljub temu, da sem sedaj, ko sem zaposlena v specialni knjižnici razbremenjena izpolnjevanja zahtev-nejših statistik, ki se izvajajo v splošnih knjižnicah, pa sem vesela vsakega novega prispevka k racio-nalizaciji knjižnicarskega dela. Naj sklenem pisanje v upanju, da prav gotovo lahko s prenekaterim knji-žnicarjem delim prepricanje, da bi bilo bolje poenotiti zbiranje podatkov med knjižnicami in nato izdelati univerzalno statistiko, ki je ne bi bilo treba nic vec prenašati v razlicne oblike preglednic primernih za porocilo. S tem bi se izognili tudi marsikateri napaki (nastali pomotoma ali namenoma), ki nastaja pri prepisovanju podatkov. Petruša Miholic, Inštitut za varovanje zdravja RS ŠOLSKE KNJIŽNICE KNJIŽNICA GIMNAZIJE MURSKA SOBOTA PROSTORSKI PROBLEM Knjižnica naj bi bila med drugim topel primeren prostor, kjer najdemo mir za študij, branje in nasploh za duhovno sprostitev. Je prostor, kjer so vsi ucenci "enaki". Knjiga je prijateljica duše, ima carobno moc, saj prodira v najbolj skrite koticke našega življenja. Vse, kar se dogaja v življenju, odhaja v knjige. Naj to bogastvo ne ostane skrito med platnicami! Kako lepe in resnicne so te besede, vendar… Vedno znova ugotavljamo, kako velike so razlike med knjižnicami srednjih in tudi osnovnih šol, tako v materialnih in kadrovskih pogojih dela, kot v sami opremi. Na eni strani imamo vzorcne knjižnice, ki so zgled standardom ustrezno delujoce knji-žnice in so uporabne tako na knjižnicarskem kot na pedagoškem podrocju za prikaz vseh nalog, ki jih mora uresniciti knjižnica v sodobni šoli. Prepricana sem, da je še veliko šol, ki imajo skromne knjižnice in se srecujejo s podobnimi problemi. Velikokrat sta zagnanost, dobra volja in strokovna usposobljenost premalo, ko se vedno znova in znova ustavi ob sredstvih. Pogoji dela šolske knjižnice Gimnazija Murska Sobota nima samostojne zgradbe, ampak je v sklopu s Srednjo poklicno in tehniško šolo že od leta 1980. Leta 1991 sta se gimnazijski in poklicno-tehniški del skupne šole pravno-formalno razdružila in takrat je prišlo tudi do delitve in posledicno zmanjšanja knjižnicnega prostora in knjižnega fonda. Sedaj imamo že deseto leto svojo knjižnico. Velik problem je prostor. Ta je v središcnem delu stavbe, prej enotna knjižnica je sedaj z omarami provizoricno razdeljena na dva dela. Pogoji za delo v takih razmerah so težki. Delo je moteno, ni nobene zvocne izolacije, prostor je visok za dve etaži. Za nemoteno poslovanje ni problem samo premajhen in neustrezen prostor, ampak pomanjkljiva tehnološka, racunalniška in komunikacijska oprema. Knjižnicni prostor je premajhen, je hkrati prostor za knjižno gradivo, izposojo, obdelavo gradiva, posebnega citalniškega prostora ni, le nekaj miz in stolov je stisnjenih med knjižne police. Prostor meri cca. 40 kvadratnih metrov. Na šoli vlada prostorska stiska, saj imamo dvoizmenski pouk. Število dijakov iz leta v leto narašca in kot kaže, bomo cez dve leti imeli okrog 800 dijakov. V knjižnici delam sama, imam polno obvezo. Delo v šolski knjižnici sem prevzela leta 1993, sama sem racunalniško obdelala gradivo, okrog 10.000 enot. Delo je bilo težko, saj sem obenem vodila izposojo. Sem višja knjižnicarka in predmetna uciteljica slovenskega jezika, na gimnazijo sem prišla s predhodnimi izkušnjami in znanji, saj sem bila osem let zaposlena na osnovni šoli. Delo, ki ga opravljam, je raznoliko. Strokovno organizacijsko delo obsega nabavo in obdelavo knjig in drugih informacijskih gradiv. Posredniško delo se omejuje na izposojo. Pomembno je pedagoško delo z uporabniki, ko gre za postopno usposabljanje dijakov v samostojne uporabnike knjižnice in knjižnicnega gradiva s pomocjo ustreznih pomagal in za postopno usposabljanje dijakov v osvešcene uporabnike knjige. Pomembni pa so tudi motivacijski pogovori z bralci in bibliopedagoške ure z dijaki, kjer gre za seznanitev z nacinom izposoje, z ureditvijo knjižnega fonda in sploh z vzdušjem knjižnicnega prostora. Obcasno pripravim knjižne razstave ob razlicnih praznikih, ki so povezani s knjigo, ob obletnicah pomembnih ustvarjalcev, organiziram srecanja z literarnimi ustvarjalci itd. Vsekakor pa je pomembno strokovno izpopolnjevanje knjižnicarja, ki zajema razlicne oblike izobraževanja. Fond obsega okrog 11.500 racu-nalniško obdelanih enot. Leta 1998 smo dobili novo racunalniško opremo za knjižnicarja, nimamo pa racu-nalniške opreme za uporabnike. Letos smo pridobili nekaj prostora s hodnikom, nimamo pa opreme. Pred kratkim sva vso gradivo, s pomocjo delavke preko javnih del, opremili s crtno kodo, tako da je sedaj izposoja veliko hitrejša. Že tretje leto pa imamo za dijake tudi ucbeniški sklad. Žal nimamo za to posebnega prostora, kar bi nujno potrebovali ob tako velikem številu knjig. Leta 1999 je postala naša knjižnica pridruženi clan sistema COBISS, ki predstavlja skupno osnovo knjižnic-nega informacijskega sistema Slovenije in sistema znanstvenega informiranja. Izdelan imamo tudi idejni nacrt o aktivnem clanstvu sistema COBISS, ampak zaenkrat to ni izvedljivo. V šol. letu 1998 se je zacela kurikularna prenova slovenskih gimnazij. V okviru tega so bili podani cilji in vsebine knjižnicno infor-macijskih znanj (KIZ) in obvezne izbirne vsebine (OIV). Dijak naj bi po koncanem šolanju znal uporabiti vrsto informacijskih virov in storitev. Da bi knjižnica zadostila zahtevi, da dijakom posreduje po ucnem nacrtu predpisana knjižnicna informacijska znanja, je nujno, da so zadovoljivi materialni in kadrovski pogoji. Knjižnica naj bi bila opremljena z ustrezno tehnološko, racunalniško in komunikacijsko opremo, ki omogoca dostop do knjižnicnega gradiva in informacij iz knjižnice in zunaj nje. Dokler naša knjižnica ni v skladu s predpisanimi pogoji, prilagajam izvajanje vsebin našim pogojem, kar pa je težko. Sodelujem s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, ampak tudi tam se ubadajo s podobnimi problemi. Kako naprej? Kljub vsemu zrem z optimizmom v prihodnost. Gradi se nova sodobna javna knjižnica v Murski Soboti, to bo velika pridobitev, tudi za dijake naše šole. Žal nove gimnazije v bližnji prihodnosti še ne moremo pricakovati, saj se bo prej gradila ekonomska šola, ki se tudi ubada s prostorsko stisko. Razmišljati moramo o reševanju problema v obstojeci šoli. Arhitekt, ki si je ogledal prostor, je mnenja, da bi bilo možno postaviti montažno konstrukcijo,saj je prostor knjižnice visok za dve etaži. Velik problem pa bodo seveda sredstva. Gimnazija je šola, ki zahteva široko znanje in knjižnica je pri tem nepogrešljiva. Ceravno nas pestijo doloceni problemi, se trudim, da nudim dijakom pomoc, da pridejo do želenih informacij in da niso prevec prikrajšani od ostalih dijakov po Sloveniji, ki imajo boljše pogoje. Zakljucila pa bi s tole mislijo: "Saj knjižnica, kakršnakoli že je, je bogato hranilišce znanja, samo treba jo je pravilno izkoristiti in uporabljati, saj je brezplacna in dostopna slehernemu cloveku." In kot je zapisal dr. Jožef Smej: "Naj bodo v skrinjah vsi cekini zbrani, cesarstvo, tvoje, KNJIŽNICA, je vecje!" Milena Zelko, Knjižnicarka na Gimnaziji Murska Sobota VZPODBUJANJE BRANJA - BRALNI NAHRBTNIKI Ucitelji in še posebej knjižnicarji smo tisti, ki se zavedamo, kako pomembno je branje. Naša skrb je, da bi branje postalo vseživljenjski proces. Žal pa se vsi srecujemo z dejstvom, da se v sodobni informacijski družbi knjiga srecuje z drugimi informacijskimi viri. Dejstvo pa je tudi, da je branje nujno potrebno za delo z drugimi informacijskimi viri. Pri branju gre s psihološkega vidika za zunanjo in notranjo motivacijo. Med sabo se ta dva dejavnika zelo prepletata in ju najveckrat težko prepoznamo. Vemo, da ucenci, ki imajo mocno razvito notranjo motivacijo, veliko berejo in pri njih ni potrebna posebna zunanja vzpodbuda. Žal pa je teh le pešcica in nas najbolj skrbijo otroci, ki prenehajo segati po knjigi. Vsem znano dejstvo je, da otroci na razredni stopnji radi berejo, torej imajo notranjo in zunanjo motivacijo, saj imajo na razpolago cudovite slikanice z bogatimi in pestrimi ilustracijami. Zanje obstajajo tudi razlicni projekti za vzpodbujanje znanja, kot so Knjigobube, Berimo z medvedkom, branje za bralno znacko. Na predmetni stopnji vsi obcutimo pomanjkanje notranje motivacije za branje, saj se zacnejo ucenci zanimati za razlicne druge stvari, posebej fantje. Zanje moramo nujno iskati mocno zunanjo motivacijo, da bi bralce ohranili oziroma vsaj preprecili tako obcuten padec števila bralcev. Tudi raziskava o preživljanju prostega casa ucencev OŠ Blanca, ki je bila letos tema Otroškega parlamenta, je pokazala podobno sliko. Na razredni stopnji otroci v prostem casu posegajo po knjigi, na predmetni stopnji pa je televizija najbolj privlacen medij in mocno prednjaci pred branjem. Ucenci naj bi brali karkoli, samo da berejo, tako omogocimo vsem, da berejo tisto gradivo, ki ga razumejo, saj je proces razumevanja eden izmed dejavnikov, da otrok ostane bralec. Ga. ravnateljica je po inspiraciji, ki jo je dobila na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju, kjer je bil predstavljen Knjižni nahrbtnik, dala pobudo za Bralne nahrbtnike, ki imajo vlogo vzpodbujanja branja na predmetni stopnji. Moram dodati, da je ga. ravnateljica Ana Mešicek oseba, ki se zelo trudi branju dati pravo mesto oz. ohraniti njegovo pomembno vlogo, zato podpira vsa prizadevanja, ki gredo v smer knjige oz. branja. Edina ovira na tej poti so financna sredstva za nakup knjig, ki niso zadostna za tako hitro letno reprodukcijo knjižnega gradiva. V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Blanca odlocili za novost - Bralni nahrbtnik, ki ima namen, da ucence zunanje motivira, vzpodbudi njihovo radovednost. Vemo, da zunanji videz, drugacna zamisel pri ucencih, vzpodbudi proces pozornosti in trenutno doseže pozitiven odnos do branja. Želimo tudi ohraniti notranjo motivacijo za dolgorocno branje. Izredno pomemben je proces razu-mevanja, ki je potreben za pomnjenje bralnega gradiva, zato sem skušala izbrati primerno bralno gradivo za razvojno stopnjo otrok, ki ji je ta nahrbtnik namenjen. Izbrali smo knji-ge, ki so bližje interesom, željam, okusu sodobnega bralca. Želimo, da bi bilo branje ucencu v užitek Nahrbtnik vsebuje sodobno mla-dinsko literaturo, ki jih v prostem dostopu na policah šolske knjižnice ni, zato je ucenec dodatno motiviran za Bralni nahrbtnik, ce želi prebrati oz. prelistati knjigo, ki ga zanima. Vsebina nahrbtnikov je prikazana na raz-stavnem prostoru. Izbor knjig je takšen, da že sam naslov oz. naslov-nica pritegne otrokovo radovednost in pozornost. Tako so 17. septembra šli na pot štirje modni nahrbtniki: razlicni po barvi, obliki in vsebini. Vsakemu razredu je namenjen en bralni nahrbtnik, ki si ga ucenci vsak teden izmenjajo. Sprva so bile v nahrbtniku štiri knjige; ko smo po prvih odzivih ugotovili, da je prevec gradiva za en teden, smo število zmanjšali na tri. V nahrbtniku so tri knjige: prirocnik oz. poucna knjiga in dve leposlovni knjigi. Prirocnik se obicajno nanaša na mladostnikovo obdobje odrašcanja, ker po tovrstni literaturi v prostem dostopu veliko ucencev zaradi sramežljivosti ne seže, tako pa ostane anonimen bralec. Knjige, ki so v bralnem nahrbtniku, ne sodijo v seznam knjig za branje za bralno znacko. Nahrbtnik spremlja tudi anketni vprašalnik za ucence in starše, ker želimo po opravljenem projektu opraviti evalvacijo. Po trimesecnem potovanju bralnega nahrbtnika so se že pokazali prvi rezultati oz. stališca do projekta. Sproti spremljam ta anketni vprašalnik, kjer dobivamo prve namige, želje, stališca in seveda pohvale. Pricakovani so tudi odgovori na vprašanje: "Zakaj se ucenci odlocajo za nahrbtnik?" Ucenci so odgovarjali: ker je to na naši šoli nekaj cisto novega, rada berem, s knjigami si krajšam prosti cas, rada berem knjige, kjer je vsebina ljubezenska ali pa obravnava probleme mladine, v nahrbtniku so same zanimive knjige. Odzvali so se tudi nekateri starši, ki so pohvalili naša prizadevanja za branje in nam tudi predlagali, da naj nahrbtnik vsebuje literaturo, ki obravnava probleme sodobne mladine. Glede na odziv je vredno kar naprej iskati nekaj zanimivega in drugacnega. V informacijski družbi se spreminja odnos do branja, zato bomo morali biti knjižnicarji še posebej kreativni, da bomo dosegli, da se bodo ucenci zavedali, kako pomembno je zanje tudi branje. Dejstvo, da se tehnologija nosilcev informacij spreminja, bomo morali upoštevati tudi knjižnicarji in v bralne sezname vkljucevati tudi avdio-vizualno gradivo, racunalniške zapise (diskete, cd). Tudi naš Bralni nahrbtnik bo drugo leto doživel posodobitev in bo vseboval poleg knjig še drugo vrsto gradiva. Majda Kocevar Klaužer, knjižnicarka OŠ Blanca in SŠ Sevnica POUSTVARJALNO PISANJE TUDI PRI BRALNI ZNACKI Bralna znacka se je ohranila štirideset let kot vsesplošno slovensko kulturno gibanje in prostovoljna dejavnost v šoli, ki vzpodbuja mladino k branju in dviga kulturo mladih. Pomembno vlogo pri promoviranju bralne znacke ima seveda mentor, ki jo mora posodabljati po okusu in potrebah sodobne mladine, torej mora biti ustvarjalen in kreativen. Bralna znacka, ki je kot interesna dejavnost manj obvezna, kaže še vedno dovolj odziva med ucenci, saj je med osnovnošolsko mladino najbolj množicna osnovnošolska interesna dejavnost. Paul Kropp govori o branju kot o cudežnem potovanju. Za otroka je pomembno, da ga popeljemo na to "cudežno potovanje" že v predšolskem obdobju, zato smo uvedli tudi predšolsko bralno znacko in tako spodbujamo starše, da berejo svojim otrokom in utrjujejo custvene vezi, ki so pomembne za vse življenje. Pomembno vlogo pri predstavitvi bralne znacke ima seveda mentor. Njegova najpomembnejša naloga je vzbuditi interes za branje, jih zanj motivirati, da bodo to aktivnost sprejeli kot koristno in prijetno izkušnjo. Kot knjižnicarka sem se srecala z bralno znacko - kot kulturnim gibanjem in prostovoljno interesno dejavnostjo, katere namen je dodatno spoznavanje književnosti, le na bolj sprošcen, ustvarjalen nacin. Sem mentor bralne znacke, kar pomeni, da sestavljam priporocilne sezname in preverjam prebrano, torej vodim razgovore o prebranem pri ucencih od prvega do osmega razreda. Vsako leto mi zastavljena naloga predstavljala tudi izziv, saj imam zdaj vecjo avtonomnost in vecjo možnost izraziti kreativnost. Vsako leto si zastavljam vprašanje: "Kako naj pripravim ucence do tega, da bodo radi brali? Kako spodbuditi potrebo po branju pri mladem bralcu?" Najprej sem uvedla novost, da so priporocilni seznami branja daljši - široko zasnovani, tako da lahko vsak ucenec najde knjigo, ki mu ustreza; ucenci lahko preberejo tudi svoja dela, seveda primerna njihovi starosti. K umetnostnim besedilom, kjer ucenci razvijajo literarnoestetske bralne sposobnosti, sem vkljucila tudi neumetnostna besedila, kjer si ucenec pridobi sposobnost pragmaticnega branja.Tako so dobili možnost osvojiti bralno znacko tudi pocasnejši bralci, ker je na programu dovolj razlicnih knjig. Bralne programe sproti dopolnjujem z novim gradivom, saj otroci radi segajo po novostih.V vsakem razredu na razredni stopnji imajo seznam ucencev, vanj ucenci sami vpisujejo prebrana dela za bralno znacko, kar vzpodbuja tekmovalnost med sošolci. Najbolj ucence navduši, da bi prebral knjigo, priporocilo nekoga drugega. Bralci najraje segajo po knjigi, ki mu jo priporocijo vrstniki. Število prebranih knjig in število obiskov v šolski knjižnici se na predmetni stopnji zelo zniža, posebno še v 7. in 8. razredu. Tudi to dejstvo skušam spremeniti z uvajanjem zanimive mladinske literature na priporocilne sezname. Poleg klasicnega nacina preverjanja, sem zacela uporabljati bolj kreativne oblike in skušala povezati kreativno branje z ustvarjalnim oz. pou-stvarjalnim pisanjem vsaj pri ucencih, ki so literarno bolj nadarjeni. Ucenci imajo možnost izbirati med klasicnim in kreativnim preverjanjem prebranega. Pri klasicnem nacinu predvsem otroci nižjih razredov ob ilustracijah podoživljajo prebrano ali sami ilu-strirajo zgodbo, ucenci višjih razredov poleg obnavljanja, razmišljanja o prebranem, išcejo podatke o avtorju, ilustratorju, založbi… Izražajo lahko osebna mnenja o prebranem, skušajo primerjati dela istega avtorja, ugotoviti podobnosti oz. razlike med knjigo in filmom z istim naslovom, ucenci višjih razredov išcejo tudi motive za dejanja njihovih literarnih junakov. Ucenci, ki se odlocijo za kreativno pisanje, se najprej seznanijo z znacilnostmi dolocene oblike spo-rocanja. Preberemo primer dnevnika, intervjuja, ankete, življenjepisa … Dobijo zapisane znacilnosti dolocene funkcijske zvrsti, nato pa sami ustvarjajo. Pri pisanju za bralno znacko moramo ucence opozoriti, naj jim ne bo glavna skrb pravopis in slovnica, kajti ucence bomo težko navdušili za pisanje, ce bomo od njega zahtevali, da sleherno besedo prav napiše in prav postavi vejice. Vse vec ucencev se odloca za kreativno pisanje, saj to pomeni, da lahko o prebranem molcijo, imajo še dodatno motivacijo, kajti njihove pisne izdelke smo ob 40.obletnici bralne znacke izdali v šolskem glasilu Šolsko glasilo ob 40- letnici bralne znacke. Posebej priljubljene oblike kre-ativnega pisanja so intervjuji z glavnimi junaki, horoskopi glavnih literarnih likov, dnevnik najljubših literarnih likov in seveda tudi spremenjeni konci. Ugotavljam, da se je odstotek ucencev, ki v šolskem letu 2000/2001 sodelujejo pri bralni znacki, mocno dvignil. Menim, da so jih pritegnile nove metode in oblike dela in seveda dejstvo, da so me ucenci spoznali in tako izgubili strah, ki je bil prisoten v prvih letih mojega mentorstva. Poleg tega za ucence, ki sodelujejo, organiziramo slovesen zakljucek bralne znacke, bodisi z nastopom kakšnega literarnega ustvarjalca, ogledom lutkovne, dramske predstave ali filma; lani so dobili tudi glasilo Bralna znacka malo drugace. Iz priložene tabele je razvidno, da se odstotek sodelujocih pri bralni znacki iz leta v leto povecuje. Razveseljuje me predvsem podatek, da se število sodelujocih v bralni znacki obcutno povecuje tudi na predmetni stopnji, kjer izgubimo kar velik procent bralcev (predvsem 7. in 8. razred).Te mlade bralce skušam obdržati s tem, da sem jim ponudila za branje tudi mladinska dela z ljubezensko tematiko. Seveda ti mladostniki radi berejo tudi o spolnosti v kakšnem romanu. Preglednica ( Priloga 1) dokazuje, da le na razredni stopnji ( v zadnjih petih letih) v povprecju sodeluje pri bralni znacki okoli 79 % ucencev, na predmetni stopnji je ta procent nižji, in sicer znaša manj kot 50 %. Zanimiv je tudi podatek, da se odstotek sodelujocih ucencev iz leta v leto zvišuje v vseh razredih, od 1.do 8.razreda. Spodbujajoc je tudi podatek, da se 37,7% udeležba ucencev pri bralni znacki v šol. letu 1996/97 dvignila na 55,9%, v šolskem letu 2000/2001 pa celo na 77 %. Rezultati obdelave podatkov so motivacija za moje nadaljnje delo in seveda za uvajanje novosti na podrocju preverjanja prebranih literarnih del. Vredno se je potruditi in ohranjati bralno znacko kot prostovoljno dejavnost ucencev. Priloga 1: Število ucencev pri bz glede na razred in šolsko leto šolsko leto 96/97 šolsko leto 97/98 šolsko leto 98/99 šolsko leto 99/2000 šolsko leto 2000/2001 1. razred 68,40% 76,90% 100% 100% 100% 2. razred 42,80% 53,80% 53,80% 100% 100% 3. razred 45,20% 57,10% 52,80% 61,50% 100% 4. razred 73,90% 72,70% 85,70% 71,40% 92,30% 5. razred 31,50% 30,40% 36,30% 38,90% 57,14% 6. razred 14,80% 15,70% 15,70% 36,30% 61,90% 7. razred 15,70% 11,10% 15,70% 24% 71,40% 8. razred 6,20% 10,50% 15% 31,50% 33,30% Skupaj 37,90% 39,20% 47,20% 55,90% 77,00% Majda Kocevar Klaužer, knjižnicarka OŠ Blanca in SŠ Sevnica PREDSTAVLJAMO VAM IZVAJANJE PROJEKTA LEAF V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI Posrecen akronim LEAF (v slovenšcini list) sestavljen iz besed Linking and Exploring Authority Files, je oznaka za projekt mrežne povezave evropskih rokopisnih fondov. Razvija arhitekturni model za distribuiran iskalni sistem obstojecih in nastajajocih normativnih zapisov (osebnih, korporativnih in geografskih) za rokopisno gradivo. Temelji na predhodnem projektu MALVINE (Manuscripts and Letters Via Integrated Networks in Europe), ki je omogocil mrežni dostop do bibliografskih podatkovnih baz za rokopise. V našem primeru poteka izgradnja normativne in bibliografske rokopisne baze socasno. Dodatna možnost, ki jo lahko ponudi projekt LEAF v prihodnje je povezovanje podatkovnih baz v arhivih in muzejih. Projekt poteka pod okriljem Evropske unije in je nacelno namenjen njenim clanicam. Pri tem je Slovenija edina izjema. Pomen in cilj projekta Globalni cilj projekta LEAF je harmonizacija razlicnih evropskih normativnih baz v sistem, ki bo uporabniku omogocal vpogled v fonde razlicnih rokopisnih zbirk, ne da bi mu bilo potrebno pregledovati vsako posebej. To bo zbližalo in poenostavilo pridobivanje in izmenjavo informacij iz evropske kulturne dedišcine. Za slovensko nacionalno knjižnico je projekt ugodna priložnost za izgradnjo svoje lastne normativne in bibliografske rokopisne baze. Normativni del baze bo omogocal izmenjavo, oziroma prevzemanje podatkov iz in v bazo Conor. Posebna vrednost projekta je tudi v možnosti iskanja po normativnih zapisih v vec jezikih, med drugim v slovenšcini. Glede na veliko število knjižnic in arhivov, ki so v projekt vkljuceni, bo spekter informacij zelo širok, zato bo vzpostavitev usklajenega dela normative izhodišce za distribuirano poslovanje z možnostjo, da vsak prispeva podatke v bazo in ima do njih dostop. Do zdaj sodelujejo v projektu naslednji polnopravni clani: - Staatsbibliothek zu Berlin (Nemcija) - Joanneum Research – Institut für Informationssysteme und Informationsmanagement (Gradec, Avstrija) - Universitet i Bergen – Forskningsprogram for humanistisk informasjonsteknologi (Bergen, Norveška) - Crossnet Systems Limited (Newbury, Velika Britanija) - Österreichische Nationalbibliothek (Dunaj, Avstrija) - Biblioteca Nacional (Lisbona, Portugalska) - Biblioteca de la Universidad Complutense (Madrid, Španija) - Schweizerische Landesbibliothek (Bern, Švica) - Narodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana, Slovenija) - Institut Mémoires de L'Édition Contemporaine (Pariz, Francija) - Riksarkivet (Stockholm, Švedska) Poleg omenjenih je v projekt v vkljucenih še nekaj pridruženih clanic in vec opazovalcev, podporo pa nudi poleg Evropske unije še nekaj sponzorjev. Potek dela in metodologija V naši knjižnici traja projekt od 1. marca 2001 do 28. februarja 2004. Izvajanje je razdeljeno v delovne pakete (workpackages), ki so natancno casovno in tematsko doloceni. Združeni so v treh glavnih delovnih fazah: 1. Zahtevki in analize (meseci 1-14) obsegajo analizo modela (Model Requirements Analysis), osredišcenje modela s podatki iz normativnih baz in funkcionalne specifikacije demonstratorja. 2. Razvoj softvera in testiranje (meseci 15-27): sistemski razvoj, priprava testnega okolja in modela kompatibilnosti in vzdrževanja. 3. Evalvacija in validacija (meseci 28-36) obsega testiranje demonstratorjev, evalvacijsko-validacijsko sporocilo, nacrt za uporabo in koncno porocilo. Vsak partner ima v skladu s svojimi zmožnostmi in posebnostmi svoje zbirke dodeljene naloge in vloge. Naša knjižnica kot polnopravna clanica sodeluje pri vseh delovnih paketih, svojo glavno zadolžitev pa ima v projektu kot testni demonstrator. Za opravljanje te funkcije bo pri nas namešceno posebno poskusno vozlišce (test site), ki bo zagotavljalo možnost, da bomo s preverjanjem poskusnih vnosov lahko dosegli veljavne testne rezultate. Preverjanje bo vkljucevalo ustreznost vnosov, poskusna iskanja koncnih uporabnikov ter interoperatibilnost med vec razlicnimi demonstratorji, ki imajo vsak svoj racunalniški in katalogizacijski sistem. Testiranje bo potekalo v skladu z nacrtom "LEAF Test Plan". Rezultati bodo sproti v pomoc pri izboljšavi sistema. Na koncu bodo prikazani v testnem porocilu. V razvoj normativne in bibliografske baze za rokopisno gradivo sta poleg Rokopisnega vkljucena še Razvojni oddelek, ki je prevzel izdelavo strukture polj obeh baz, na javnem razpisu izbral izvajalca (to je podjetje ASCENT, ki je izdelalo potreben softver) in poskrbel za koordinacijo med vsebinskim (bibliotekarskim) in racunalniškim delom naloge, Racunalniški center knjižnice pa je bazo namestil na strežnik in bo skrbel za nadaljnje vzdrževanje ter modifikacije, ki bodo potrebne z naše strani. Financna sredstva naj bi zagotavljala polovico Evropska unija, in sicer na podlagi opravljenih faznih nalog in oddanih porocil ter polovico Narodna in univerzitetna knjižnica preko Ministrstva za kulturo. Mihael Glavan, vodja projekta v NUK Matjaž Lulik, izvajalec projekta v NUK PRVA BERCICEVA NAGRADA "Je cas za študij, je cas za znanost in je cas za praznovanje," so bile uvodne besede predstojnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo prof. dr. Jožeta Urbanija ob podelitvi prve Berciceve nagrade za najboljše diplomsko delo v letu 2001. Prireditev je bila tudi uvod v praznovanje 15-letnice Oddelka, ki se bo dogajala jeseni. Predavalnica v petem nadstropju Filozofske fakultete je bila 11. februarja, tocno opoldne, ravno prav velika oziroma celo prevelika za vse povabljene goste (vsi sodelavci Odd. za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter diplomanti v letu 2000/01). Ob življenjskem jubileju – 75-letnici smo zaželeli vse najboljše profesorju dr. Branku Bercicu, ki je ob tej priložnosti izrocil "Bercicevo nagrado" univ. dipl. bibliotekarki Jani Golob za diplomsko delo z naslovom "Bibliografija Avgusta Pirjevca". Prof. Bercic, ustanovitelj našega oddelka in zacetnik institucionalizira-nega pedagoškega in raziskovalnega dela na podrocju bibliotekarstva se je zahvalil za cestitke in povedal, da bi bilo za take vrste nagrade primerno tudi katero drugo ime. Pohvalil je delo diplomantov bibliotekarstva in posebej izpostavil nagrajeno diplomo z željo po nadaljevanju zacetega dela na tem podrocju (npr. knjiga o Avgustu Pirjevcu). Slavnostnemu vzdušju primerno je sledil tudi prigrizek, ki je nudil možnost za klepet med stanovskimi kolegi vseh starosti. Pogrešal sem vecjo udeležbo novih diplomantov bibliotekarstva, saj je bila to enkratna priložnost za srecanje nekdanjih študijskih kolegov. Z Bercicevo nagrado smo tudi bibliotekarji dobili priznanje za dobro opravljena diplomska dela, kar lahko le pripomore k utrjevanju stroke. Edo Grabrijan 250 MILIJONOV DOLARJEV IZ ZVEZNEGA PRORACUNA ZA AMERIŠKE ŠOLSKE KNJIŽNICE Ob koncu lanskega leta, v drugi polovici decembra 2001, je Ameriški senat podprl listino za osnovno in srednje izobraževanje (Elementary and Secondary Education Act – ESEA) in odobril 250 milijonov dolarjev iz zveznega proracuna za knjižnice osnovnih in srednjih šol. Pri tem je knjižnicam pomagal senator Reed, ki je prepoznal težave neustreznosti virov in tako postal vsesplošni junak šolskih knjižnicarjev, ucencev in dijakov. Ameriško knjižnicno združenje je to odlocitev pozdravilo, saj so mnoge šolske knjižnice v zadnjih letih na svojih policah ponujale vedno manj in njihovo gradivo je bilo bolj in bolj zastarelo. Za ustrezno število novosti namrec ni bilo dovolj denarja. Ministrstvo za šolstvo je v svoji publikaciji "Postavite branje na prvo mesto" (Put Reading First) objavilo, da je ena glavnih razlik med dobrimi in slabimi bralci v kolicini casa, ki ga ti namenijo za branje. In ceprav je iz raziskav poznano, da dobro založene knjižnice, ki jih vodijo ustrezno izobraženi kadri, ugodno vplivajo na boljšo pismenost in ucenje, se je v zadnjih tridesetih letih vlaganje v šolske knjižnice zmanjševalo. Neposredno zvezno financiranje je bilo ukinjeno leta 1981, posamezne države pa so knjižnicam odmerjale vedno manj denarja in ga usmerjale za druge, prav tako perece potrebe. Povprecna cena za novo knjigo v knjižnici znaša 16 dolarjev, povprecen znesek, ki ga posamezno okrožje porabi na ucenca za knjige pa je precej manjši (6,75 dolarjev v osnovni in 7,30 dolarjev v srednji šoli). Senator Reed, ki se je (manj uspešno) zavzemal za šolske knjižnice že prej, je izjavil, da je izboljšanje stanja šolskih knjižnic pomembno za izboljšanje bralnih dosežkov ucencev in njihovega splošnega uspeha. Vec kot 4.000 knjižnicarjev se je zbralo v Indianapolisu na konferenci ameriškega združenja šolskih knjižnicarjev, ki deluje pod okriljem ameriškega knjižnicnega združenja (ALA). Razpravljali so o vlogi šolskih knjižnic in knjižnicarjev pri poucevanju in ucenju. Mnoge šolske knjižnice so zaradi omejenih proracunskih sredstev in stalnega višanja cen knjig po številu in sodobnosti knjig postale neustrezne. 250 milijonov težka zvezna podpora bo zagotovila knjižnicam, da bodo kupile potrebne vire in ostale v prvih vrstah pri podpiranju ucenja branja in pismenosti po vsej deželi. Otrokom bodo ta sredstva zagotovila, da bodo postali vseživljenjski ucenci. To pa se sklada tudi s pobudo predsednika Busha (Reading First Initiative). Pobuda predsednika Busha je bila dana septembra 2001 z namenom, da bi se vsak ameriški otrok naucil brati do tretjega razreda osnovne šole. Državam bodo v okviru novoustanovljenega programa, imenovanega pobuda “Najprej branje”, na voljo sredstva in orodja, ki jih potrebujejo za odpravo bralnih primanjkljajev. Za zacetek je odobrenih 900 milijonov v letu 2002 kot prvi del od 5 milijard dolarjev. Med drugim bodo ucitelji bodo deležni davcnih olajšav za nakup knjig. Mnoge raziskave branja so pokazale, kako se otroci ucinkovito naucijo brati. Tem spoznanjem je potrebno prilagoditi pouk branja v zacetnih letih šolanja1. 1 Vir: http://www.whitehouse.gov/news/releases/2001/09/20010910-13.html Vec podatkov lahko dobite na spletni strani knjižnicnega združenja: http://www.ala.org/. Zdenka Verlic, Knjižnica Srednje ekonomske šole, Ljubljana MEDNARODNA SRECANJA MEDNARODNO POSVETOVANJE BOBCATSSS 2002 V PORTOROŽU Med 28. in 30. januarjem 2002 je v kulturnem in kongresnem centru Avditorij v Portorožu potekal 10. jubilejni simpozij s podrocja bibliotekarstva in informacijskih znanosti Bobcatsss pod naslovom: HUM@N BEINGS AND INFORMATION SPECIALISTS. Tematika letošnjega posvetovanja je želela izpostaviti predvsem prihodnost knjižnicno informacijske znanosti in stroke ter bodoce zahteve po potrebnih znanjih in kvalifikacijah na tem podrocju. To vsakoletno mednarodno posvetovanje pod okriljem evropske zveze za informacijsko izobraževanje in raziskovanje (EUCLID) ima kar nekaj specifik. Najprej velja omeniti njegovo glavno posebnost; organizacjski proces. Organizacija namrec tradicionalno poteka v sodelovanju dveh evropskih univerz, pri cemer imajo glavno vlogo pri nacrtovanju in izvedbi vsebinskih in organizacijskih vidikov študentje pod mentorstvom svojih profesorjev (slovenska mentorja sta bila dr. Primož Južnic in dr. Jože Urbanija). Na tak nacin se izpolnjuje primarno poslanstvo simpozija; pridobitev prakticnih izkušenj na podrocju organizacije mednarodnega projekta med študijem in pospeševanje akademskega sodelovanja na evropski in svetovni ravni, pri cemer je velik (in eden prvotnih) poudarek namenjen vzpostavljanju stikov med knjižnicno informacijskim sektorjem držav bivšega vzhodnega bloka ter zahodno evropskimi državami. Takšen je bil tudi dosedanji nabor držav in univerz organizatork. Samo ime posvetovanja je akronim, kjer posamezne crke pomenijo zacetnice mest v katerih so univerze ustanoviteljice (Budimpešta, Oslo, Copenhagen, Amsterdam, Tampere, Stuttgart, Szombately in Sheffield). Pridružile pa so se jim še: Kharkiv, Moskva, Tallin, Torun, Varšava, Sofija, Ljubljana, Krakow in Bratislava. Letošnje posvetovanje smo organizirali študentje Oddelka za bibliotekarstvo, infromacijske znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in študentje Odelka za infrormacijske znanosti in komunikacije z Univerze v Stuttgartu. Celoten organizacijski proces se je pravzaprav pricel že konec januarja 2000, ko smo se na posvetovanju Bobacatsss 2000 v Krakowu spoznali z bodocimi partnerji in se dogovorili za sodelovanje pri organizaciji letošnjega posvetovanja. Sledilo je formiranje dveh ekip; nemške in slovenske ter prvi stiki v dolgem procesu spoznavanja in skupnega dela. Na zacetku zgolj preko elektronske pošte. Prvi cisto konkretni koraki na poti k realizaciji projekta so se zgodili na posvetovanju leta 2001 v Vilniusu (Litva), kjer sta se ekipi spoznali, izvedli promocijo posvetovanja ter se dogovorili o nacinu dela ter posameznih delovnih ekipah (koordinacija projekta, finance in marketing, lokalna ekipa, tehnicna ter oblikovalska ekipa ter programska ekipa). Slednje so bile tokrat prvic v zgodovini organizacije posvetovanja Bobcatsss mešane narave, kar pomeni, da so clani vsake ekipe prihajali tako z nemške kot tudi s slovenske strani. S tem je bila pretrgana tradicija maticne države organizatrorke, ki je priskrbela zgolj facilitete in države glavne organizatorke, ki je poskrbela za vso ostalo tehnicno in programsko izvedbo ter vecji del financ. Organizacija in dogovarjanje sta celoten cas priprav potekala vecinoma preko elektronske pošte. V maju 2001 in oktobru 2001 pa smo imeli tudi dva intenzivna usklajevalna sestanka; prvega v Ljubljani, drugega pa v Stuttgartu. Ker smo želeli pretrgati tudi tradicionalno prostorsko izvedbo posvetovanja (univerzitetni ali fakultetni prostori) smo se že poleti 2001 izmed razlicnih cenovnih možnosti in lokacij odlocili za Avditorij v Portorožu. Na eni strani je to predstavljalo precejšen kvalitativni premik v smislu lokacije posvetovanja, na drugi strani pa je pred nas postavilo težko nalogo pridobivanja sponzorjev in sredstev, ki pa smo jo navsezadnje odlicno opravili. Obe strani sta pridobili preko 30 sponzorjev in donatorjev. Glavni pa so bili: Ministrstvo za informacijsko družbo (SLO), Bertelsmann (GER), ADD (SLO) Macromedia (GER), ZBDS (SLO) in drugi. Tema posvetovanja je bila dokoncno dogovorjena že oktobra 2000, razpis tem pa natisnjen in razposlan v cca 2000 izvodih v vecino svetovnih držav. Na razpis smo prejeli 74 abstraktov, od katerih smo jih sprejeli 70. V koncni fazi je bilo sprejetih ter tudi predstavljenih 59 referatov od tega 12 v obliki poster sessions. Posvetovanja so se udeležili referenti iz 15 držav (Velika Britanija, Nemcija, Južno afriška Republika, Španija, ZDA, Nizozemska, Danska, Poljska, Avstrija, Izrael, Italija, Avstralija, Madžarska, Slovenija ter Hrvaška) ter preko 200 udeležencev iz 17 držav. Predstavljeni referati so zajemali precej širok spekter tematik; od primerjalnih študij, vizij ter kritik izobraževalnih sistemov na podrocju knjižnicno informacijskih znanosti pa vse do ekonomsko-globalizacijskih ter eticnih vidikov informacijske družbe, varstva osebnih podatkov ter ohranjanja kulturne dedišcine. Posvetovanje pa je bilo poleg odlicne priložnosti za izmenjavo izkušenj in idej tudi priložnost za sklepanje marsikaterega formalnega ali manj formalnega znanstva in prijateljstva ter izhodišce za marsikatero svežo in inovativno idejo in izboljšavo na podrocju knjižnicno informacijske znanosti in stroke. Na dokoncne vtise in mnenja marsiketerega udeleženca sicer še cakamo, vendar pa v spominu nas organizatorjev to leto in pol trdega dela ostaja predvsem kot nadvse koristna strokovna mednarodna izkušnja pa tudi prijeten spomin na številna druženja, sestanke, potovanja in prijateljstva. Vljudno vabljeni na naslednje posvetovanje Bobcatsss 2003 pod naslovom: Information policy and the EU, ki ga bodo februarja naslednje leto organizirali naši poljski in nizozemski kolegi v Torunu (Poljska). Razpis tem in podrobnejše podatke najdete na njihovi domaci strani: http://www.bobcatsss.com Narocilnico za zbornik simpozija Bobcatsss 2002 pa lahko najdete v prilogi knjižnicarskih novic. Sonja Svoljšak, koordinatorka projekta E – UPRAVA V KONTEKSTU KONFERENCE eGOVERNMENT "FROM POLICY TO PRACTICE" Bruselj, 29-30 November 2001 Na pobudo komisarja za podjet-ništvo in informacijsko družbo je v Bruslju od 29. do 30. novembra 2001 potekala konferenca na visokem nivoju z naslovom: eGovernment "From Policy to Practice". Organizacijo je prevzelo belgijsko predsedstvo v sodelovanju z Evropsko komisijo. Konferenca predstavlja del pomem-bnega procesa uveljavljanja e-uprava v Evropi. Namen srecanja je promocija razvoja in pregled dosežkov ter aktivnosti pri uresnicevanju strategije eEurope s poudarkom na predstavitvi prakticnih primerov državne in lokalne e-uprave v službi državljanov in podjetij. Na konferenco so bili povabljeni ministri in visoki državni predstavniki EU, EFTA, držav kandidatk za pristop k EU kot tudi nekaterih izven evropskih držav. Konference eGovernment se je udeležilo 500 vabljenih udeležencev, t.j. pred-stavnikov vlad, lokalne uprave in vodilne industrije kot tudi predstavnikov investicijskih bank, mednarodnih združenj, Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Udeležilo se je vec kot 30 ministrov (tudi slovenski), pristojnih za razvoj informacijske družbe, telekomunikacij in modernizacijo javne uprave iz držav clanic EU, držav kandidatk ter clanic EFTE. Na konferenci je bila sprejeta tudi ministrska deklaracija s smernicami razvoja po letu 2002, v kateri ugotavljajo: - da se pri oblikovanju spletnih strani morajo v središce dogajanj postaviti posamezniki in podjetja, ter v skladu s porocilom o "e-vkljucevanju" (e-Inclusion) vec pozornosti posvecati ljudem s posebnimi potrebami, - da je potrebno storitve zagotavljati v okviru razlicnih, komplementarnih komunikacijskih kanalov: spletnih in tradicionalnih, - da je potrebno spodbujati vecjo konkurencnost na podrocju po-nudnikov in proizvajalcev informa-cijsko komunikacijskih tehnologij in zmanjšati odvisnost od ozkega kroga monopolistov, - da je treba podpreti razvoj interoperabilnosti omrežnih infra-struktur in storitev, odprtih standardov in "tehnološko nevtralne" regulative. Ministri menijo, da je za uspešno vzpostavitev spletnih storitev E-uprave, potrebno krepiti vseevropsko sodelovanje, kar bi tudi doprineslo ustrezni varnosti omrežij, varnemu dostopu do e-storitev e-uprave, varstvu zasebnosti in predvsem spodbujati široko uporabo elektronskih podpisov povsod, kjer je to mogoce ne glede ali je to javna uprava ali je to podjetje. Ucinkovito delovanje E – uprave Ne bo šlo, so bili ministri enotni, brez strukturnih sprememb in reorganizacije dela, usposabljanja in izpopolnjevanja znanj ter prilagajanja novim pogojem zaposlovanja. Primeri prakse, ki so ministrom bili predstavljeni, so bili dobri "vzorcni primeri", ki jih je treba razširiti ne samo v domicilnih državah temvec tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru. Zato so povabili Evropsko komisijo, da pripomore k natancnejši opredelitvi metodologije vrednotenja le teh, ker bodo bolj jasno definirani pogoji za njihovo uporabo prispevali k vecji gospodarski rasti in zaposlovanju v vsej Evropi. Ministri so dali pobudo nacionalnim upravam in institucijam Evropske unije k oblikovanju skupnih stališc, ki naj izpostavijo pomen in bistvo delovanja e-storitve (eServices) na vse-evropskem nivoju. In skupni temelji za e - upravo bi morali temeljiti na Evropskem forumu eGovernment in eGonverment Observator-ju (slednjega podpira program IDA). Nadaljnjo sodelovanje Informacijsko komunikacijska tehno-logija je efikasno orodje pri zagotavljanju kvalitetnih storitev uprave, zato so ministri izpostavili pet temeljnih nacel, COM (2001)428, 25.7. 2001: 1. odprtost, 2. možnost sodelovanj vseh, 3. zanesljivost, 4. ucinkovitost, 5. poenotenost, in pozvali evropske institucije, da v skladu s tem sprejemajo in izvajajo adekvatne rešitve e-uprave. Menili so tudi, da bi najprej na nacionalni ravni in kasneje v sodelovanju s poslanci evropskega parlamenta analizirali kako bi lahko uporaba sofisticiranih informacijsko komunikacijskih tehnologij pripomogla k vecjemu zavedanju, zanimanju in sodelovanju v evropskih demokraticnih procesih, zlasti v luci prihajajocih evropskih parlamentarnih volitev leta 2004. Iz omenjenega je razvidno kako razvoj e-skupnosti (e-community) dobiva vse vecje razsežnosti in priložnosti. Evidentno je tudi, da se mora transformacija proti cilju e-uprave razvijati v smeri od prve generacije, na internet tehnologiji se temeljecega pridobivanja in posredovanja informacij, do absolutno interaktivnih storitev. Ministri so še povabili Evropsko komisijo, da zlasti v okviru 6. okvirnega programa z investicijami podpre podrocje raziskovalnega in tehnološkega razvoja. Deklaracijo so ministri zakljucili z enotnim stališcem, da dinamicna, demokraticno usmerjena evropska družba, z mocnim produktivnim gospodarstvom zahteva storitveno usmerjeno, zanesljivo in inovativno upravo na vseh nivojih. Konferenca se je zakljucila s povabilom italijanske vlade, da se o dosežkih razvoja projekta e-uprave razpravlja na podobni konferenci v Italiji, julija leta 2003. Violetta Bottazzo, svetovalka vlade Informacijsko-knjižnicni oddelek MF NOVE PUBLIKACIJE REDKA KNJIGA O REDKIH STARIH TISKIH Branko Reisp: Redki stari tiski. Slovenska matica, Ljubljana, 2001; 223 str., 42 fotografij, 5425 SIT (za clane 30%). Domaca dela o zgodovini slovenske knjige in sorodnih vedah lahko preštejemo na prste ene roke, zato je zbir strokovno-znanstvenih spisov Redki stari tiski, dr. Branka Reispa, prava slovenska redkost. Svojo knjigo avtor (zgodovinar in bibliotekar) v uvodu oznaci precej široko kot "izbor … dela na … podrocju slovenske kulturne in narodne zgodovine". Natancnejše branje in pregled gradiva pokažeta, da gre predvsem za zgošcene monografske obdelave starih slovenskih knjig, zemljevidov in drugih tiskov, od naše prve knjige pa tja do konca 19. stoletja. Dela so zvecine že bila objavljena kot spremne besede ali študije k reprintom, faksimilom ali kot samostojni revijalni strokovni clanki, zato se zdi njihova notranja povezava dokaj rahla in slucajna, vendar pozorno branje odkrije rdeco nit sistematicne obdelave starejše slov. knjige. Dovolj razlocno je mogoce razbrati tri vsebinske pramene: zgodovino knjižne produkcije s pregledom avtorjev in strok, npr. prve slov. knjige v 16. stol., starejši slov. zemljevidi, naj-starejši uradni razglasi, koledarji in pratike, slov. barocni tiski ipd., zacetke slov knjigotrštva in razvoj tiskarstva na naših tleh do 20. stoletja. Petindvajset prenovljenih in dopol-njenih besedil, ki obsegajo od pet do petnajst natisnjenih strani in se dosledno zakljucujejo z navedbo relevantne strokovne literature o pred-metu, sicer še ne more predstavljati pregledne zgodovine starejše sloven-ske knjige, lahko pa tvori njeno ogrodje. To seveda temelji na znan-stveni analizi posameznih dosežkov, s katerih se analiticni raziskovalec lahko spusti v širše okolišcine splošne in kulturne zgodovine. Prav to Branko Reisp v bistvu pocne. Kljub atraktivnosti, redkosti ali posebni privlacnosti nekega primerka, npr. prva slov. knjiga (Trubarjev Katekizem), prvi tiskar na Slovenskem (Janez Mandelc), najstarejši tiskani uradni razglas v slovenšcini (Patent Marije Terezije, 1754) ipd., se avtor ne zadovolji z ozkimi bibliotekarskimi ali arhivskimi oznakami o starosti, redkosti, izgledu, ohranjenosti, tiskarskih in knjigotrških podatkih ipd., temvec se vselej poglablja tudi v analizo okolišcin nastanka, izpeljuje primerjave z drugimi domacimi in tujimi istovrstnimi publikacijami, dodaja tudi gospodarska, politicna, sociološka, jezikovna in druga pojasnila, tako da te male monografije skoraj v vseh primerih zares dobijo lastnosti kulturnozgodovinskih študij s podrocja knjige. Vzorno je napisan clanek Izdaje polihistorja Janeza Vajkarda Valva-sorja, ki se mu pozna, da se je njegov avtor najbolj temeljito ukvarjal z Valvasorjem, ceprav je v tej knjigi to edini zapis o tem avtorju. Ta prispevek tudi izkazuje Reispovo metodologijo gradnje kratke študije, ki praviloma jedrnato, a zelo natancno in mestoma prav cizelirano naniza najpomembnejša dejstva (historicna metoda preverljivih dejstev), jih razvojno poveže s casom in prostorom ter na koncu navede tudi vse bibliografske podatke (v tem primeru vse izdaje Valvasorjevih del do danes) in relevantno literaturo. Enako vzorcen primer je lahko tudi študija Prvi tiskar na Slovenskem Janez Mandelc, ki mocno presega pred-stavitev življenja in dela tega tiskarskega nomada, saj prinaša tudi temeljito analizo (deloma tudi vsebinsko) Mandelcevih tiskov in posebej izcrpno bibliografijo dose-danjih raziskav o tematiki (skoraj štiri strani). Ker knjiga vsebuje še dva pregledna analiticna clanka s tega podrocja: Tiskarska produkcija v Ljubljani od leta 1678 do 1764 in Oris razvoja tiskarstva v Sloveniji od srede 18. do zacetka 20. stoletja, vsi trije skupaj dajejo celovito podobo te kulturno-gospodarske dejavnosti v starejših obdobjih. Zgradbe, vsebine in metodologije Reispovih spisov smo se bežno dotaknili, podcrtati pa je treba še nekatere njegove dosežke. Najprej posebno iskateljsko vztrajnost. V svoji knjižnici (Narodnega muzeja v Ljubljani) je odkril in popisal nekatere stare slovenske tiske, ki so bili dotlej neznani ali pa so veljali za izgubljene, npr. Karteli turnirja leta 1563 v Ljubljani, Prvi v Ljubljani izdani knjigotrški katalog ipd. Vsi prispevki so opremljeni s kvalitetnimi crno-belimi fotografijami, ki so za stare doku-mente povsem primerne, in so poleg predstavitvene vloge namenjene primerjanju strokovnih popisov s podatki na izvirniku. Knjiga ima globlji razvojni pomen, ker je eno od redkih del na podrocju zgodovine slov. knjige in zato posredno opozarja na to, kaj vse bi morali še postoriti, hkrati pa pomaga na novo graditi slov. kulturno zgodovino, ki je bila zlasti po 2. svet. vojni hudo zapušcena. Knjiga sodi med obvezno strokovno literaturo na podrocju bibliotekarstva. Mihael Glavan, NUK UCENJE IN POUCEVANJE S KNJIŽNICO V OSNOVNI ŠOLI V zbirki Modeli poucevanja in ucenja, ki jo izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, je izšel zbornik prispevkov z naslovom Ucenje in poucevanje s knjižnico v osnovni šoli. Zbirka prinaša knjige z razlicnih predmetnih podrocij, njena glavna znacilnost pa je, da prinaša novosti vsebinske prenove šolstva. V njej je to že druga knjiga za podrocje knjižnicne dejavnosti. Prva je bila Vodnik za šolskega knjižnicarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za ucence, ki je izšla leta 1999. Koncept vsebinske zasnove publikacije je pojasnjen v predgovoru z naslovom Beseda urednice, temu pa je dodan še uvodni prispevek Šolska knjižnica v luci kurikularne prenove osnovne šole. Prispevki v zborniku so na prvi pogled pestri in razlicni, vendar imajo svojo logiko, saj prinašajo aktualne vsebine, ki so povezane s prenovo osnovne šole. To je ponazorjeno tudi z razporeditvijo vsebine v tri dele. V uvodu in prvem delu so predstavljene nekatere novosti na podrocju devetletne osnovne šole (šolska knjižnica in prenova osnovne šole, knjižnicna informacijska znanja, nacrtovanje knjižnice s poudarkom na koticku za najmlajše, primer iz prakse, kako s šestletnikom v šoli in knjižnici, o branju). Drugi del je namenjen nacrtovanju pedagoških nalog šolske knjižnice skupaj s primeri ucnih ur z uporabo šolske knjižnice od 1. do 9. razreda. Zasnova sprotne priprave je delo Olge Vurcer, posamezni prispevki in priprave pa so nastale tudi v okviru delovnih srecanj šolskih knjižnicarjev osnovnih šol, ki so poskusno uvajali nove programe devetletne osnovne šole v 1. in 7. razredu. Prispevke je izbrala in pripravila za objavo delovna skupina v sestavi mag. Ema Stružnik, ki je bila koordinatorica skupine, Alja Bratuša, Olga Vurcer in Marija Završnik. Konzulentka je bila Majda Steinbuch. Tretji del zbornika je poimenovan kot priloge, saj prispevki iz tega dela vsebinsko niso v neposredni povezavi s prenovo osnovne šole in izvajanjem knjižnicnih informacijskih znanj, so pa koristen pripomocek šolskim knji-žnicarjem za njihovo strokovno in informacijsko delo (knjižne uganke, ljudsko slovstvo za informacijsko dobo, vsebinska gesla). Zbornik je zaradi nadgradnje knjižnicnih informacijskih znanj v srednji šoli primeren tudi srednješolske knjižnicarje, zaradi sodelovanja pri usposabljanju uporabnikov za vseživ-ljenjsko izobraževanje s splošnimi knjižnicami pa tudi za mladinske knjižnicarje, saj bralca seznanja z novostmi na podrocju šolskega knjižnicarstva. Zbornik Ucenje in poucevanje s knjižnico v osnovni šoli lahko narocite pri Zavodu RS za šolstvo – Založba (tel. 01/30 05 113, faks 01/30 05 199), narocilnico objavljamo v prilogi. Cena je 4.100,00 Sit. Majda Steinbuch, Zavod RS za šolstvo BORZA DELA DELO IŠCE Išcem delo v knjižnici. Koncala sem študij bibliotekarstva in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Od tujih jezikov aktivno govorim angleško, pasivno pa nemško. Dobro obvladam tudi delo z racunalnikom v okolju Windows (Word, Excel), delo z bazami podatkov, internet in elektronsko pošto. Rada spoznavam nove stvari in sem se pripravljena dodatno izobraževati. Imam veliko idej in zamisli, predvsem pa mi nikoli ne manjka volje in vztrajnosti. Dodatne informacije na tel. 031 762 715 PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo prijavnico za letošnje strokovno posvetova-nje ZBDS, ki bo na temo "Knjižnice in javnost" potekalo od 14. - 16. oktobra na Bledu. 2. V drugi prilogi objavljamo preliminarni program 2. strokov-nega posvetovanja knjižnicark in knjižnicarjev z mednarodno udelež-bo Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja. Posvetova-nje bo 28. - 29. maja 2002 v Ljubljani. Objavljamo tudi prijavni-co za udeležbo na posvetovanju. 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za zbornik s CD-ROMom z letošnjega posvetovanja BOBCATSSS. 4. V cetrti prilogi objavljamo narocilnico za nov zbornik Ucenje in poucevanje s knjižnico v osnovni šoli, ki ga je izdal Zavod RS za šolstvo. 5. V peti prilogi objavljamo program seminarja "Uporaba programa Nesstar za sprotno pregledovanje podatkov". Seminar, ki ga organizirata Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov in Narodna in univerzitetna knjižnica bo v petek, 5. aprila 2002 v racunalniški ucilnici Narodne in univerzitetne knjižnice. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Fotografska razstava Matjaža Krivica "Anonimni prijatelji" Matjaž Krivic se je rodil 12. januarja 1972 v Ljubljani. V zadnjih petnajstih letih je prepotoval prakticno ves svet ter beležil lepote narave, ljudi ter posebnosti sveta in kultur tako drugacnih od sveta, ki nas obkroža. Njegova fotografija je custvena, družbeno angažirana in polna dovršene fotografske estetike, ki je kljubovalna do enostranske percepcije ter vizije prihodnosti, ki jo ponuja zahodna civilizacija. S svojo angažirano fotografijo polno custvenega naboja posega v svet kriznih žarišc, vojn, bede ter se podaja v svet odrinjenih, margaliziranih ljudi z roba tako, da s svojimi deli dalec presega nekakšen goli reportažni avanturizem. Lahko bi rekli, da je njegova fotografija izraz custev in glasov tapostavljenih s svetovnega obrobja. Matjaž Krivic je sodelavec številnih slovenskih casopisov in revij kot so Gea, Svet in ljudje, Mladina in številne druge kjer objavlja svoje clanke in fotografije. Zadnje leto dela predvsem za ugledno francosko fotografsko agencijo Sipa press in norveško agencijo Milimeter Design in je s svojimi deli prisoten tako v francoskem kot tudi skandinavskem tisku. Matjaž Krivic je imel številne samostojne fotografske razstave kot so bile v Kudu France Prešeren, Galeriji Arteum, v NUKu, zlasti odmevna pa je bila njegova nedavna razstava z naslovom Kalygula v Mali galeriji Cankarjevega doma. Otvoritev razstave sta glasbeno obogatila Maja Boric na kljunasti flavti in Marko Angelski na lutnji. Spremne besede k razstavi je imel France Zupan. Otvoritev fotografske razstave z naslovom "Anonimni prijatelji" in prikaz multivizije Kalygula Matjaža Krivica je bila v ponedeljek, 11. februarja 2002, ob 19. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Marko Lakovic NOVICE IZ KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Prireditve v mesecu marcu 2002 7. ob 19. uri v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto - predstavitev romana Noc v Evropi . Pogovor z avtorico Polono Glavan bo vodila Jadranka Zupancic. 14. ob 18.uri v predavalnici Dolenjskega muzeja vecer z Damjanom Ovscem avtorjem številnih del vezanih na etnološko kulturno dedišcino. Pogovor z njim bo vodila Meta Kušer. Natopil bo ženski pevski zbor Gospodicna. 21. ob 10. uri "Knjižna cajanka za dedke in babice" v Mladinski knjigi na Glavnem trgu temo "Bolj lepe od pomladi same-so naše(stare) mame" posveceno materinskemu dnevu. Spoznali bomo tudi poucne knjige o tem, kako sem prišel na svet. Predavanje in svetovanje Slavka Kristan. 21. ob 18. uri v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto na oddelku za odrasle predstavitev študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Vabimo Vas , da se nam pridružite pri klepetu o leposlovnih knjigah, ki jih je še posebej vredno prebrati. 28. ob 18. uri predvidoma v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev obcine Žužemberk v besedi, sliki, glasbi. S spremno razstavo knjižnega in neknjižnega gradiva, ki bo kasneje na ogled v KMJ. V knjižnici je postavljena razstava o obcini Šentjernej "Nej ga lepšga kraj, ku je Šentjern". Na oddelku za odrasle razstava "Nobelovci", od 15. marca dalje razstava Manca Košir, ki je posodila ime in srce bralnim študijskim krožkom. Ponudba Bukvarne se nahaja na vstopu v novi prizidek. Knjige so v obratovalnem casu (od 8.do 19. ure oziroma ob sobotah do 13. ure) naprodaj od 100 SIT /kos dalje. URE PRAVLJIC na oddelku za mladino bodo vsak torek ob 17. uri. Pravljice bo pripovedovala Slavka Kristan.