SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
a
Po poiti prejeman velja: Za nI* leto predplaCa* 16 fld., ia pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 fld., a jedea
meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Sa celo leto 18 fld., a pol leta < fld., a 6«trt leta S fld., a jeden meaec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 80 kr. ve« na leto. Poamne itevilke po 6 kr.
Vrednlitva telef6n - itov. 74.
Naročnino in oznanila (i n » e r a t e) viprejema upravnlltvo in ekipedleija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejema jo.
Vredniitvo je v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja viak dan, UviemSi nedelje in pramike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 290.
V Ljubljani, v torek 19. decembra 1899.
Letiiili XXVII
Državni zbor.
Dunaj, 17. dec. Narobe — svet.
Tako bi smeli imenovati sedanje razmere v avstrijski zbornici. Levičarji so z vidnim veseljem pozdravili sklep poljskega kluba, da nagodbeni odsek reši porazdelitveni in kvotni zakon pred nagodbenimi, po § 14. uveljavljenimi naredbami. Glasovanje poljskih članov z levico v nagodbenem odseku je ne malo iznenadilo tudi ostale člane iz-med desnice. A pokazalo se je, da Poljaki niso brez pogoja ustregli vladi in njenim strankam na levici. Odsekov načelnik dr. vitez Bilinski se je namreč s tem pogojem odločil za prednost porazdelitvenega zakona, ako vlada državnega zbora ne preloži in odseku pusti časa, da reši še nagodbene zakone. Grof Clary je temu pritrdil. A ko je ta dogovor naznanil levičarjem, so ga ti odločno odklonili. To dokazuje, kar sem že ope-tovano naglašal, da levičarji nočejo pokazati prave barve glede nagodbe vsaj tako dolgo ne, dokler niso na krmilu ali sodeležni porazdelitve mini-sterskih sedežev. Ko bi levičarji hoteli glasovati za nagodbo, bi se gotovo ne upirali. Vlada torej ne stori koraka brez vednosti levičarskih svetovalcev. In to je ravno, kar od dne do dne na desnici množi in utrjuje nevoljo proti vladi, ki se je popolnoma vpregla v levičarski jarem. Desnica se je sicer razlezla, njen izvrševalni odbor že teden dnij ne posluje, a v večini je še vedno proti vladi. In to je ravno narobe — svet, da vlada išče pri manjšini pomoči iz zadrege, kjer je ne more dobiti. Ali je to naivnost ali svoje-glavnost, kdo ve ? Morda oboje!
Nagodbeni odsek.
Kakor sem že poročal, je nagodbeni odsek v petek pričel debato o § 1. porazdelitvenega zakona. Posebno levičarje je iznenadil govor doktor Lecherja, ki je izjavil, da bode glasoval proti zakonu. Grajal je vlado, ker skriva vse statistične podatke, dočim so ogerski zbornici odprta knjiga. Po ogerskem računu za 1. 1898. se zviša pridobitev od užitninskih davkov za Ogersko na 2,943.000 gld. Ker je nova ogerska kvota višja za 3%, kar znaša 3,337.000 gld., je torej Avstrija po novi kvoti na boljšem samo za 384.000 gld. Dr. Menger pa slovesno javlja, da Avstrija pridobi kar suha dva milijona. Pripomnim pa, da je dr. Kaizl, torej mož, ki stvar gotovo dobro pozna, nedavno trdil, da po porazdelitvenem zakonu Ogri pridobe blizu štiri milijone. Torej se ves avstrijski dobiček vsled višje ogerske kvote razkadi v prazen nič.
Dr. Lecher pa je opozoril vlado in odsek še na drugo hibo. Kakor znano, je prejšnja vlada s § 14. zvišala sladkorni davek od 11 na 19 gld. Dotična naredba pa še do danes nima ustavnega odobrenja, torej danes zbornica ne moro in ne sme razpolagati z višjimi dohodki od sladkorja ter jih prepuščati Ogrom.
Ce pa je že to načelo pravo, potem bi moralo veljati tudi za carinske dohodke, ki so konečno tudi užitninski davki.*A carinski dohodki se razdele po kvoti. Ker pa so carinski do-
hodki na Ogerskem jako nezrtaitni v primeri z avstrijskimi in se vsi skupaj zmečejo v eno vrečo za pokritje skupnih državnih potrebščin, ji razvidno, da imajo Ogri tijdi iž carinskih vifrov velik dobiček na račun j&strije. Priportiniti'pa moram, da je ogerski porazdelitveni z^kdn že dobil najvišje potrjenje, torej niora 'avstrijski' parlament, kakor 1. 1867., reči k vsemU: ameb. 'f -
Za dr. Lecherjem so govorili sek. načelnik baron Jorkasch, soc. demokrat B e r n e r in Kaftan do četrt na 7. uro. Ker je bilo v vabilu rečeno, da bode seja trajala le do 6. ure, zahteva Kaftan, da se seja konča in da on v prihodnji seji nadaljuje svoj govor. Levičarji se temu upro in dr. Grabmayr predlaga, naj se seja pretrga do pol 8. ure in nadaljuje do 12. v noč. Vsled tega se uname jako živahna debata. Maštalka, doktor Stranskjr, Janda in grof Zedtwitz so zahtevali konec seje. Pri glasovanju je bil vsprejet s 25 glasovi proti 5 Grabmayrov predlog, kar je vzbudilo veliko ogorčenje med Cehi. Z levičarji so glasovali Poljaki in Italijani. Grof Zedwitz odločno obsoja to nasilstvo in zapreti, da s češkimi veleposestniki izstopi iz odseka, ako se še ponovi.
Ko se ob pol 8. uri seja zopet prične, vpraša dr. Stransky, ali je načelnik mejtem obvestil vse člane, da Be seja nadaljuje. Dr. vitez Bilinski izjavi, da hoče to takoj storiti. Nato je Kaftan v češkem jeziku govoril skoraj do 10. ure, levičarji so zdehali in nevoljni hodili po dvorani. V odseku je bilo, kakor v zbornici. Zbralo se je mnogo drugih poslancev, ki so z raznimi opazkami spremljali dogodke. Največ jih je preslišal dr. Rutowski, ki komaj čaka, da se Poljaki zopet pobratijo z levičarji.
Izreden dan.
Včeraj je poslanska zbornica rešila ves dnevni red in navrgla še nekaj malenkostij. Bil je izreden dan, ker so češki poslanci svoja obstrukcijska sredstva začasno položili »na led«. Vendar pa je bila seja ob začetku in koncu jako živahna, celo burna.
Takoj začetkom seje dr. Stransky vpraša predsednika, ali so mu znani zadnji dogodki v nagodbenem odseku in ali hoče zaprečiti taka nasilstva, katera levica uporablja za vlado. (Posl. Hofica kliče: »N. Fr. Pr.« je ukazala, da bodi seja do polnoči!)
Predsednik izjavi, da ne odgovarja o dogodkih v odsekih. (Živahni ugovori mej češkimi poslanci.
Služabniške plače.
Nato dr. P i e t a k poroča o uravnavi plač aktivnih državnihslužabnikov. Zbornica je že dvakrat sklenila dotični zakon, a gosposka zbornica ga je zopet zavrgla. Nato je vlada z odredbo na podlagi § 14. z dne 19. avgusta t. 1. začasno uredila služabniške plače, in sicer od 1. septembra do konca tekočega leta. Dne 26. oktobra t. 1. je vlada zopet predložila načrt zakona z dostavkom, da vlada v smislu zakona z dne 30. januarija 1888. zavaruje za slučaj bolezni vse začasne in pomožne služabnike. Proračunski odsek je načrt zakona vsprejel brez premembe kakor minolo leto, z edinim gori označenim do-
stavkom v § 16. Sklenil pa je tudi resolucijo, da vlada začasnim in pomožnim služabnikom vsaj do 1. aprila 1900. zviša dnevnine na letnih 400 gld. Odsekova večina pa je odklonila Verkaufov predlog, naj se začasnim služabnikom plače zvišajo za 30%, isto tako zahtevo posl. Prochazke, da bi vsak začasni služabnik moral že po enoletni službi imenovan biti definitivnim. Odsek ni mogel pritrditi tema predlogoma, ker nima natančnega izkaza o številu začasnih služabnikov in ker bi se nenadoma jako zvišali troški, za katere vlada Bedaj nima pokritja.
Dalje je odsek odklonil, da bi se predlog Verkaufov glede nedeljskega počitka vsprejel v zakon. Pač pa je vsprejel resolucijo, naj vlada tako uredi službo, da so nedelje in prazniki za služabnike prosti dnevi, in da le v nujnih slučajih nekaj ur tudi ob nedeljah služabniki opravljajo službo.
Glede diurnistov pa je odsek sklenil resolucijo. da vlada čim preje predloži načrt zakona za zboljšanje plač in preskrbljenje za slučaj bolezni in onemoglosti.
Pri tej priliki pa so zopet socijal. demo krat je pokazali svojo nezdravo politiko. Posl. Resel je stresel kar celo brento raznih zahtev v zbornico. Istotako je dr. Verkauf zopet ponovil svoja dva predloga, da se sprejmeta v zakon. Ker je bila zbornica precej prazna, se je dr. Ver-kaufu posrečilo, da je s pomočjo levičarjev vtihotapil svoj predlog glede tedenskega počitka v zakon.
To pa utegne biti zopet razlog, da gosposka zbornica v tretje odkloni ves zakon. Za to uslugo (?) pa se naj drž. služabniki zahvalijo vrtoglavim soc. demokratom. — V ostalem je zbornica vsprejela zakon tudi v tretjem branju.
Organizacija trgovskih zbornic.
Zbornica je v drugem in tretjem branju vsprejela načrt zakona, da se funkcijska doba članov trgovskih in obrtniških zbornic, ki izstopijo dne 31. dec. t. 1., podaljša do korca leta 1900 z ozirom na zakon iz 1. 1896 glede osebne doho-darine.
Obdačenje zastavnih pisem.
Po kratki debati, katere so so udeležili poslanci dr. Steinvvender, Lecher, Menger, Conci, Nitsche, Jax in Zeller, je zbornica vsprejela načrt zakona, da so obresti zastavnih pisem deželnih hipotečnih bank, ki slone na načelu vzajemnosti, proste rentnega davka.
Državne mitnice.
Istotako je zbornica po kratki debati vsprejela poročilo proračunskega odseka, da se odpravijo državne mitnice. — S tem je bil dnevni red končan.
Dodatek.
Predsednik želi, naj bi se danes rešila še dva zakona. Ker zbornica ne ugovarja, jo bil vsprejet načrt zakona, s katerim se uvedejo zemljiške knjige na Predarelskem, in pa dostavek k mej-narodnemu dogovoru o železniškem prometu z dne 14. okt. 1890.
Moravski izgredi.
Baron Parisch konečno predlaga, naj se vsprejme nujni predlog, s katerim se vlada po-zivlje, da izposluje pomiloščenje izgrednikom ter vdovam in sirotam ter sploh poškodovancem dovoli primerne odškodnine.
Zopet grajalni odsek.
Dogovorjeno je bilo, da se pri nujnem predlogu glede moravskih izgredov nihče ne oglasi. Celo posl. Schneider je obljubil, da pusti Žide v miru.
Kar vstane češki posl. dr. Dvofak, ki ima skladalnico knjig pred saboj, ter prične govoriti češki. Na levici velik krik. Dr. pl. Hofman kriči: To je nesramnost! Dr. Kindermann upije: To ni lepo, to je nesramno. Dr. Dvofak zahteva grajalni odsek proti dr. Kindermannu. Predsednik pogovarja, da Kindermann ni hotel Dvofaka osebno žaliti. A ta zahteva grajalni odsek. V sredi zbornice se zbere kopica poslancev, ki glasno razpravljajo o stvari. Po daljšem razgovoru izjavi dr. Engel: Bilo je danes okoli 4. ure, ko se je sklenilo, da nagodbeni odsek zboruje v ponedeljek. To je potrdil tudi odsekov načelnik dr. vit. Bilinski. Kar začujemo, da je odsekov pod-načelnik dr. Menger sklical sejo za danes zvečer ob 7. uri. (Cehi kličejo: Čujte!) To je nezaslišano! To je zloben namen! Zato je češki klub dovolil Dvofaku, da govori in tako prepreči sejo nagodbenega odseka danes v soboto zvečer po dolgi seji v zbornici. (Živahno odobravanje.)
Konečno se je predsednik udal in odredil, da oddelki izvolijo grajalni odsek.
Prihodnja in morda zadnja seja pred Božičem je v sredo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. decembra.
Kriza v Avstriji je vendar le prišla, akoravno so se je branili do skrajnih mej in akoravno je Clary še pred malo dnevi izjavljal, da vlada še ostane. Vrgel je avstrijski kabinet, tako pravijo, ogerski ministerski predsednik Szell, ki vztraja odločno na tem, da se vse nagodbene predloge s porazdelitvenim zakonom vred uveljavijo z novim letom. V resnici so pa vrgle Claryja sedanje parlamentarne razmere, vrgli so ga prav za prav češki zastopniki, ki so hoteli, da taka vlada ne sme vztrajati na krmilu, ki je brez nadomestila razveljavila jezikovni naredbi. Da pade CIary pred novim letom, je bilo jasno kot beli dan. Vedelo se je namreč, da se parlamentarnim potom ne reši nobena »državna potreba«, paragrafa 14. pa mož že z ozirom na svojo možatost ni smel porabiti v dosego svojega namena, in tako je prišlo, kar je moralo priti. Navstala je kriza v kabinetu, a tudi parlamentarna kriza je akutna, ki se poravna morda šele prihodnje leto. Desnica je zrahljana in rešitev je sedaj odvisna od spravnih poskusov v češkem deželnem zboru. Ko bo rešena parlamentarna, bo tudi lahko misliti na definitivno rešitev kabinetne krize. Do tedaj bo pa nova začasna prehodna vlada vredila in vrejevala državne potrebe s pomočjo § 14.
Najnovejša izjava poljskega kluba, s katero nemški radikalni elementi niso posebno zadovoljni, slove približno takole: V smislu svojega političnega programa smatra poljski klub izvedbo nagodbenih predlog in budgetnega provi-zorija za nujno državno potrebo in bo z vsemi močmi deloval na to, da se parlamentarna rešitev teh predlog tudi dejanjski omogoči. Z ozirom na to bo klub nasprotoval akciji mladočeškega kluba, ki se protivi izvedbi državnih potreb. Sploh bo pa klub deloval na to, da Be pomirijo elementi v parlamentu in zboljšajo parlamentarne razmere, pred vsem pa na to, da konečno zmagajo avto-nomistična načela. Konečno se izraža prepričanje, da je mogoče redno delo v zvezi vseh desniških strank in v sporazumu z zmernimi elementi zbornice izvan desniške zveze. — Sploh se mora reči o tej resoluciji, da ne pove prav za prav ničesar, kajti da smatra poljski klub vse vladne predloge za državne potrebe, je bilo že v obče znano, kakor tudi, da se Poljaki ne strinjajo z nikako proti-vladno obstrukcijo ali opozicijo. Mnogi politiki se kar čudijo, čemu se nemški levičarji sploh jeze nad to resolucijo, ker se jim vendar ž njo niti las ne skrivi.
Sneli in Clary. Ogerski ministerski predsednik je bil v nedeljo zopet na Dunaju ter je znova vprašal našega kabinetnega načelnika, kako so se tekom minulega tedna spremenile naše parlamentarne razmere. Kajpada Clary ni mogel dati povoljnega odgovora. S tem pa Mažari niso zadovoljni in Szell je v njih imenu povedal predvčeraj na Dunaju, da ogerska vlada ne predloži kvotnega zakona v potrjenje, dokler se v Avstriji parlamentarno ne reši. Nasprotno se pa na vsak način s 1. januv. uveljavi porazdelitveni zakon. To mnenje je Szell izražal že tudi v sobotni seji poslanske zbornice.
Pomnožltev nemške mornarice se v pruskem državnem zboru morda vendarle izvede. Listi namreč vedo poročati, da se je centrum udal glede te vladne zahteve menda samo radi tega, da tam gotoveje strmoglavi predlogo o gradnji novih kanalov. Vest je sicer sedaj še precej neverjetna, a nemogoča ni, ker bo zbornična večina konečno vendar akoravno zelo nerada morala pritrditi vladi, da Nemčija ne sme zaostati za vsemi drugimi državami.
Nova angleška poveljnika za Afriko,. Najnovejši usodni poraz generala Bullerja je do-vedel angleško vlado do odločilnega koraka. Imenovala je novega vrhovnega poveljnika mesto nesrečnega Bullerja lorda Friderika Sleigh-Ro-bertsa in novega načelnika generalnemu štabu, generala Herberta Kitchenerja. — Prvi, lord Roberta, je bil rojen leta 1833 v Indiji in je stopil v indijsko armado. Posebno se je odlikoval v boju proti Afghanistanu v letih 1879 in 1880. Dne 12. oktobra 1879 je zasedel Kabul ter 1. septembra premagal Ejub-khana. Po končani vojski je bil leta 1831 imenovan za guvernerja v Natalu, po preteku štirih let se je vrnil v Indijo, kjer je od 1885 do 1892 vodil vrhovno poveljstvo ondotne armade. V letu 1886 je podjarmil Birmo za Anglijo. V letu 1895 je bil Roberta imenovan maršalom ter vrhovnim poveljnikom na Irskem, kar je bil dosedaj. — Lord Kitchener je bil rojen 24. junija 1850 v Leicestershire. Kot inženir je stopil leta 1871 v armado. Deloval je večinoma v orijentu. V letu 1882 je kot major vstopil v egipčansko armado, leta 1886 je bil imenovan guvernerjem v Suakinu in leta 1896 vrhovnim poveljnikom v Sudanu. Kot tak je 2. septembra 1898 pri Omdurmanu derviško armado premagal in pridobil Sudan za Anglijo. In sedaj, 25. novembra, je, kakor smo že omenili, ob Beli reki z nova ukrotil derviše ter uničil vso njih armado. — Znana sta toraj oba moža kot prva zmagovalca. Ali si pa ohranita to slavo tudi nadalje? Kdor sedaj pozitivno odgovori na to vprašanje z da, pač ne pozna razmer v Južni Afriki.
„Miroljubni" Angleži bijejo sedaj v Južni Afriki nekako jubilejno vojsko, kajti sedanja vojska z Buri je že štirideseta, od kar vlada v Angliji »miroljubna« kraljica Viktorija. Prva mej temi je bila 1. 1854 z Rusijo, na Kitajskem so bile štiri vojske, v Indiji devet, v Sudanu tri in proti Trans-valcem že dve. Manjših vojsk Statistik tu niti ni vpošteval. Pravi in popolni izkaz o John Bull-a »Menschen(leiscbwarenhandlung mit Dum-Dum-Betrieb« je pa še vse večji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. decembra.
(Shod drž. poslanca dr. Krek-a) bode v nedeljo, dne 2 4. t. m., ob polu 10.uri dopoldne v veliki dvorani »Katol. doma« v Ljubljani.
(Javno predavanje.) Kanonik J. S u š n i k predava jutri v »Katoliškem Domu« o modernem vojnem orožju s posebnim ozirom na sedanjo an-gleško-afrikansko vojsko.
(Novo slovensko društvo sa Dnnajn.) Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega nepolitičnega društva »Zvezdam na Dunaju je sprejel dovoljenje za ustanovitev. Društveni namen bodo izobrazba, zabava, pouk v raznih strokah, podpiranje udov. Odbor se nadeja, da stvori s krepko agitacijo vzorno slovensko organizacijo na Dunaju in tako reši marsikaterega našega rojaka potuj-čenja.
(Slovenski trgovci za — nemške trgovce.) »Slov. Narod« poroča, da se je te dni sešlo v Celju mnogo slovenskih in nemških trgovcev iz raznih krajev na Štajerskem, da se dogovore glede skupne akcije proti konsumnim društvom. Slo-
venski trgovci torej hočejo braniti hrbte nemških trgovcev, ki so največji nasprotniki slovenskega življa na Štajerskem, in proti takim je še »Slov. Narod« večkrat priporočal — konsumna društva. Da bi slovenski trgovci hoteli vplivati, da se v slovenskih krajih na Štajerskem ne snujejo konsumna društva, našli bi lahko drugo pot. Njihovo združenje z nemškimi trgovci utegne imeti baš nasprotni vpliv, ker bode tako druženje zavedno slovensko ljudstvo silno razburilo.
(Slovenska zmaga.) Preteklo nedeljo vršil se je v Trstu občni zbor zveze okrajnih bolniških blagajnic iz Primorske, Kranjske in Dalmacije. Slovenci so imeli na zboru večino. Došlo jih je 21, Lahov pa 13. Slovenci so zmagali z vsemi svojimi predlogi ter s tem spravili Lahe, ki so si domišljali pravioo na neomejeno gospodarstvo, v nemalo zadrego. Sklenilo se je upeljati zopet stara pravila in zavreči nova pravila, po katerih so Lahi nameravali vzeti Slovencem večino in Trstu dati odločilno moč. Določilo se je, da mora biti za slovenske blagajne izključno slovensko dopisovanje in da tudi ministerstvo uraduje napram slovenskim blagajnam slovenski, da se za naše blagajne uporabljajo slovenske tiskovine in da se izda tudi slovensko poročilo o občnem zboru. Zelo važen sklep pa je Btorila slovenska večina glede 10% doneska k skupnemu fondu. Lahi so nameravali ta donesek še povečati, Slovenci so pa predlagali, da se odpravi, ker je fond dvojno prekoračil zakonito določeno visokost rezervnega zaklada. Ker je ta predlog prodrl, je slovenskim okrajnim bolniškim blagajnam prihranjena na leto lepa svota. Odklonila se je prošnja za podaljšanje posojila laški okrajni bol. blagajni v Piranu, slov. delegat dr. Brejc je pa dobil od vladnega zastopnika ministerijelni ukor, ker je lani trdil, da vlada drži z glavnim odborom. — No, naš delegat je pa kraško izjavil, da ukor nima nikake stvarne podlage in da ga prav nič ne moti v njega dobri volji. — Da so se mogli doseči na tem zboru tako lepi vspehi, pohvaliti moramo zastopstva slovenskih okrajnih bolniških blagajn na Kranjskem, ki so poslala izvzemši dveh, na občni zbor svoje delegate. Tako odločno skupno postopanje naj bi slovenske okrajne bolniške blagajne napram Trstu vedno zavzele, pa se bode skoro še marsikaj druzega spremenilo.
(Obravnava proti devinskemu županu Plešo) se je včeraj vnovič vršila v Trstu. Priče, ki so pri prvi razpravi obtoževale župana Plesa, da je pri izgredih proti Lahom o priliki smrti cesarice hujskal ljudstvo proti »Legini« »šoli, včeraj niso vzdržale svojih trditev. Župan Ples je bil oproščen radi zločina sokrivde na javnem nasilstvu in obsojen radi pregreška po § 305 na 14 dni pri-prostega zapora. Župan Ples si je pridržal pritožbo ničnosti.
(Božičnica I. mestnega slovenskega otroškega vrtca) vršila se bode v četrtek dne 21. t. m., ob 4. uri popoludne v šolskih prostorih Komenskega ulice št. 12 (hiša rokodelskih pomočnikov). Prijatelji otrok se najuljudneje vabijo.
(Iz Nadanjegasela,) 16. decembra. 14. t. m. je napravil leden dež mnogo škode po gozdnem in sadnem drevji. Vse je bilo obdano z ledom dva do štiri prste. Silna teža ledu je debela drevesa ruvala, preklala ali pa VBeh vej ogulila, in to po vseh kraških dolinah do Trsta. Le malo drevja je nepokvarjenega. Letos je bilo pri nas veliko češp, a zdaj pa smo odpravljeni za več let. Res je zlasti našemu kmetu težko, upanja ne izgubiti.
(V Poljanah nad Škofjo Loko) so dobili tele-grafično postajo.
(Iz Škofje Loke.) V združenju je moč. To so pokazali pri nas predzadnjo nedeljo rokod. pomočniki katoliškega društva. Nastopili so pred mnogo -brojnim občinstvom in je zadovoljili i b petjem i z igro. Troje ljubkih pesem iz grla žuljavorokih pomočnikov rokodelcev in pa gluma »Vedeže-valka« — to je bilo javno spričevalo, da se lahko izobrazijo še za kaj druzega, kakor za oblič, dleto, dreto itd. ZlaBti je še »Vedeževalka« razkrila spretnost nekaterih igralcev in nas prepričala, da se lahko napravi domači oder, kjer bratsko mož podaja možu roko. Izborno se je obnašal bogataš Andrej, in tudi oštirju Sodčku se je njegova šala dobro obnesla. Tudi drugi igralci so dobro izvršili svoje naloge. Večer je pa še posebno povzdignil gospod Fr. Finžgar s svojim govorom, v
katerem je razpravljal o namenu društva in spri-čal iz zgodovinskih dejstev in iz izpovedanj velikih mož, da tam vse vspeva, kjer je glavar krščanski duh. — Takih večerov Se želimo v Škofji Loki.
(Iz Tomlšlja) Poročati vam moram, da smo prejšnje liberalno županstvo, ki je volitev zavlačevalo dve leti, vrgli med staro šaro in si izvolili novo. Župan je Janez Mavec iz Tomišlja, svetovalci pa: Janez Punčah, nadučitelj v Tomišlju, Janez Modio in Janez Krašovic iz Brega in J.Vo-lek z Jezera.
(Zagorske šolske razmere.) [Konec.] Topliško šolo obiskuje namreč 393 učencev, 257 jih je na zagorski. Toraj je vseh skupaj 650 učencev; dečkov 321, deklic 329. Pri takem številu učencev in pri teh slabih razmerah glede Šolskih prostorov je na vsak način potrebno, da se kaj pametnega ukrene. Saj rudnik danes ali jutri lahko odpove prostore, ker mu manjka stanovanj za svoje delavce. Kje bo pa potem šola? Pod topliškimi kostanji? Ali naj se vse koncentrira, sezida novo šolsko poslopje in šolarji ločijo po spolu ? Potem bodo učitelji imeli za poduk dečke; precej v obi-lem številu pri nas zastopane ženske učne Bile pa deklice. Tedanje zagorsko šolsko poslopje se lahko porabi za stanovanja učiteljev, ker za ta mora tako občina skrbeti. V tem slučaju bi se morali kmetje udati. Ako pa šolska oblastva in razni nadzorniki nič nočejo storiti, pa naj se še tisti delavski otroci, ki obiskujejo ob jednem s kmečkimi zagorsko šolo, in teh je 70, všolajo v Toplice. Potem jih ostane za zagorsko šolo samo še 187, in tako ne bode treba ne četrtega razreda, nemščine tudi ne, pa tudi ne celodnevnega poduka. In ustreženo bo popolnoma kmetom, pa tudi delavcem, katerih otroci imajo čas hoditi celi dan v šolo, pa so tudi drugače razviti, rabijo drugačo odgojo in več poduka, ker morajo po svetu za kruhom. Ržiška ob čina pa, v kateri stanuje največ delavcev, naj zahteva, da se sezida na njenem ozemlji, na Lokah, dvorazrednica, ker tam prebivajo rudarji, in tako ne bo treba hoditi otrokom pol ure daleč v Toplice. Najbolj potrebno pa je, da šolBke oblasti prej ko mogoče kaj ukrenejo za mladino, ki šoli odraste. In ta šteje do 150 dečkov in deklic. Zagorska šola ima sicer ponavljalno šolo, topliška pa ne. Pa na tem tudi ni nič ležeče, kajti par ur na teden ponavljati stare, že oguljene predmete nima dosti pomena. Ako bi imele naSe šolske oblasti le količkaj smisla za občen blagor, bile bi v tem ozire že davno kaj storile in delale na to, da bi se vpeljala kaka obrtno - nadaljevalna ali strokovna šola, kjer bi se rudarski in steklarski mladeniči pripravljali na svoj prihodnji poklic, namesto da postopajo okoli oglov, pozabljajo, kar so se naučili, in se uče lumparij. Pa tudi za deklice in dekleta bi se dalo kaj storiti. Kako nepraktično je, ko se nauče prav umetno pleeti in vesti, najnavadnejših gospodinjskih opravil pa ne znajo, kajti njihovo opravilo je potem, ko iz šole ostanejo, steklo odnašati in zavijati, »kolen štir-cat« in »kamnje klopfat«. Med temi iščejo delavci evoje žene, in kdo bo sirotam zameril, ako niti vsakdanje hrane ne znajo okusno skuhati in svoji družini navadne obleke zašiti. — »Koliko projektov si je zmislilo to človeče, pa nobenega izpeljalo«, tako se bo mogočno zopet oglasil kak pre-ses krajnega šolskega sveta pri litru vina, in prepričan bo, da je rešil svojo nalogo! Žalostno dovolj, da morajo drugi za nas misliti; toda dolžnost, izvrševati projekte, ki so res v prid ljudstva, pa imate vi, ki se usiljujete v zastope. Seveda pa ni dosti upanja na boljše čase, ako Be celo predsednik našega okrajnega šolskega sveta, gospod Gril v Litiji, briga za vsak šport desetkrat bolj, kot za blagor svojega okraja, posebno pa še za zagorske šole. Morda nam je od deželnega šolskega sveta kaj več pričakovati, ker soditi se da po pogoBtih obiskih, da so se gospodje tam gori začeli brigati za naše piškave šolske razmere.
(Volitev v zdravstveni komite.) Iz Zagorja, dne 12. dec. Volitve v razne odbore so končane. Pri zdravstvenem odboru so občine v okolici zmagale in Zagorska je popolnoma »propadla«. To posebno jezi dosedanjega predsednika, kateremu je ta z nobenim trudom združena čast nesla dober stotak. Seveda zaradi te zgube nismo na posebni škodi, ker sedaj ne bo nič bolj tekla gnojnica po
različnih cestah in se parila v poletni vročini, kot se je že dosedaj. Tudi naše pokopališče ne bode na slabejem; ker bolj nečloveško tudi za-naprej ne bomo pokopavali mrličev, kot smo jih dosedaj, namreč v grobe, polne vode, iz katerih se prekopavajo komaj na pol strohnjeni mrliči. Eno pa bi rekli: Čemu samostojni zdravstveni komiteji s svojimi kasarni? Ali bi ne mogle njihove naloge izvrševati občine? Druzega ni, kot večji stroški in večji davki za davkoplačevalce. Kaj si naši odbori vBega ne zmislijo, da pokažejo, da fungirajo 1 Kaj potrebnega in pametnega seveda ne. Pri nas so sezidali »špital«, ki je veljal 2800 gld. in v katerem je bil ves čas njegovega obstanka en Kumljanec 1 dan. Sedaj prazen stoji. Ali bi ne imeli v njem prostora občinski siromaki, katerih se ne manjka?
(Kako se pritiska na tržaške Slovence.) Nedavno je bil v redutni dvorani gledališča »Poli-teama Rosetti« koncert »Kola«. To je bilo zadnjikrat, da se je glasila slovenska pesem v tej dvorani, ker je uprava gledališča sklenila, da ne da tudi te dvorane odslej več Slovencem, ko jim je že odpovedala gledališko dvorano. Tržaški Slovenci so si že preskrbeli druge prostore, v katerih bodo častno nastopali tudi brez dovoljenja tržaških Židov.
(Tržaški rodoljubi — ubogim slov. otrokom.) Letos bodo tržaške rodoljubke in rodoljubi obdarovali okolu 500 ubogih otrok iz slov. otroških vrtcev na Greti in v Rojanu.
(Iz Nabrežlne) 15. t. m. Komu je neznano krajevno ime vasi Nabrežina? Zaslovelo je so-sebno za zadnjih 10—15 let po širnem svetu radi tukajšnjih kamnolomov, iz katerih so izvažali širom sveta lepega kraškega mramorja tisočeri in tisočeri železniški vozovi. To je privabilo k nam tujcev delodajalcev in delavcev nebroj. Naročil in dela je bilo zadnja leta obilo, zato pa tudi zaslužka in jela. Delodajalci so naglo bogateli, pa tudi delavci niso stradali, ker so imeli večinoma dobre dnine. Ker se je obetal zaslužek, odprli so tu vse polno gostiln in žganjarij in delalo se je pridno, pa tudi zapravljalo, da je bilo joj. Par mesecev sem pa se je v Nabrežini marsikaj pre-drugačilo. Naročil, dela ni. Delodajalci so zatvorili jave in odslovili delavce. Več stotin jih je moralo s trebuhom za kruhom drugam. Sedaj je dela malo, jela malo, in ker je denarjev malo, je tudi več treznosti. Ali je pa došla poskušnja le radi pomanjkanja dela? So, ki tajijo, in dolžijo delodajalce, češ: so sporazumno odslovili delavce, da jim bo tem lože zmanjšati plače. Ni sicer nemogoče, vendar pa nevrjetno, ker, ako bi bili delodajalci namerovali to, bi bili to v kratkem izvršili. A brezdelnost v Nabrežini traja uže nekaj mesecev gotovo ne v dobiček delodajalcev. Torej le dela ni. Gorje Nabrežini, ako ne bo dela. Nabrežina bo jedna najubožnejših kraških vasi, ker Nabrežinci imajo malo polja in vinogradov. V slučaju torej, da bi ne bilo kamnoseškega dela, bo mnogo Nabrežincev moralo z beraško palico od vasi do vasi, kakor so prej v dobi blagostanja trumoma pohajali kraški reveži Nabrežino. Gotovo je, da bi neradi zamenili blagostanje z beračijo, ali kdo je porok, da je ne bodo ? Kdor je do sedaj varčeval, bo vedel ceniti za naprej še više čednost varčnosti; kdor je pa ni, se bo vsaj sedaj morda spametoval.
(Zahvala.) Srčno se zahvaljujem blagorodnim damam : L Češnik, Z. Knez, F. Košenini, M. Rohr-man, S. Sabothy, M. Sbil, R. Šircelj, in N. Te-kavčič, ter gospodom : baronu L. Bergu. I. Brajec, M. Čepernič, A. Goslar, H. Hayne, I. Ravnikar, Strel in Jagodic, A. Tratar, I. Virant in A. Weber za darovani znezek za mesec december v prid tukajšnji šolarski kuhinji. — Mokronog 15. deo. 1899. — Ludovika Koš en i na, učit. in blagaj-ničarica.
(Nedolžni Celjski Nemci.) Najhuji akademiški razgrajalec medicinec Seheligo, ki se je posebno odlikoval v metanju kamenja in kateri je pri g. dr. Dečko s pomočjo lestve hotel ukrasti napisno tablo, je bil 15. t. m. pri okrožnem sodišču krivim spoznan prestopka proti varnosti življenja in zaradi hudobne poškodbe tuje lastnine in obsojen v šesttedenski zapor. Da table pri g. dr. Dečko ni sam ukradel, jo iskati vzroka v tem, kar obsodba sama poudarja, da je v svoji nerodnosti padel raz lestvo in se tako pobil, da ni več mogel »aufi«. Vivat academia. Ob jednem je sedel
na zatožni klopi trgov, pomočnik Kari Bratschitsoh, ki je pomagal pri vikarjatu okna pobijati. Obsojen je bil zaradi prestopka hudobne poškodbe tuje lastnine na edentedenski zapor. Čudno se nam zdi, da sodni dvor pri takih razmerah ni v dejanju obtožencev našel hudodelstva javne sile po § 87 k. z., kar je v sličnih slučajih navada. Sodnemu dvoru je predsedoval Wurmser sam. Sodba se je proglasila ob a/47. zvečer.
(Darilo slovenskemu občinskemu svetnika v Ameriki.) Iz Amerike se nam poroča, da se je koncem preteklega meseca poklonila deputacija 20 Slovencev prvemu slovenskemu obč. svetniku v Jolietu Ant. Nemanichu ter mu izročila zlato zvezdo, vdelano z dijamantom kot darilo ondotnih Slovencev. Vodja deputacije g. Vardjan mu je dejal: »Pripnem Ti to zvezdo na prša kot znamenje, da se boš spominjal Slovencev in Be za nas potegoval pri vsaki priliki v mestnem zastopstvu jolietskem.« G. Nemanich je povdarjal, da bode storil kolikor največ mogoče za povzdigo Slovenstva in se tako pokazal vrednega zaupanja slovenskega ljudstva ob zadnji volitvi.
(»L' Avvenire«) tržaški italijanski krščansko-socijalen list, ki je dosedaj izhajal vsako drugo sredo, bo izhajal po novem letu trikrat na mesec. Cena mu ostane dosedanja, namreč 1 gld. 20 kr. na leto.
(Železniški vozni listi), uvedeni z ministersko naredbo z dne 10. decembra 1892, se smejo vpo-rabljati samo še do zadnjega decembra letos, zamenjavajo se pa brezplačno pri določenih prodajnih uradih do konca marca 1900: Vozni listi s kako pisano ali tiskano beležko se zamenjajo proti pristojbini 1 kr.
(Zmrznil.) 13. t mes. popoldan šel je proti domu s Kranjskega čez Gorjance Dako Popovič iz Sopote občine Sošice z jednim rojakom iz Bvoje vasi, kjer se je mudil zaradi kupčije. Na potu ju prehiti noč in zavoljo velikega snega ni mogel Popovič, sicer slaboten človek, naprej in je onemogel in zmrznil. Sopotnik mogel je še naprej in je prišel ves upehan domu in donesel žalostno novico ženi in otrokom. Rajnki je lani pogorel in zapušča v največji bedi ženo in petero otrok.
(Zameti na železnicah) so vsled padlega snega skoro povsod zelo veliki. V soboto so vlaki imeli izvenredne zamude. Promet na progi Trbiž-Pon-tafelj je ustavljen. Na Jesenicah je v soboto po noči skočil vlak iz tira.
(Oproščena iredentovca.) Pred porotnim sodiščem v Inomostu se je končala politiška pravda proti goriškemu Codermazu, ki je bil obdolžen, da je zložil odo o smrti Garibaldijevi, da je v furlanski Trezo Sel govorit iredentovski govor in da je protiavetrijskemu govoru nekega druzega iredentovca navdušeno pritrjeval, Corsig pa je bil obtožen, da je odo razširjal tiskom. Oba sta bila oproščena — soglasno.	'<'
(Pretep.) V nedeljo zvečer sta se v neki gostilni v Stražišču pri Kranju sprla Jan. Šiler in Ant. Hočevar. Prepir se je, kakor običajno, končal pretepom in pobojem, v katerem je bil Jan. Šiler tako nevarno ranjen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico in bo težko okreval. Hočevar mu je namreč prerezal trebuh in ga tudi sicer poškodoval.
(Obesil se je) na Igu 401etni grobokop Pavkar. Obesil se je nad posteljo, prej si je pa še izkopal jamo.
(Rakev pod posteljo) je imel te dni umrli 92-letni starec Matej Chiaberizza na Reki. Tako se je spominjal na smrt. Sedaj se mu je izpolnila želja. Položili so ga v pripravljeno rakev.
(Proti kletvini) je izdal župan Španskega mesta Saragose ostre naredbe. Ali ne bi bilo tudi pri nas dobro kaj podobnega? Naši »Narodovci« kolnejo po gostilnah in kavarnah kakor cigani, in si domišljujejo, da obstoji v tem »inteligenca«. Tudi Šolarji že kolnejo, kakor huzarji.
Društva,
(Katoliško slovensko delavsko podporno društvo pri D. M. Polje) je imelo 17. t. m. mesečno predavanje. Društvena dvorana je bila popolnoma natlačena. Iz tega je razvidno, da je ljudstvo vneto za krščanski socijali-zem. Gospod A. Jeriha omeni, da so teden prej agitirali tukaj socijalni demokratje po tej okolici za shod pri gostilničarju Korošcu, a ni bilo ne ljudstva ne govornikov. O pomenu društvenega
gibanja je govoril gospod Rihar. — Društvo »Bu-čelica«, katero deluje že par mesecev, jako dobro napreduje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. decembra. Danes opoldne se je vršil ministerski svet pod cesarjevim predsedstvom, katerega so se udeležili vsi kabinetni člani.
DnnaJ, 19. decembra. Danes so bili razni veljaki v avdijenciji pri cesarju zaradi vladne krize, ki se baje kmalu reši z novim uradniškim ministerstvom.
Dnnaj, 19. decembra. Državni zbor se preloži na nedoločen čas. Zbornica poslancev in gosposka zbornica rešita še zakon za državne uslužbence in za odpravo časniškega koleka.
Dnnaj, 19. decembra. Gospodska zbornica je danes razpravljala o vladni predlogi glede odprave časniškega in koledarskega kolka. Po kratki razpravi je bil vsprejet predlog, da se načrt izroči budgetni komisiji v pre t res in poročanje. S tem je zadeva bržkone za letos pokopana.
Dnnaj, 19. decembra. Budgetni odsek je nadaljeval glavno razpravo o proračunskem provizoriju. Poljak M i 1 e v s k i se je izjavil za dvamesečni provizorij, za njim je pa pričel govoriti posl. J a n da, ki dopoldne ni dovršil svojega govora in ga nadaljuje popoldne.
Dunaj, 19. decembra. Eavnatelj kabinetne pisarne državni svetnik Braun je vpokojen in je prejel briljante k velikemu križu Leopoldovega reda. Njegovim naslednikom je določen poslanik v Belemgradu Schiessl.
Madrid, 19. decembra. Parlamentarni položaj se je znatno poslabšal, ker se ni doseglo sporazumljenje mej vlado in opozicijo glede rešitve proračuna pred 31. decembrom.
Vojska t Južni Afriki.
Z imenovanjem Robertsa in Kitchenerja o katerih dosedanjih slavnih zmagah govorimo na drugem mestu, skuša oficijelna Anglija vsaj na videz na mah pozabili zadnji odločilni poraz ob Tugeli, pred vsem se pa vpliva na oficijelna glasila, da nič več ne pišejo o tem sramotnem porazu. Seveda se s tem umetnim molkom ne spremeni ljudska sodba o korakih angleške vlade v Južni Afriki in o pogumu in spretnosti nje generalov. Prebivalstvo tudi na nova dva moža ne stavi prevelikih nad in se seveda v tej sodbi prav nič ne moti, dobro vedoč, da se dosedanje zevajoče rane ne dajo več zaceliti.
Kljub temu se Burom še prav nič ni treba bati novega generalissima in njegovega tovariša, kajti
lord Kitohener odide še le v petek iz Kaire in Roberts iz Anglije in je toraj še dovolj časa za potrebne predpriprave.
Sicer pa nova generala svojim tovarišem na bojišču ne moreta z ničemur drugim pomoči, nego s svetom in modrimi povelji, ker redne armade ni več na razpolago. Angleška vlada more poslati k večjemu še 30.000 mož, a jih pred novim letom ne more pozvati pod orožje, s par tisoči stalnih posadk v Gibraltarju in nekaterih drugih zunanjih pristaniščih, ki morajo takoj na bojišče, pa ni prav nič pomagano, ker se burska vojna moč neprestano množi in se je ravno poslednje dni 4400 Bečuancev pridružilo armadi generala Cronje pri Modder-Riveru, ki razpolaga z 20.000 možmi in je jel že delati priprave za past, v katero vjame Methuena, kakor je storil s posadko v Kimberleyu.
Madrid, 19. decembra, Del angleške posadke v Gibraltarju odide 24. t. m. na južno-afriško bojišče.
Bruselj, 19. decembra. Predsednik Kriiger pripravlja oklic na kapske Holandce, v katerim jih pozivlje, naj okličejo Kaplan-dijo za neodvisno. Oklio se objavi takoj, ako Angleška nadaljuje vojno. Vse pokrajine mej Queenstownom in oranjsko državo so se vzdignile proti Angležem.
London, 19. decembra. Kraljica Viktorija je odložila potovanje v Windsor za nedoločen čas, ker želi v sedanjih kritičnih dneh ostati v Londonu.
London, 19. decembra. Jutranji listi poročajo iz Pretorije, da se je pridružilo Burom 4400 vstajnikov.
London, 19. decembra. „Timesw poročajo iz Modder-Rivera 15. t. m., da imajo Buri pet milj vzhodno od Modder - Rivera tri tabore in štejejo 20.000 mož.
London. 19. decembra. „Times" svetuje, naj se Kimberley vda, White pa naj skuša prodreti iz Ladysmitha. Potem bi dobila angleška vojna zopet prosto gibanje.
Svila za plesne obleke po 45 kr.
do gld. 14 65 meter — is'otako črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Ha zasebnike poštnine in carine prosto na dom. Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. 168 5-5 4
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik), Carlh. 20. novembra. Antonija Rudolf, mizarskega pomočnika hči, 2 leti, Sv. Petra cesta 70, scrophulose.
Umrli so:
17. decembra. Zofija Miklave, krojača hči, 9*/» meseca, Stari trg 13, laryngoBparagmus.
18 decembra. Jera Legat, dekla, 53 let, Poljanska cesta 18, jetika.
S a	Cas opazovanja	Stanje barometra t ran.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	U* •ŠS3
18| 9. zvečer		742-3	0 7 | brezv.		| oblačno	04
1Q| 7. zjutraj H 2. popol.		744 0 744 3	03 16	sl. zah. sl. vzjvzh.	oblačno >	
V b o 1 n i i n i o i.-
15. decembra. Fran Puntar, posestnik, 62 let, myodege-ratio eordii delir. alc.
Gena žitu na dunajski borzi
dnč 18. decembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . . gl- 810 do gl. 811 Rž za pomlad . . . . » 6-78 » » 6 79 Turšica za maj-junij. . » 5-29 » » 5-30 Oves za pomlad ...» 5*38 » » 5.39
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306*2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Srednja včerajšnja temperatura 0 6°, normale: —1'9°.
LeŠtilni odtiskalni papir, 2
svetovni razstavi v Čikdgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—8
VABILO
na
OBČINI ZBOR
»Delniškega društva I. narodni dom v Rudolfovem",
ki se bode vršil
4L. januvarija 1900 ob 7»8. uri zvečer
v čitalnični sobi s sledečim viporedom:
1.	Letno poročilo o naložbi glavnice.
2.	Račun in bilanca za 1. 1899.
3.	Sprememba §§ 3, 4, 12, 14, 24, 25, 26 pravil.
4.	Prošnja čitalničnega društva glede brest i.
5.	Določba dividende.
6.	Volitev sedmih članov v upravni odbor.
7.	Volitev treh članov v pregledovalni odsek.
982 1—1
odbor.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1. itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—45
Dunaj ska filialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menialnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 1,000.000 gld. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. 984 i
Telefon štev. 135. ] Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,BA]IK1 laks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Uiro - konto), obresti od dnč do dnč po 4l/i Poštno - hranilnične položnloe so na razpolago.
--O u n a j s k a borza. ^-		
Dnč 19. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160-gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
98 gld. 98 » 115 » 98 » 115 » 94 » 906 » 369 121 69 11 9 44 5
70	kr. 55	» 90	» 85	» 90	» 65	»
15 » 27 V 07V 81 » 62 V, » 75 »
71	»
Dnč 18. decembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	167	gld.	50 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	76
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199	»	75
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	25
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	1-29 »	65
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106	»	50
Posojilo goriškega mesta.......— »	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96 »	—
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	207	»	75
» » južne železnice 3°/0 .	165	»	75
» » južne železnice 6°/0 .	118	»	75
» > dolenjskih železnic 4"/„	99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld............203 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	J 55 »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20 »
Rudolfove srečke, 10 gld.......27 »
Salmove srečke, 40 gld........86
St. Gen6is srečke, 40 gld.......85
Waldsteinove srečke, 20 gld......92
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. gt v.	3030 Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . .414
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	99
Montanska družba avstr. plan.....264
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	209
Papirnih ruhljev 100 ■ ■ . . . . ■	127
25 75
50
75 60 50 50 37
Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
jtJT Pojasnila TEXS v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženilv glavnic,
I