152. številka.
Ljubljana, v petek 5. julija.
XXII. leto, 1889
Izhaja vsak dan cveJer, jzimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vb t ro-ogo r ske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta H nld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt lota 8 gld. .'JO kr., za jeden mesce 1 fild. 10 kr.   Za pošiljanju n;i  dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tinka. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo jo v Gospodskih ulicah 6t. 12. UpravniStvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Tridnevna slavnost Vodnikova.
Dalj«-.) I>ne J$0. junija.
Vreme bilo je ta dan krasno, kakor da so so res uresnčile Piešernove besede: „Vremena bodo Kranjcem se zjasnila", kakor da sta Vodnik in Prešeren zaprosila jasnega neba, da moreta gledati izredno slavnost hvaležnih svojih rojakov.
Ob 9. uri začela so se zbirati narodna društva z zastavami in došle deputacije na čitalničnem dvorišči. A prostrano dvorišče in vsi čitalnični prostori bili so kmalu prenapoljueni in sprevod moral se je razvrščevati in urejati na Kongresnem trgu. Vspored društev bil je naslednji :
Na čelu korakala sta „ Dolenjski in Lin bij unski Sokol" z zastavama in 7 trobentači, ki so zaporedoma jako dobro trobili Sokolske koračnice. Za njimi stopal je slavnostni odbor, na« čelu dr. Voš-njak; deputacije s Koroškega; Ljubljanska čitalnica z zastavo; „Slavee" z zastavo; deputacija „Dramatičnoga društvu"; Bralno društvo iz Kranja z zastavo; Bralno društvo iz Železnikov z zastavo; Po-stojinska čitalnica z zastavo; Kranjska čitalnica z zastavo; Pevsko društvo „Lira" iz Kamnika z zastavo; Kamniška čitalnica z zastavo; Vrhniška čitalnica z zastavo; Idrijska Čitalnica z zastavo; Vipavska Čitalnica z zastavo; Bralno druHvo iz Gor-jan z zastavo; Bralno društvo iz Borovnice z zastavo; Bralno društvo iz Bizovika z zastavo; Škofjeloška čitalnica z zastavo; Čitalnica iz Št. Vida nad Ljubljano z zastavo; Šišenska čitalnica z zastavo, Katoliško rokodelsko društvo Ljubljansko z zastavo. Katoliško rokodelsko društvo Šent Vidsko z zastavo; požarna bramba iz Šmarija z zastavo in naposled požarna bramba Šent Vidska.
Poleg teh zastopala je deputacija obstoječa iz gg. Gregoriča, Porekarja in Suherja „Slovensko pevsko društvo" in Ptujsko čitalnico in 21 članov „Slov. pevskega društva" bilo je mej sprevodom. Zastopani sta bili tudi Ormoška in Ljutomerska čitalnica (g. notar Šlambergrr), »Savinjskega Sokola" zastopal je podstarosta g. Ivan Gabršek, narodno čitalnico na Vranskem pa g. zdravnik Luka Gradišnik, g. notar Anton Svetina in nadučitelj go spod Fran Šorn.
V sprevodu bili ho nadnlje : Državni in deželni poslanec M Vošnjak iz Celja, deželni poslanec dr Srnee; Obrtno društvo kranjsko; zastopnik Čitalnice in „Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici"; akademično društvo „Slovenija", zastopnik okrajnega zastopa in občinskega sveta Sevniškega, dr. Poznik, kot zastopnik Novega Mesta, gg. Mankoč in dr. Rybaf, kot zastopnika Tržaške čitalnice, župan Goričar in podžupan Turnšok kot zastopnika Mozir-skega trga, g. Pirš kot zastopnik tamošnje čitalnice in še par drugih društev, Katerih si nesrao utegnili zabeležiti in mnogo brdkih zastopnic krasnega spola iz raznih slovenskih pokrajin.
Sprevod pomikal se je po Kongresnem trgu, po Gospodskih ulicah, čez Turjaški trg, po Bregu in čez Št. Jakobski most do Št. Jak:>bske cerkve, ki je bila vernikov že skoro polna, a po prihodu sprevoda uprav natlačena. Hiše po mestu bile so okrašene z zastavami, rodoljubne roke pa so sprevod obsipale s svežimi šopki.
V bv. Jakoba cerkvi postavili so se zastavo-nosci pred altarjem v polukrog, kar je napravilo jako slikovit prizor. Ob 1/»11. uri daroval je stolni prost dr. K 1 o f u t a r z mnogo asistenco pontifikalrio mašo, pri kateri je pevski zbor pod g. Bel ar j a vodstvom izvrstno pel.
Po končani maši vršir fre je sprevod na slavnostni prostor na Valvazorjev trg, okrašen z dvema lepima slavolokoma in premnogimi ovenčanimi in z zelenjem opletenitni mlaji, na katerih so vihrale slovenske in cesarske zastave in bili pribiti razni grbi. Na slavolokih čitali šo se razni Vodnikovi stiki: „Od prvega tukaj stanuje moj rod" — — „Drava čegav.i je?" i. t. d., pred gimnazijskim poslopjem pa sta bili postavljeni dve veliki tribuni, tretja pa pri uhodu v Dijaške ulice, vse tri pa polne krasnih dam iz jako odličnih obitelj iz Ljubljane in z dežele.
Pred zakritim spomenikom Vodnikovim stal je ličen oder za govornika, blizu zraven pa krasen šotor, v kateiem so s^ zbirali slavnostni gostje, mej njimi deželni glavar dr. Po k I u kar z deželnim odbornikom ces. svetnikom Murnikom in De telo, državni poslanec dr. Ferjaučič, finančni prokurator dr. Račič, župan Grasselli z mno-
j gimi mestnimi odborniki deputacija „Rieške čitaonice" pod vodntvom g. dr E. Barčiča, deputacija bdgOSlOPCev, na čelu jej prof. T. Zupan in več drugih odličnjakov.
Došla društva postavila so se na svoje prostore, dijaki zavzeli so tesno določena mesta, za-stavonosci razvrstili so se v polukrogu okolu spomenika, pevci, okolu 300 na številu ustopili so se pred govorniški oder Slavnostni prostor ves natlačen občinstva, kazal je takrat pač bujno in impozantno lice. Vse bilo je črno ljudstva, vsa okna in celo strehe polne gledalcev in gotovo ni pretirano, ako rečemo, da je bilo prisotnih nad 10.000 ljudij.
Ko je odzvonilo, stopil je na oder g. ravnatelj W i e s th a 1 e r , kojega krasni govor smo že [ifiob-čili. Gosp. ravnatelj VViesthaler je Svojo nalogo raoj-sterski rešil. Njegova elegantna vnanjoic sonorni in simpatični glas, krasna dike ja in mimika, napravili so na poslušalce tolik utis, da so marsikatero oko rosile aolzice, da so se mej govorom često čuli „živio" in slavaklici, pri besedah „Padi torej zaveza", ko «e je hipoma razkril krasni spomenik in koncem govora zao rili so pa tisočeri „Slava! Slava! Slava! na Gradu pa so začeli pokati topovi.
Bil je to velečasten, ganljiv prizor, ki ostane vsacemu, kdor je bil prisoten v blaženem spominu vse žive dni. Z nekako pobožnostjo je zrlo občinstvo v razkriti spomenik, v mojsterski izdelani kip Vodnikov, ki ima izredno ljubeznjiv obraz in je tako uspodohljen, kakor da bi z razprostrtima rokama hotel stopiti mej nas in pritisniti nas na svoje blago srce.
Začeli so se potem polagati na spomenik venci, katere smo že našteli, im kar so združeni Ljub-lianski in vnanji pevci, (okolu 300 pevcev) zapeli pod vodstvom g. prof. Grbica slavnostno kantato, katero je v ta namen zložil g. dr. lienj. Ipavic na gosp. A  F u n t k a besede:
Vodniku.
Razkrit je kip. — Na onem mebti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Postavljen spomenik je tvoj; Mi vijerno ob njem spomine Iz tvoje, naše zgodovine . . .
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacslav BeneS- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del.
VII.
(Dalje.)
„Upam, da ne pride do glave. In ako bi prišlo?" sodnik Kvet ozrl se jo zopet po zbrani družbi; seljakom pobajala je zopet sapa. Takih besed še nikdar neso slišali na tukajšnji sodniji. — „Dam jim jo!"
Sodnik Kvet je izgovoril te besede s takim glasom, kakor kadar v Okroublini pozvanjajo na večer pred vernimi dušami.
„In ako bi vam jo hoteli vzeti, sodnik, bi morali poslati v našo vas po njo cel polk gre-nadirjev. In ne svetoval bi potem niti gospodu knezu, da bi šel mej nas! — Sorojaki tukajšnji! Tu nas je petdeset, iz teh petdesetih nas je dvajset služilo Mariji Tereziji, branilo njeno krouo, bojevalo za njenega sina cesarja Jožefa, iz teh petdesetih
stalo nas je dvajset pri Časlavi, dvajset pri Lovo-sicah, dvajset pri Kolinu, in ko smo vse te vojske prestali in v svojih domovih se naselili, morali bi dajati uvoje glave zato, ker si ne damo hoditi po svojih vratovih, pljuvati v svoj obraz, ker nećemo obešati svojih jezikov v izbi na kljuke? Sorojaki tukajšnji! Naj poskusijo in pridejo na nas! — Naj pošljejo v Jifice, če hočejo cel polk najhujših lopovov! — Mi se jutri niti ne ganemo!"
Skiiri spolznil je beli plašč z ramen, in pe-pelnati oblisci pod obema čeljustima tresli so se mu kakor trstje na skali svetega Ivana, kadar ga premikajo močni viharji.
Ko pa so se potem kmetje razhajali domu od sodnije, šli so tiho, s počasnim korakom, z očmi uprtimi k zemlji, kakor bi jim bile glave pretežke in kakor bi jih k zemlji pripogibali poiustoti
Zvečer blesketala so se v oknih Jiriakih hiš in koč svetila kakor veše. Na ognjiščih so se vedno kalili plameni. Imeli so najlepšo svetlobo, nekoliko trenotkov gorela je jasno, potem je kakor bi odrezal le brlela in v sobah valil se je oster dim, kakor bi bile otvornice v pečeh do dobra zamašene In vender bilo je v oblakih tiho, v gozdovih kakor v grobeh, in na strehah premaknilo se ni niti ste-
belce. Ako je kdo začel kaj pripovedovati, hitro je umolknil; le pri Kočarkovih pripovedovala je stara Skurka, da je zadujič :.pri ubitem" cvilil črn pes, da bi človek oglušil, da je grebel v zemljo polu sežnja globoko, in da je to vedno slabo znamenje. „Pri ubitem" rekali so kake polu ure za Jificami. Letos posekali so tam gozd a stoletnega hrasta ne neso dotaknili. Pustili so ga ondu stati v spomin. Na hrastu visela je podoba Matere Božje. Zgodilo se je baje tudi nekdaj hudodelstvo, a iz sočasnikov ni tega nihče pametoval, in grozni zločin pripovedovali so povsod drugače. V tem strinjali so se vsi, da se včasih prikaže pri hrastu na zelenem mahu črn orjaški pes, da grebe in, kar hoče izgrebsti, da je duša morilčeva. Kadar pa so v vaseh na okolu slišali pasje cvilenje, prodirajoče do kosti, slutili so vselej nesrečo. In še pred kratkim dajale so pobožno mamke na Tufanih, v Področovi ali na Sveti Gori na luč za dve nesrečni duši. Zgodil se je neki ta zločin zbok devojke. ki je potem ustopila v samostan b Klaristkam.
»In kaj bodo imeli seljaci od tega, bodete videli!" Stara žena je vzdihnila. „Za mojih mladih let so ae tudi spomnili, da ne pojdejo, kamor jih pošlje  gospoja,  in  veste,  kaj  se jim je zgodilo ?
Grenko-sladak je pač spomin:
V minule dni oko nam gleda, Kar gleda, to je dedov beda, A ti, Slovenov prvi sin, Glasnik si prvi njih vrlin! Glasnik, vodnik! — Navdušen glas Poslal si v mesto, trg in vas,
Da oživela bi beseda, Očetov glas na rodnih tleh . . . Ostrmel ded je v glasih teh : Kar čnl je v teku davnih časov, To slišal je iz tvojih glasov! Iz zbistril so je vid mračan In z novo silo se pričelo Pokojno je, duševno delo, Slovenstvu vstal je lepši dan !
Izgubil jo s tabo Vodnika naš ded; Kot prvega pevca Slavi te naš svet.
Globoko nam v duši Klic žije glasen, Navdušena pesem : „Ilirija vstan'!"
„Slovenija, vstani!" Prepevamo mi; Ne peli bi tega, Da nisi žil — ti!
Tod zreš na nas! ... Na onem mesti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Razkrili spomenik smo tvoj. Iz pesmij ti pletemo lovor,
V slovesni spev se zlija govor:
„Po tebi ni sina, Ne hčere bilć : Dovolj je spomina, Te pesmi poj 6!"
V blagosti dneh in dneh nezgode Slavil te rod hvaležni bode — Naš prvi pevec Valentin,
Da večno žil bi tvoj spomin! —
A. Funte k.
V mogočnih akordih donela je krasna skladba po slavnostnem prostoru in pokazala naše pesmi divno moč. Petje segalo je poslušalcem globoko v srca in čuli smo gospode, ki naši stvari neso baš naklonjeni, da jednacega petja še neso slišali.
Potem je stopil pred spomenik g. dr. Voš-nj a k in izročil spomenik v last Ljubljanskemu mestu, zastopanemu po gosp. županu Grasselliji, ki je stal zreven njega s siedečetni besedami :
„Padla  je  zavesa    Odkrit je spomenik. V solnčnem svitu blišči se Vodnikov kip, ustvarjen od ženijalne roke domačega  umetnika Alojzija Gangla (burni klici: živio Gangl,  živio!),   ustvarjen  v proslavo pesnika, proroka, probuditelja, prvega narodnega mučenika Valentina Vodnika.   S kamenitega stojala nam kliče pesnik :   Ljubite tudi vi svoj narod tako goreče, kakor sem ga jaz  ljubil. Delajte zanj, žrtvujte mu vse svoje  moči, ne ustrašite se nobenih ovir in protivnikov, ustrajni bodite in ne-upogni, kakor sem bil jaz, da se bodo tudi vas, ko bodete že zdavnaj počivali v grobu, spominjali hvaležni potomci. — In zdaj, ko je završeno delo in je postavljen veličastni spomenik, prosim Vas, preča-stiti gospod župan, da ga   vsprejmete  v last stolnega mesta Ljubljanskega.  Tu bode stal sto in sto
leta, gledal na ljubljeno Ljubljano, na mili svoj narod ter se veselil njegovega napredka in donelo bode še po sto in sto letih, kakor danes, iz ust hvaležnega naroda: Slava Vodniku! Večna slava!" (Dalje prih.)
0 skupnem vzgojnem delovanji domače hiše in šole.
i.
V vseh časih in pri vseh kulturnih narodih bila je mladež, bili so otroci predmet velike skrbi in velikega prizadevanja, kajti življenje je boj za obstanek; vsak posameznik si zato prizadeva tudi svoje najdražje blago, svoje otroke, za ta boj kolikor najbolje pripraviti. To se pa zgodi z razvijanjem duševnih in telesnih močij: z odgojo in poukom. Ta pa nista bila vedno in v vseb časih jed naka. Čimbolj človeški rod v svojem razvijanji napreduje, tembolj napredujeta in se razvijata tudi pojma odgoja in pouk. Velika, kakor naloga človeštva v obče, postala je tudi naloga vzgoje.
Kaj pa je prav za prav vzgoja in kateri so nje faktorji ali činitelji? Človek pride kot nepopolno, telesno in duševno nerazvito bitje na svet. K telesnej in duševnej izobrazbi potrebuje pomoči, upliva drugih že razvitih ali dorastlih ljudij, in sicer tako dolgo, da postane tudi on kolikor toliko popoln, samo8talen. Vsota ali suma vseh teh uplivov, naj si bodo tedaj že namerni ali brez namere, imenujemo vzgojo ali odgojo v širjem pomenu besedij.
V ožjem pomenu besede je vzgoja namerno, po načrtu osnovano upi i vanje doraslih osob na razvoj nedoraslih z namenom, dovesti taiste do stopnje samostalnosti ali kakor definujejo drugi ta pojm, do one sovršnosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu.
Ker je vzgoja črtežno uplivanje, tedaj se mora taista ozirati tudi na razna načela ali pravila in se po njih ravnati. Mej temi načeli  zavzema sicer ne prvo, a vender zel6 važno mesto pravilo, glaseče se: Vzgoja bodi kulturi primerna aH z drugimi besedami rečeno: ona naj na gojenca tako upliva, njegove duševne in telesne zmožnosti tako razvija in obrazuje kakor to časi zahtevajo. Vse tedaj, kar čas, v kojem bode predmet odgoje deloval, od po polnega človeka zahteva, naj ona otroku da; a pri tem se je vzgojitelju seveda tudi  treba ozirati še na druga vzgojna načela,  posebno pa  na najvažnejše, ki se glasi: vzgoja bodi pameti primerna.
S tem tedaj, kar sedanji čas od popolnega človeka zahteva, naj vzgoja otroka preskrbi. In to res ni malo, temveč mnogo, zelo mnogo in raznovrstno. Gledati se mora — posebno v zgodnjej mla-doBti — pred vsem na to, da se otrok telesno dobro razvija, kajti že stari Rimljani so imeli zlati peda-gogiški izrek, ki pravi, da le v zdravem telesu more tudi zdrava duša prebivati. (Mens sana in corpore sano.) Za tem skrbeti je zato, da postane otrokova lastnina ona vsota praktičnih znanoatij , ki vsacega sposobno, da postane koristen, delaven član človeške družbe. Nadalje zahteva se ono razvijanje volje, duše (Gemlitli), srca in vesti, katero mi z jedno besedo „značaj" imenujemo.
Čeprav sem postavil svrho vzgoje „obrazovati značaj" na zadnje mesto , je vender ta tako neobhodno potreben in tako važen, da postane lahko človek brez te lastnosti, naj si bode v različnih vedah še tako dobro podkovan, to je, naj si bode še tako učen, namesto koristen, nerabljiv, namesto prijeten le nadležen ud človeške družbe.
Kedo pa naj te terjatve, katere čas tako ukarljivo zahteva, izpolni? Ljubezen starišev, posebno materinska je bila in ostane v«dno prva učiteljica odgoje in obitelj, družina prvotno in najimenitnejša od Boga samega odločno vzgojališče.
Ker je pa boj, katerega morajo stariši bojevati, zelo težaven, tako da bi jim bilo nemogoče, posvetiti vse svoje moči odgoji in pouku svojih otrok, nekaj pa tudi radi tega, ker manjka večini roditeljev za to potrebite zmožnosti, so izročile in prepustile naše socijalne razmere jeden del vzgoje državi, ki po napravi, imenovanej „šoh" obrazuje mladino.
Obitelj in šola, stariši in učitelji — 8 tem je tedaj krog omejen, v katerem se vrši odgoja „upa in nade boljše bodočnosti", naših otrok.
Seveda so še drugi činitelji, ki tudi pomagajo reševati vzgojno nalogo, recimo: cerkev, narava, življenje itd., a glavna faktorja sta in ostaneta vender le družina in šola. —
Kako si pa razdelite imenovani napravi delo na tem polji ?
Pouk, to je posredovanje pozitivnih vednosti] spada v delokrog šole, to je naloga učiteljev. Ker pa učitelj pri poučevanji v šoli le takrat povoljne uspehe doseže, če privadi otroke redti, ubogljivosti, točnosti itd. upliva s tem blagodejno in oblažno na duha i srce učenca. Tudi zadržanje in osoba učitelja Bara&, s katero preživi otrok po več ur na dan, ne ostane brez upliva na izobrazbo značajnosti.
Učitelj tedaj poučuje in odgaja ali on se drži načela : pouk bodi vzgojevalen.
A vse to še ne zadostuje dovršenemu razvoju gojenca; kakor rastlini za rast ne zadostuje samo zrak in svetloba, temveč mora taista po svojih koreninah še hrano iz zemlje skrkati, tako tičijo tudi v domači hiši korenine otrokovega duševnega življenja — sem-le vračajo se vedno in vedno njegove predočbe in njega misli, ker v domači hiši preživi največ svojega časa : tu preživi otročjo ddbo. — Dovolj jasno je tedaj, da ima domača hiša na otroka tudi uajveči vzgojni upliv, in da je otrok lastnina roditelji-v v pravem pomenu besede, če tudi prebije precej časa v šolskih prostorih. Učitelji so sami zavezniki starišev in težijo ž njimi vred po jeduem jedinem cilji, najvišjem in najžlahtnejšem, po izobrazbi bodoče generacije. Zares lepa in pre-vzvišena, pa tudi teška je naloga, pretvoriti otroka v pravega človeka!
Vsako težavno delo si pa skušamo kolikor mogočo olajšati ter teškoče, koje bi utegnile izvršbi dela nasprotovati, odstraniti, zatorej tudi pri vzgojnem delovanji nastane vprašanje, kako si nalogo, duševne in telesne moči gojenca razvijati, zlajšati, na kak način doseči lepše in boljše vzgojne uspehe?
Dalje v prilogi.
Prišli so po nje z verigami, vzeli njih svoje vozove I naložili na nje in jih odpeljali v okrajno meBto. In vrnilo se jih je prav malo. Potem polovili so njihove sine za vojake in vse te reveže vzeli so nekje v tujih zemljah za svoje; doma ni nihče iž njih več videl."
Skurka jela je krčevito kašljati, kajti z ognjišča privalil se je v sobo zopet v polnem produ dim.
VIII.
Drugi dan prišel je svetovalec Oufada s svo jim hlapcem jedini iz Jific na lov. Najprej prigne-tel se je k valptu, potem pa si ga je dal poklicati gospod nadzornik; poteptal ga je z belo roko po rami, in Oufada mislil je, da je v nebesih.
Na lov neso prišli še iz štirih vasij. Gospod nadzornik zateptal je često z nogo,  mušketirji pri povedovali bo si, da zapori v gradu niti ne zadostujejo in da bode  pri  pretepanji kmečkih hrbtov grajske pastirje klicati na pomoč.
Gospode prišlo je na lov cela vrsta, gonjačev pa dobrih dve sto. Bili so v resnici oblečeni kakor za na božjo pot, umiti in počesani kakor o svatbi in nobeden se ni upal glasno pregovoriti; mušketirji bo jih suvali in delali ž njih špalir. Lakaji smejali so se tem „tepcem" v < či, in kmetje so
vedno molčali kakor panjači. Ko pa se je mimo jezdeč I prikazalo nekaj visokih, suhih postav v sivih suknjah z zelenim robom in sivih klobukih s peresi, v visokih Škornjih, na plemenitih šarcih, polnokrvnih angleških, priklanjali so se kmetje globoko in se niti dihati neso upali. Kavalirji tolkli so po sebi z bički, in marsikateremu kmetu zažvižgal je jermen okrog lic, da se mu je zasvetilo v očeh.
Mej temi jasnimi in svetlimi gospodi bilo je mnogo popolnoma češko ime; spominjalo je marsikaterega bogatirja davnih let, ki se je upal tudi vladarjem gledati v oči z levico na ročaji meča in z desnico na srci vernem do poslednjega udarca svojemu narodu. A prašajte o tem te gospode, in oni švrknejo vas za tako vprašanje z bičem v obraz, da vara brizgne kri in porudeči njih čisti, snežnobeli ovratnik, gledajoči izza okraja lovske suknje.
Po gozdih razlegalo se je trobenje kakor' o sodnem dnevu ; gospoda razšli so se na lov. V tukajšnjih gozdih bilo je baje nekaj jelenov petdeset-nikov, gozdarji in logarji vedeli so v vaških krčmah o rožcili pripovedovati že neverjetne stvari.
Ko bo se rogovi ozivali jedenkrat zategnjeno, drugič zopet kakor na skok in tretjič zopet trepe-čoče kakor  na  beg, pozabili so  kmetje gonjači,
da imajo doma slamnate hiše, da so njihove vasi podobe pravih sužnjev, in pozabili so tudi, da imajo ostaviti svoje jezike doma na kljukah. Saj so bili v gozdih, ki so rastli tu od tisoč let, v temnem njihovem zelenji razvezala so se jim usta in črni gozdovi šumeli so govoreč, da so pregluševali celo lovske trombe. Že drugič trobili so, da naj se zagata zapre.
GoBpod knez je že dvakrat zaklel, ker sta dva vesela dečka visokim gostom pokazala pete v bliskovitem begu.   Lovski nadzornik zmodrel je od jeze, gospod knez pa je naslonil na lice nenabito risanko, a brzo zagnal jo je na tla in osorno iztrgal lovcu drugo.  Ob nedaljnem deblu stal je mladenič obrnjen h knezu s hrbtom,  opiraje se  ob veliko zvito drenovko in pel na vso grlo.   Kakih dvajset korakov odondod čul se je zopet trepetajoči glas trombe  in  zraven prodirao lajanje  lovskih pbov; gospod knez je z nova francoski zaklel. Mladenič ga ni  zapazil,  tudi ga  ni Bpoznal; ravno je do-speval:
Sedela j som na jodličce, volala jsem na invslivce. Kuku ! kuku ! kuku ! *)
*) Sedela sem na jelčici, klicala Bein lovce.   Kuku ! kuku l kuku I
(Dalje prih.)
Priloga „Slovepskemn Narodu" št. 152 5. jnlija 1889.
V mehaniki opazujemo, da se od dveh ali veČin sil, ki na nasprotno stran delujejo ali očrajajo, drugo drugo slabi ali celo uniči, mej tem ko ne sile, ki na jedno in isto stran delujejo, ojačijo in ueinjajo z nepričakovano velkim uspehom. Ce upo-rabiieo ta fizikalni zakon pri duševnem delu — v tem slučaji pri vzgoji — tedaj moramo reči : Sloga, vzajemno dolevanje, torej harmonija mej šolo in domom, polajšuje delo odgoje in je prvi pogoj, doseči ugodne vzgojne uspehe, mej tem ko neprijazni odooŠaji, če vladajo mej imenovanima napravama, vzgojo ovirajo in so za mladino le pogubonosni. Pomenljive bo tedaj besede izreka, ki pravi
„Družina in Sola soatiici »ta dve Nobena samotno hoditi ne Btn6\*
ji vender, kako rahla in puhka je ve/, mej starih naše mladine in mej učitoljsUom ! Pa vprn* šajms kje tiči uzrok te žalostne resnice?
Da bi šola, ki je institucija, v kojej se odgoja in poučuje po načrtu, v kojej delujejo osobe, |rf bo posebej za to poklicane in strokovnjaški na-»bražene, ne podpirala dovolj domače hiše, tega si niti misliti ne moremo, pač pa nas vsakdanje izkušnje uče, da roditelji naše šolske mladeži no le učiteljev in šole celo nič ne podpirajo, ampak jej še celo nasprotujejo in to nekaj iz hudobije, mnogo pa iz nevednosti.
Kakor nobeu Bovražnik, tako tudi naš, ki Bi je postavil za nalogo, spraviti sedanjo šolo in uči-teljstvo pri ljudstvu ob veljavo, nikedar ne miruje; povsod in vedno si prizadeva — seveda z ničevimi dokazi — podpirati trditev svojo, da sedanje šole ne veljajo nič, da so mladina v njih Kamo pači in da nikdar no poplačajo ogromnih troškov, ki se za nje „ i zmeče jo". Žalibog, da se tem hujskajočim besedam vse prerado verjame; ljudstvo postaja proti šoli vodno hladneje, Šola in učitelji, katerih ugled se na tak način poilkopava, začno mu mrzeti in to mrzenje se spremeni polagoma v sovraštvo. Tako potem pride, da stariši pri ottokih to, kar jo učitelj v šoli s teškim ti udom sestavil in sezidal, doma poniandrajo in porušijo in po takem pok vat ijo tisto, kar je šola otroku dobrega ponudila.
Kdo je tedaj kriv, da učitelj v šoli mladine ne more prav napotiti in da postaja ta vedno ne-ubogljivejša in hudobnejša?
Stariši, o katerih smo sedaj govorili, navlašč, to je z namenom nasprotujejo šoli in tako v škodo pah;ijo tebe in otroke svoje. Mnogo in smelo trdimo, največ pa je starišev, kateri, kakor že prej ome-njeuo, iz gole nevednosti delujejo Soli nasproti. Naj več očetov i u mater ne pomisli na nasledke, koje imajo, recimo v pričo otrok o učitelji in šoli slabo govorjene besede, ne pomislijo nadalje, da se majhnim otiokom z onim navadnim strašenjem s šolo in učenikom, ki se sliši pri nas skoro v vsakej hiši, kjer so otroci, le jemlje veselje in da stori marši kateri otrok vsled tega s teškim srcem prvi in Še morebiti tudi drugi in tretji pot v šolo.
Namen tega mojega spisa je, opozoriti staiiše na najpoglavitnejše hibe, katere store, v tem oziru in pojasniti na kratko, kako jim ravnati, da bode domača hiša, kar zadeva vzgojo, vodno v kontaktu s šolo iu delovanjem učiteljevim
Politični razgled.
Notranje <acžcle.
V Ljubljani, 5. julija
Staročehi se nadejajo, da bode sreča pri volitvah v mestih zanje ugodnejša, nego je bila v kmetskih občinah. Njih listi pišejo, da 80 Mladočebi v kmetskih občinah le zaradi tega dosegli tolikšne uspehe, ker narod še ni dosti politično izobražen in se da zapeljati z lažmi, drugače bode v čcnIlHi mestih, kjer vse razmere bolje poznajo. Mladočebi se pa nadejajo tudi v mestih doseči znatnih uspehov. Morda se ne motijo. Ker po češkem dežel nem redu volijo poslanci kmetskih občin dva, poslanci mest in trgov dva in zastopniki veleposestva tudi dva deželna odbornika, dva pa ves deželni zbor, bosta dva Mladočeha v odboru, če pa zmagajo v meatih, pa štirje. V poslednjem slučaji bi bilo število ataročeških in mladočeških deželnih odbornikov jednako in odločeval bi deželni vrhovni maršal, ki bode najbrž zopet knez Lobkovitz Za deželna odbornika, s katero častno službo je združeno tritisoč goldinarjev letne plače, hočejo Mladočehi voliti dr. Eduarda Gregra in dr. Herolda. Prvi bi prevzel referat o sanitetnih, poslednji pa o občinskih zadevah. Staročehi so se že posvetovali, kaj jim je sto riti. Govorili so že, da bi odložili staročeški deželni in državni poslanci m-ndate. Naj bi prišli sami Mladočehi v državni in deželni zbor, da bodo po kazali svoje zmožnosti. Kaj definitivnoga neso skle
nili, počakati hočejo, kako bodo izpale volitve v mestih in trgih.
Pred v če raj so volile kmetske občine za deželni /.bor v Dalmaciji in na Tirolskem. V prvej dežeii je voljenih 1-1 Hrovatov in 6 Srbov. V poslednji pa neso volitve za konseivativce tako ugodno izpale, kakor je bilo pučakovati. Celo v nemškem delu dežele .sla voljena dva kmeta, od katerih je jeden liberalen, drugi pa zmeren. V italijanskih kmetskih občinah so pa tuli liberalci pridobili dva mandata, zgubili pa nobenega ne, ker so voljeni vsi trije prejšuji liberalni poslanci« Poleg tega bodo pa vsled kom promisa liberalci v veleposestvu pridobili pet mandatov. Kenseivativci botlo še imeli večino v deželnem zboiu, pa le bolj slabo.
Na katoliškem mImmIu Dunajskem se je bilo sklenilo, da hi se vsi avstrijski učenjaki, stoječi na kutoliŠkej podlagi združili v nekako zvezo. Za-četua pogajanja se že više in je mnogo učenjakov že prijavilo svoj pristop. Jeseni se bode pa zve/a definitivno osnovala.
V nanje države
Jeden iz odličnjakov arfo»kc naprednjaške stranko Deraiter Lazić je v oporoki svoji 100 000 frankov oduienil osnovi srbsktga vseučilišča v Be-lemgradu. Ta vsota se bode prištela fondu, kateri je v ta namen odmenil bil 1'ija Kolarac in pričakovati je, da se kmalu otvori popolno vseučilišče z vsemi fakultetami v Belerngradu, prvo na Balkanskem polu otoku. Sedaj je v Belerngradu velika šola s pravo* znansko, filozofsko in tehnično fakulteto.
Vodja opozicije bolgarske Cankov biva sedaj v Zajcaru v Srbiji. Ondu sta tudi bivša bolgarska častnika Giujev in Beuderov, katera sta bila vodji zarote proti Battenberžanu. Morda snujejo kake naklepe proti Bolgariji.
KiiNlti topniški polkovnik OIchin je prišel poslednje dui iz Peterburga na Poljsko in je ob av-strijskej meji ogledoval, kje bi bil primeren kraj, da se. zgradi velika tovarna za smodnik, Rusija torej še vedno nadaljuje svoje vojaško priprave na zapadu. To pač kaže, da v Peterburgu nemajo trdnega upa nja v evropski mir.
Nazadnje se pa tudi od turške strani priznava, da so bili nemiri v Novem Bazaiu Mej rao hamedanci se je bila razširila vest, da hoče sultan to pokrajino odstopiti Srbiji. Sprva se je zdela ta vest malo verojetna. Ko je pa turški vojaški poveljnik iz Carigrada dobil povelje, da izprazne nekatere vojaške za'oge, so bili trdno preverjeni, da je omenjena govorica istinita in začeli so se zbirati, da se ujiro. V prvi jezi pobili so nekaj pravoslavnih Srbov, bivajočih v tej pokrajini. Ko so pa jim rnsložili, da omenjeua govoilci ni osnovuna, so so pa pomiiili.
Kako neznosno stanje je v A'zaciji in Loreni, nam dokazuje vseučilišče v Strcssburgu. To vseučilišče so osnovali Že ^ciuei. Sprva so bili poklicali za profesorje največje učenjake, mej njimi tudi več domačinov, ki so se izobrazili na francoskih akademijah Če tudi šteje vseučilišče 112 profesorjev, a jih je vender že le 30 onih, ki so bili s prva nastavljeni, drugi pa" so že vsi pomrli, šli v pokoj ali pa zeradi uezuosnih razmer v Strassburgu si pomagali na draga vseučilišča. Domačina sta še parno dva, drugi jirofesorji so vsi tujci. Vseučilišče slabo napreduje zaradi veduega menjanja profesorjev. Dijaki so večinoma tujci, Alzačanov in Lorenčanov je majhna j>eščica na bogoslovni in medicinskej fakul teti.   Na drugih treh fakultetah pa nobenega.
Dopisi.
Iz Planine 4. jul. [Izv. dop.j Preteklo noč je umrl tu g. Fran Kovšca, bivši večletni župan in prod sedanjo šolsko postavo jako vesten krajni šolski nadzornik, v8G. letu svoje dobe. Kanji je bil uljuđen mož, napreden kmetovalec in vešč v govoiu in pisavi slovenščine, nemščino in laščine. Prebiral je kljubu visokej sturoBti s pridom še vedno jako rad razne knjige in časopise, ter zapisoval dan za dnevom tukajšnje dogodke v svojo interesantno kroniko. — Njemu gre tudi hvala, da je bilo moč pričeti pred štirinajstim leti precej obširno šolsko kronik.-. Blag mu spomin!
Iz Idi'JJe 1. julija. [Izv. dop.] Vaš list ima ju i nas in v okolici več radovednih titateljev, tudi bi kdo kaj pisal, a boji se kritike iu raji molči. Posebnih novostij ne morem poiočati, ker tacih do sedaj še tukaj m, vender nekoliko v apodbujo našim ljudem.
Pri nas na Kranjskem so kraji svetovno znani prosluli zaradi svoje zemske čarovnosti in svoje romantike. Imamo jih v obilici. Vsaka jama, skalina ima svoje ime, svoj opis in potnik hvaležno čita povesti, koje s« ljud pripoveduje o tem kraji, ali kaj se je pripetilo tu, kak pomen ima to mesto za mi-tiolost, bodisi vse dežele, ali samo dotične pokrajine. —
Svetovno je znano mesto Idrija, vsakdo ve za) a j. Nckd;ij je bilo na dan sv. Ahacija posebno lepo, kako slavijo jo bilo na ta dan, j>i<povedujejo
dandaneB ljudje, ki bo še vse to videli. Od blizu in dnleč privrele bo cele tolpe v Idrijo. Tudi letos, ne smem reči, da ni bilo živo i u nekoliko premenjeno DO ulicah, zlasti po onih, koder te je vršil jako slo ves* n sprevod. Red bil je vzgleden. Petje je bilo pri službi dobro, pa bilo bi lahko še bolje. —
Pri vsem tem pogrešalo se je letos tujcev. Drugej skrbe posebna društva, da privabijo tujce v mesto, in naredijo kako posebno veselico, a letos se za to nihče ni zmenil. — Sv. Ahacij je res začel nekoliko dremati pri nas v Idriji.
[sprevidel sem, da ima sploh ta dan okolica Idrijska prednost in se jej mora umikati mesto. Stanovniki njegovi, večidel le rudokopi, najraji potujejo v božjo prirodo na deželo mej kmete n. pr. v vas Godovič. Drugi ljudje si iščejo svežega zraka, kjer jih nihče oe moti. Prirejajo ai radi izlete, sv. Ahacij pa ne more izleteti, zato peša praznovanje njegovega godu, ki je bilo zgodovinsko imenituo.
Propad kmetijstva v sedanjem času čut jo po-sebno naši revni kraji.
Revščina preti, prodati je malo, še to ima nizko ceno, potrebe postajajo vedno veče. Od tod po vaseh toliko krčmarjev in krčmaric, ker pri vinu se najložje dobiček naredi. Će pa še tu ni nič, potem obupajo, da bi se doma pošteno preživili in iščejo sreče, kjer bi jo našli.
Domače stvari.
— (Zanimiva volitev.) Izmej vseh včerajšnjih volitev je v nekem oziru najzanimivejša volitev Trebanjska. Žitnik izvoljen je namreč s 102 glasoma, okrajni sodnik Golja dobil je Gl, Jere-tiii 48 glasov, oba vkupe 109 glasov. Žitnik ima torej dvomljivo čast, da bode v deželnem zboru zastopal manjšino. Gosp. Jeretin bi bil pač najbolje pogodil, ako bi bil svoje glasove odstopil g. sodniku Golji. K Trebanjski volitvi nam je dodati, da je g. Luka Svetec izmej oddanih 159 glasov dobil 141, dr. Fr. Papež 125 glasov.
— (Pri volitvi v Postoj ini), kjer sta bila izvoljena dr. Vošnjak in HJ Kavčič dobil je vladni svetnik g. Ant. Globočuik 35, župnik Ivan Podboj 22, Križaj iz Št. Petra 1 glas.
— („S lov ene ca) ima v včerajšnji številki nastopni telegram: „ K a m ni k. Janko Kersnik izvoljen 62, M urnik dobil 17 glasov. Izvolitev brez strasti! Naudušenje veliko!" Telegram ta se skoro tako čita, kakor da je pravi naslov zgrešil.
— (Gosp. prof. dr. Fr. Celestin)v Zagrebu podaril je 10 gld. za „Narodni Dom*.
— (O volitvah na Goriškem) se nam piše dne 3 t. m. Pri današnji volitvi italijanskega veleposestva so bili izvoljeni: dr. vitez Pa jer s 74, Bern ar del li iu dr. Verzegnassi vsak s 85 glasovi, torej vsi dosedanji jioslanci. V petek bodo volili naši veleposestniki. Od nasprotno strani za katero tiči nekda dr. Pajer, če ne še kak višji gospod v Trstu, se hočejo usiliti trije italijanski kandidatje in sicer: Žiga grof Attems, graščak v Podgori, Anton Nigris, zeraljemerec v Gorici in Alojzij Fogar, mesar pri Soškem mostu. Upajmo, da so ta namera ne posreči in še o pravem času doseže prava sloga in da se večina veleposestva slovenskega obnese s sijajno zmago.
— (Promocija.) V petek dne 5. julija ob ■/a9. uri zjutraj bode na GraŠkem vseučilišči promoviran doktorjem vsega zdravilstva gospod Moric Neuberger iz Prestranka na Kranjskem. Iz srca čestitamo sicer tihemu a odločnemu narodnjaku.
— (Gosp. d r. F r a n Žižek,) doslej zdravnik v Ormoži, imenovan je obč. zdravnikom v Vojniku.
— (Birmo vanje.) V Mariboru bode v nedeljo dne 7. t. m. Celovški knezoškof dr. Kahn birmoval.
— (Gosp. prelat, Fran Kosar v Mariboru) imenovanje upraviteljem Lavaotiuske škofije.
— (Stolni kapitel v Mariboru) izvolil je g. dr. K ri zanič a oskrbnikom knezoškofijskik posestev; g. L. Hrga pa izvršiteljem pokojnega knezoškofa oporoke.
— (Iz Gorice) se nam piše 3. t. m.Sinoč je našel natakarRk pomočnik na oknu Marzinijeve gostilne baš p o d č i tal n i čn o bralno sobo napol-njeno petardo in je še o pravem času pogasil prižgano  tlinko. Nevaruo igračo so izručili policiji.
— (Na c. k r. gimnaziji v Novem Mestu) bode upiuovauje učencev za ustop v 1. razred v šol-
skem letu 1889/90. v soboto 13. julija od 9.—12. ure dopoludne. Vsprejemni izpiti pa se začno istega dne ob dveh popoludne.
— (Na deželnem nižjem gimnaziji na Ptuj i) bode napoved učencev za I. razred dvakrat, in sicer: ali dne 18. julija od 10.—12. ure, ali pa dne 16. septembra od 10. —12. ure. Vspre-jerana skušnja začenja se vsakokrat ob dveh V II., III. in IV. razied se bodo vsprejemali in upiaavali učenci dne 17. septembra od 10.—12. ure.
— (Kranjski podružnici avstrijskih družb „Rudečega in Belega križa" priredita v četrtek dne 11. julija v restavraciji na južnem kolodvoru koncert, pri katerem svira vojaška godba domačega pešpolka. Ustopnina 30 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri zvečer. Ob neugodnem vremenu preloži se koncert na torek, 16. dan t. m.
— (Iz Litije) se nam danes piše: Prekrasne kresove smo videli včeraj zvečer v Št. Lam-bertski župniji, katere so prižgali na čast našima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu.
— (Pred porotnim BodišČem v Grade i) vršila se je včeraj obravnava proti Autonu Mra-chichu, mesarju iz Trsta, pristojnemu v Boleč zaradi veleizdaje iu drugih zločinov. Mrachich je obtožen, da je potoval v Videm po veleizdaJBke tiskovine, katere je potem širil v Trstu Izmej teh tiskovin imela je jedna nadpis nCittadiniJ in podpis „11 Comitato d'azioue del Circolo Gaiibaldi", na drugi pa je bil  izopačen avsirijski orel, mrtvaška glava
1. t. d. Te tiskovine je Mrachich po Trstu trosil in širil. Obtoženec je sicer vse tajil, a obravnava spravila je toliko gradiva na dan, da so porotuiki vprašanje zaradi razžaljenja velečastva in motenja javnega miru soglasno potrdili, dočim so vprašanje glede" veleizdaje zanikali. Sodišče obsodilo je Mra chicha na tri leta teške ječe.
— (Šolska mladina v Planini pri Kake ku) je pokončala v preteklih par tednih glogo-govih belinov 214.500 in pa 82.300 drevesnih pe-reBec z nastavljeno zalego tega škodljivca.
— (V Šmarji pri Jelšah) napravi se nova podružnica kmetijske družbe štajerske.
— (Na vinarski šoli v Mariboru) zasledili so trtno uš v šolskem vinogradu.
— (Konkurz) napovedal je kamnoseški mojster Peter Kesch v Mariboru.
— (Prostovoljna požarna bramba) priredi veselico s tombolo in godbo v Šmartnem pri Litiji na vrtu gosp  Ivana \Vakoniga v nedeljo dne
7. julija 1889. Čisti dohodek tombole namenjen je za napravo gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Veselični odsek, sestavljen iz odposlancev vaoh slovanskih društev v Trstu in okolice) priredi v soboto dne 6. julija t. I. na vrtu „Mondo Nuovo" narodno veselico, na katero se nujuljudnejše vabite, cisti dohodek dospeje v blagajnico »Družbe sv. Cirila in Metoda". Ustopnina za osebo 30 nove. —  Začetek točno ob
8. uri zvečer. RadodarnoBti se ne stavijo meje. Program veselice:   1. „Koračnica," vojaška godba.
2. Thomas: Ouvertura iz operete „Mignon," vojaška godba. 3. Hajdrih: „Na boj," poje zbor. 4. Gregor čič: „ Velikonočna," deklamacija. 5. Volarič: „Vesela družba," poje mešani zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 6. Kosovel: „Svojoj Valentini" valcer, vojaška godba. 7. # * 1h: „Plavaj ladija," ženski dvospev. 8. Pflegar-Moravski: „Telegram," izvršuje dramatični odsek. 9. Blaške : „Ljubice" quadrila vojaška godba. 10. I. pl. Zaje: „Večer na Savi," poje zbor s spremljevanjem vojaške godbe.  11. Blaške:
„Slike iz ljudskega življenja" potpouri, vojaška godba. Opazka: Sodelujejo: Pri petji pevkinje in pevci delavskega podpornega društva, pevci čitalnice, „Adrije" iz Barkovelj, „Hajdriha" iz Prošeka. Pri igri dramatični odsek telovadnega društva „Sokol", pri raznih točkah pa gospice in gospodje.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je v prvem semestru 388.714 gld. 90 kr. prometa. Posojil bilo je do 1. t. m. 413.702 gld. 35 kr., hranilnih ulog 455.839 gld. 67 kr, deležev 37.380 gld., reBervnegu fonda 20.359 gld. 90 kr., VBega upravnega premoženja 513.579 gld. 57 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 5. julija. V velikem posestvu voljeni: Andrej Kocijančič s 152, dr. Aleksij Rojic s 147, dr. Andrej Lisjak s 139 glasovi. Italijanski kandidati Attems, Logar, Goriup dobili do 64 glasov.
Dunaj f>. julija. „Wiener Zeitung" : Baron Pretiš, namestnik v Trstu na svojo z ozirom na neugodno zdravje oprto prošnjo oproščen na mestni-škega poslovanja in stalno umirovljen z najvišjim polnim priznanjem za izvrstno in zvesto službovanje na raznih, zelo važnih mostili. Ob jednem poklican je baron Pretiš kot dosmrten član v gospodsko zbornico. Vodstvo namestništva za sedaj izročeno namestni-škemu podpredsedniku Rinaldiniju.
Pariz 5. julija. Republičanski listi za-nikavajo trditve boulangistiČnih listov, da bi bil generalni državni pravdnik Beaurepaire dal svojo ostavko in da so mej ministri nastala nasprotstva.
Saint Etienne 4. julija. Rešilno delo se nadaljuje. Doslej ni resultata, razen žalostne gotovosti, da je še do dvesto mrličev v jamah. Danes dopoludne so izgrebli 25 osob, mej katerimi je bilo 14 mrtvih. Izmej rudarjev, katere so žive izkopali, so trije umrli.
Razne vesti.
* (»Journal des Debata") praznoval je .stoletnico. Ta list se posebno odlikuje s tem, da ni nikdar premenil svojega programa. Vedno je zagovarjal ustavno monarhijo in jo še sedaj. Pri tem listu sodelovali so razni slavni francoski pisatelji, mej drugimi tudi pisatelj in državnik vicomte Cha-teaubriand. Dva njegova sotruduika sta že za članke, priobčene v tem listu, bila imenovana članoma francoske akademije.
* (Nasledki štrajka.) Iz Dortmunda se 3. t. m. poroča: Po dvadnevni porotni obravnavi proti prvim prouzročiteljem delavskega štrajka v rudokopu „Scblesvvig" obsojeni so bili: Bernard Trautmann na 5, Pfahl in Schvvid vsak na 4l/a, Oton Trautmann in Wowries vsak na 4 leta teške ječe, Doringhof na 3, Generotzkv in Schnatmever vsak na 1 ]/a in Kietenbruck pa na 2*U lota navadne ječe.
* (Ženska — pravnizagovornik.) Pred sodiščem v Tomsku v Sibiriji zagovarjala je meseca maja t. 1. gospa Ar s a ulov a dva kmeta, katera sta bila tožena radi razžaljenja nekega uradnika. Svoj zanimiv govor pričela je zagovornica z besedami : aV Rusiji imamo ženske zdravnike in ženske računarje, zakaj ne bi torej ženska, katera je zato dovolj Bposobna. bila tudi pravna zagovor niča". Da je bil zagovor res izvrsten in temeljit, razvidimo iz razsodb, v kateri je sodišče proglasilo zatoženca nekrivim.
* (Dve ženski) dobili sta, kakor poročajo ameriški listi, diplomi ladijnih kapitanov. Služili bo-deta v Novojorškem pristanišči. — V Ameriki so pa tudi ženske duhovnice. Pastorica Rikle v Kle-lendu je sedaj dobila dovoljenje tudi poročati. Mestni
sodnik se je dolgo obotavljal, predno jej je dovolil sklepati zakone. Poprej se je posvetoval z glavnim državnim pravdnikom in člani višjega sodišča v Ogiu, in ko so mu ti gospodje pojasnili, da v Zjedinjenib državah ni zakona, ki bi zabranjeval ženskam zvr-ševati omenjeni obred, dal je zaželjeno dovoljenje.
* (Razstrelba.) Iz Pariza se 2. t. m. javlja : V Rugierijevi tovarni za izdelovanje umetalj-nega ognja in užigalnih tvarin v Aubervilliersu pri Parizu nastala je razstrelba. Sedem oaob je mrtvih.
Iskreno zalivalo
izrekam vsem onim gospodom volilcem, ki so mi včeraj ostali zvesti kljubu silnej agitaciji nasprotne stranke.
V Ljubljani, dne 5. julija 1889. _ Ivan Hribar.
Zanesljivo zdravilno mrrdstro. Osobe s slabim prebavljeojem, ki trpč na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobo zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov Seidlitz-praSek". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom, ii (55—8)
38
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
'jes
-tal
T ujci:
4. julija.
Pri Malic: Gerschak, Klekner, Li pest z Dunaja. — Pfeifer iz Trsta. — Sper iz TemeŠvara. — Breznik iz Novega mesta.
Pri Slona: Jaroszvnski iz Zagreba. — Fletzer, Ba-baro iz Reke. — Beseljak iz Postojine. — Kome iz Ćem-Scnika. — Major, Stern iz Gradca.
Pri J ii ž u em kolodvoru t Gikić fz Belegagrada. — Jeglič z Dunaja. — Raznožnik iz Lesec. — Klrchstein ii Berolina. — Zacker, Nath, Schwanfeld z Dunaja.
Umrli so v IJuI>U"iil:
4. julija: Jožefa Floro, dežel, računskega oficijala vdova, 46 let, Hrenove ulice it. 6, za spri členjeni doln. telesnih udov.
Meteorologično poročilo.
I	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-5 mm. 7390 mm. 738 8 mm.	13-6» C 25-4» C 180" C	brezv. al. zah. Bi. jZ.	megla jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 190°, za 0*1° nad normalom.
DvLna^s^a borza
dnč" 5. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  84-05 — gld. 84*—
Srebrna renta...... 84-60 — „ 84-75
Zlata renta.......10975 — , 110-—
6°/0 marčna renta..... 99-40 — , 99-65
akcije narodne banke.   .   .     „   906*— — ,   907*—
Kreditne akcije..... ,   301*75 — „ 302-25
London........„   11885 — „ 118*90
Srebro........„    —•— — ,
Napol......... ,      9-43 — ,
C. kr. cekini......,      5-64 — a
Nemške marke...... 58*15 — .
4°/0 državne srečke le 1. 1864     260 gld. 132 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100   . 171 „
9*43«/. 5*64 5815
Ogerska zlata renta 4°/0...... 100
Ogerska papirna renta 5°/0..... 95
6°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104
Dunava reg. svečke 5°/0   .   .    100 gld. 122
Zemlj. obč. avstr. 4'/»°/0 zlati zast. listi . 118
Kreditne srečke.....100 gld. 162
Rudolf ove srečke.....                           10 19
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 122
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 230
50 75 45 05 75
50 50 75
kr.
Naznanilo.
Podpisani si nsoja naznanjati slav. občinstvu, da od srede I O. julija nadalje nv lioile vec telečje meso prodajal \ Šolskem «Ire-V€*redu", temve-5
v mestnih mesnicah, poleg mesarskega mostu,
ter se najtopleje priporoča za prav mnogobrojno obiskovanje.
Z odličnim spoštovanjem (512-1) J"OSip Ocvirk, mesar.
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnik m, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS predragi oče, gospod
FRANCE KOVŠCA
p o b e a t n i k v P 1 a D i D i,
po kratkem bolelianji, 86 let fitar, previden s sveti i i zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 1 uri, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb bode v soboto G. t. m. 00 !). uri do poludne.
Svete male zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Planini,
Nepozabljivi priporoča se v bla£ spomin.
V Planini, dne 4. julija 1889.
(oll)
Žalujoči ostali.
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivnjcee sredstvo proti kurjim očesom, žaljeni, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti hratlovicam in vsem drugim trdim izrasknm kože. — Ilspidi zajamreii. - -jpF"" Cena škatljiei 60 kr. a. v. ""^Sfij
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidliiigii pri IHinaji.
Pristnega imajo v I.JuUI nui J. Swo-boda, C pl, Trnkoczvj v itu«ioiloveufc I). Rizolli; v Kamniku .T. Močnik; v Celovei A. Egger, \V. Thtttuiwitld, Pi Blrabaohers v Hrezali A. Alebinger; v Trgu na Koroškem) C. Mennor; v Kaljali, n P, Scholz, Dr. E. Kumpi'-, v WolfMbergu A llutli; V G»ri«i G. B. Pontoni; V Kranj) K. Savnik. Ta ol»liz dobiva s«- le v Jediu'i vellkoMli po »o kr.'
l*rie*ten muh«, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pa/.i in odločno zahteva S »»I*, i-««•»«■: j «>\ okli*. (Ha »I i-.-) /a turist«"-. <44i»—2)
'■      Ml    II IIIII1IHIM—
slovenščine popolnoma zmožen, dobi takoj službo ^00)
v pisarni dra. Josipa Serneca v Celji.
MiMlUlWlimi!PJBUJi-.IPJI" HIMIIIHPIlll
če Grolioh-ova obrazna oreme Crerae Grolicb) ne odpravi \ seh nečistosti] kožu, kakor: p»*g, ogrc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo belo in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo Scluninkei. — Cena 60 kr. — Glavno razpoii 1 ialoico ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani Ima ralogo Ed. Mahr, parfumer. (662—18)
mm
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
bo izšle in se dobivajo po znižani <*eni sledeče knjige:
Otci in sinovi.
Roman.  Ruski spisal J. S. Turgemv.  Preložil Ivan Gornik. Mala 8", .'157 atninij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr.
1 sitim.i.
Spisal Andrč TJuuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8', 143 stra ni j.  Osna 20 kr., po posti 25 kr.
Vilenski brodnik.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°, 82 stra-nij.  Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Dnevnik.
Spisal Ludovik Halivi/, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 9.r> strani).   Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
v  % meri k L
I
Roman. Francoski spisal Rtn4 Lefebrre. Stat nominis utnbro.   Ml. 8", f>3& stranij.
pošti 55 kr.
Časnikarstvo
Spisal * *
Poslovenil  * * Stane 50 kr., po
In naši časniki.
Stat nominis uinbni.   Ml. 8",  15» pol. Cena '.0 m ., oo   t šti 45 kr.
Povest.
BHiltrovski.
Spisal  A. S. Puškin,   poslovenil J. P. 122 stranij. Cena 25 kr., po polti 30 kr
Ml. 8',
t1 kraj luske flimie.
Jelinek. Poslovenil Podrid >nij. Cena 15 kr., po pošti
Ivan %J»o»;ar.
;ian. Spisal Charles Nbditr, \ \ 1U8 stranij.  Cena 25 kr.,
•Junak iiuscp;» časa.
M. LitrtnontoVf poslovenil ,1 rimi j.   Cena 40 kr., po posti
Šolski Kiinnik.
Češki spisal E. Jelinek.    Poslovenil  Podridorski.   Mala 8\ 81 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles S'odier, poslovenil J. Kr-iuitiik. — Ml. Su, 198 stranij.   Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Bomau.   Spisal M. Tjtrmontovt poslovenil ./. P. — Ml. 8C, 264 strun i j.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Roman. Spisal L. Ilaleri/, poslovenil Vinko, — Ml.    ', BOS stranij. Cona 25 kr., po pošti 80 kr.
linez Kerebi-jani.
Roman. Spisal grof A, Ki Tolstoj, poslovenil J. P. -609 stranij.  Cena 70 kr., po pošti SO kr.
Ml. 8°,
\ O V.
Rmim.ii.
Spisal Turfftnjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°.
^J2 pol.   ('ena 70 kr., po pošti SO kr.
/a dragocenim korenom«
Povest,  i/ življenja   kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksitnor.   Poslovenil  J.  P.   Ml. 8",   141   stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
OPOMBA:  „Trlje JhvmI govori" ho razprodani.
r
Prospekt
/l>ri'/|il:u'ni)) i nI rav-
naieljstvat k»-
|in lisi <■ »t :nliin •!•
blizu i,)iitomcr».
x*KUxnu**Knxx*H*x**KKnK*x*x
^ M* 3ST3, cesaija Josipa trgu« || M Karola G-aljricl-a X
^ veliki svetovaoziiani (4%—r.) #C
'S&SjT ItadeiiMka klala v«<la. ob vznožji Slovenskih goric, «a-moiilaii m Radgonsko, to je Bađk«ral»urg«r.
Čeravno Radenska kisla voda stoji već kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se a vinom pomela, ker ima v sebi sp<>je:it; ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo na vadim le prosto ali manj trdno spojeno  ogljikovo kislino,  ki se že  pogubi m r.i/.-kiuli, kakor hitro se steklenica odinaSi. (2*54—12)
Zaloga Radenske   kisle vode pri F. Flautz-i in M. Kastnor-ji v Ljubljani.
_ U..-JU
V»uk 1 [tore I*   in  p o i e Bi
3t =       Znižana ustopnina: = %
)C  Od sedaj ustopnina »amo lO kr., otroci S kr. — Za vse oddelke bre.'. \sa-
cega doplačila nuiiio tiO kr., /.a vojake do narednika IO kr. >^
xxxxxxxxxxxxxHxxxxxxnxxx&xx
Najboljše in najcenejše ■ ^-     ^ *
■Tj
v ploščevinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218-39)
K St. 314.
Zakupni oziroma pogo&beno-kupiii razglas.
u p.
v postaji in uradu
.9.1 '5* 5
rt o
?
za čas
Gorica
v preskrbovalnem magacinu
Via S. Chiara St. i
Gradiška
2 Mffl Op*
S « •
m M ■*->
O . P-
>A o? o>
— 60 «
rt n —4
* «^
— .8
5 S J
b o) rt J3 C
.2,1
/:i<.U|mi;i  olu-Ji %' u a \ H ImmIc
za nastopne vojaške preskrbovalne potrebščine
vsak dan
BĆma za ]
stelje
slame stelje
3400     4500 1700
gramov porcij
torej približna tok. letna potreh-BiSmi za i>roilmot
meterskili centov
slame postelj
01 o
e
J« 's
mesečno drva
* n račina
za predmet
pri drvih kurivo
O
S
trda
ali mehka
kv
		o		6TJ
o	o - —»	tel j	rt	'III
sen	stel	sod	drv	pre
g ol di n a rjev
1. Za posamezne čete, zavode, osamljene in deželnohramhovske oddelke.
55	102	157	2400	1000	160	1. z.	_	— 1 40 — 1 600	Tu obstoji natančno proraiunjcito t 5 odstotkih po ponudbeni ceni poiivcdcne vrednosti tsc za oddajo ponujam« množine.
					6	1	2 4	3 -p=T 6	
2. Za odpustno nadomestilo reservo in deželno hrambovce, ki hode k vajam poklicani.									
—	—	—	—	—   1 200				—   1   —   j        kakor zgoraj	
Opazka
___3^Za prehode (marše).
j- po lit. A, B, C zvezka o zakupninskih pogojih točka IV.
Predpisani projemalni obroki so : za seno in steljo petdnevni, za slamo m posteljo začetek jami vari ju, trnju, saptombra, aa drva in preuog »rodi in konoom vsuenga mesna.
Predmeti se oddajo, ko se skličejo čete.
___I
b)   Pogodbeni kup.
Za postajo Gorico se bodo gori omenjeni dan vsprejemale tudi prodajne ali oziroma zalagalne ponudbe za seno (oziroma stlačeno seno),
slamo za steljo in postelje, potem za drva in premog.
	Potrebščina		mnaia		
za postajo	sena	stelje	slame za postelje	trdih drv	premoga
	kv			m»	kv
Gorica	2400	1000	650	700	1300
GradiSka	—	— |	18	36	—
za postajo
Ohrulti  ni <lo|»oši E i;i*4'v no nI «'<i «'«'•«> trdno (loloociii
T7"
XXI. e 3 e C TJL
avgust 18*9		september 1889			oktob. 1889			november 1HH0			december 1889			jami vari j 1890		februvarij 1890		marcij 1890					april		1890		maj 1890 1	
g II ii oa |TS	premoga	sena	slamo za steljo slame za postelje	drv za kurjavo	sena	slame za steljo	slame za postelje	1 i   s 1 ta   jt "<	•J 0 h -JI	s •* o rt ► n rt h- *"' \	sena slame za steljo	»2 jI	rt -l O a ll	sena slame za steljo slame za postelje	drv za kurjavo	* L« rt \" o i N» r I-	drv za kurjavo	rt a a> OT	slame za steljo	slame za postelje	drv za kur-javo	premoga	sena	slame za steljo	slame za postelje	b 3 * o rt > n * t -	sena	3 ! S • 11 It ■3     *3 p«
kv				m'1	kv					m3	kv			kv	m8	kv	ni:l	kv			ma	kv	kv			m3		kv
•200 100 250	500	300	100 — — 6	6	300	100	—	300 100 1	—	d	300 j 100 1	200	600	200 100 — 6	300 6	200 100 — i 1	200 6	200	100	—	200 6	300	200	100	200	6	200	ioo| — I —16 i
Gorica GradiSka
1. Za to obravnavo vsprejemale se bodo le pismene ponudbe ravno tako za zakup kakor za pogodbeni kup.
2. Vsak zakupnik izvzemSi že v pogodbeni zaveznosti stoječe, kateri so so že za popolnoma solidne pokazali, ali podjetnike obravnej komisiji za sposobno in zaupne znRno mora ne glede na svojo dolžnost, položiti varščino, preskrbeti spričevalo o solidnosti in sposobnosti za zalaganje, katero spričevalo mora imeti kolek za 60 kr.
S prošnjo za izdajo in dopošiljatev tega spi.čevala obravnavnej komisiji seje pravočasno obrniti na za to poklicana oblastva (trgovinske in obrtne zbornice, oziroma politična ohlastva 1. stopinje) ter se mora od tega oblastva ponudniku dani odlok dan pred obravnavo oddati preskrhovalnemu magacinu v Gorici.
3. Pismene ponudbe, ki morajo imeti kolek za 60 kr., morajo doiti pri obravnavnej komisiji vspj do 10. ure dopoludne določenega dne za obravnavo za dotično postajo (točka XVII. zvezka o pogojih); na poznejSe ali pa v brzojavnej obliki došlo ponudbe se ne bode oziralo.
Ko bi v kakej ponudbi cenin nastavek v številkah se ne ujemal s ceninim nastavkom v pismenih, zrnat ral se bode v pismenih navedeni za pravi.
4. Natančneji pogoji so lahko vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne pri vojaSkem pre-skrhovalnein magacinu v Gorici ogledajo, kjer leže nalašč za zakupno obravnavo in za pogodbeni kup v dveh jednako se glasečih listinah napravljeni zvezki o pogojih ddo. Gorica, dno 1. julija 1889, od katerih izvodi se proti plačilu 4 kr. za tisltano polo dobe na željo po pošti.
6. Občine so oproščene uložitve varščine ali kavcije brezpogojno, in se ravno tako kakor kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo za predstojeće razpisano zakupno preskrhovanjc vojaških potrebščin.
6. Ponudbe za oddajo potrebščin za vojaške prehode (marše) se imajo staviti z zmislu točke IV. zvezka o pogojih.
7. Skupno ponudbe so dopuščajo le za predmeta seno in slama za postajo Gorico.
8. Ponudniki se odreko glede izjavo vojne upravo o sprejotji poiiudeb spolnenju v§ 862. občnega državljanskega zakonika, potem v članih .'{18 in 319 trgovskega zakona določenih obrokov o izjavi sprejetja obljube ali ponudbe. Krajša nego 14dnevna zaveznost se no dovoli.
Glede drv so izgovarja, da se pri zalaganji drv sme iz kraških gozdov dajati le tak les, ki se smo sekati po postavah za varstvo gozdov ; glede premoga se mora v ponudbi povedati premogovnik, potem premogova jama, iz katere se dobiva; glede postopanja pri ponudbah za premog, katerega kurilna vrednost, ni znana, se sklicuje na član XI. zvezka o pogojih za zakup in člau X. zvezka o pogojih za pogodbeni kup. Ponudbe za seno smejo se oziroma staviti tudi za otavo; opomni se, da se vsa re-servna zaloga sena mora imeti v stlačenem stanji.
Glede dovažanja slame za posteljo in premoga k stanovalifičoui čet se opozarja na član X. zvezka o pogojih za zakup.
Kdor dobi zakup za seno ali slamo za Gorico more erarično seneno shrani&če s prostorom za «00 meterskili centov sena za letno najemnino 5J0 gld. in erarično shra-nišče za slamo s prostorom za 700 meterskili centov slame za steljo in postolje za letnih !>0 gld. najemnine pod posebnimi pogoji, kateri leže v preskrbovalnem magacinu v Gorici na ogled, vzeti v porabo. 14. Vsak ponudnik mora izrecno izjaviti, da se podvrže določbam za obravnave pripravljenih zvezkov o pogojih ddo. Gorica dne 1. julija 1889.
9
10.
11
12
18
V GORICI, dne 1. julija 1881).
Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrbovalnega magacina v Gonc*.
Evontuelna ponudnikova štampilja.
Ponudbeni   formula r,
Jaz podpisani izjavim s tem vsled razglasa št. 413 dne 1. julija 1889, da hočem oddajati za zakupno postajo Gorico a konkurenčnim krajem Gradiška, i.ovontuelno za postajo Gorico s Gradiško vred potom zalaganja — dalje event.uelno za zakup kakor zalaganje in sicer skupno glede predmetov sena in slame za postajo Gorico 1 porcijo sena h 6600 gramov | i po
1 porcijo otave ;'i 6000 gramov
1 porcijo slame za steljo (strojne slame) ;i 1700 gramov
Evontuelno za zalaganje: 100 kg. sena ,
100 kg. otave I
, "    ,        v nevezanem 100 ku. slame' .
' stan j i
pon
C
f stanji
po po
\
I
gld. gld.
po po
kr. reci I kr. reci! kr. reci!
kr. reci!-
kr. reci
za steljo (strojno slame I ) po
1 meterski cent slame za postelje v vezanem stanji po (eventnelno za zalaganje 1 meterski cent slame za postelje
gld. kr. reci!
1 kubični meter trdih (ozir. mehkih) drv nepriplavljenih po 1 meterski cent premoga iz po kr. reci!
ea čas od 1. septembra 1889 (oziroma pri predmetu drva,
gld. gld.
kr. reci! kr. reci !
)
nevezanem stanji po gld. kr. reci!
premogovnika, premogove jame v
ko se  porabijo  erarične za-
loge) do konca avgusta 1890 (evontuelno za zalaganje: v predpisanih zalagalnih obrokih
najem in za to hočem jamčiti s pridejano varščino gld. obstoječo iz
Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, najdalje v 14 dneh po dobljenem uradnem
J _        r.... . ~i     i •       t- __....h       \rr\ ii. L i niti  n 111**117:
Po pridelanem odloku v       ~- ~~~ se bode
spričevalo o solidnosti in zalagalnej zmožnosti poslalo naravnost c. kr. vojafikemu pre-skrbovalnemu magacinu v Gorici.
V Gorici, dne       julija 1880. N. N.
stanujoč v ...................................................................
Ponudba naj se zapečati in na vnanji strani pristavi:
„Ponudba vsled razglasa z dne 1. julija za obravnavo dne 19, julija 1889 .
V ponudbi se ima uložena varščina specijalizovati.
Isfoifttelj in oderovor-i are iuik: Drasotin B iba
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".