141. številka. Ljubljana, sredo 23. junija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dež o le za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po posti preienian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.} 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. —U red ni štvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprav niš tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo polovico leta. Gg. naročnike pro-flimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hotć list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih žolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po poŠti prejeman    „       „   3   „   — „
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(4. seja dne 21. junija.)
Deželni predsednik izroči predlogo poljedelskega ministerstva o postavnem načrtu za varstvo ribištva.
Poslanec DeŽman poroča o proračunu gle-dališčnega zaklada. Za leto 1880 je dohodkov in stroškov 3422 gld., za 1. 1881 pa 3204 gl. dohodkov in stroškov.
Računski sklepi gledališčnega zaklada za L 1878 in 1879 Be odobre\
Poslanec dr. Schrev poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1880 in nasvetuje:
1. Proračun se s potrebščino 195.829 gl. in z dohodki IG.551 gld. 72x/» kr., dakle s primaukljajem 170.275 gl. 27Va kr. odobri.
V poravnanje primankljaja 179.275 gld. 27l/a kr. se dovoli za 1. 1880 —18% deželnih priklad za normalno-šolski zaklad k neposrednim davkom, podvrženim prikladam za deželni in zemljišno-odvezni zaklad, izvzemši one ljubljanskega mestnega okraja, in naroča se deželnemu odboru skrb, da ta sklep zadobi najvišjo potrditev, in da se priklade pobirajo.
Učiteljskej siroti J. Mušek se dovoli miloščina na tri leta, v znesku 50 gld. vsako leto, učiteljskej siroti A. Zeutrih pak miloščina 50 gld. do 1. maja 1880. Kot remuneracije za pouk v krščanskem nauku se dovoli 700 gl., 8 pridržkom, da se imajo remuneracije le takrat izplačevati, kadar se na višjem mestu odloči, da je to zavezan storiti normalno-šolski zaklad.
Baron Abfaltrern predlaga, naj se prihodnjič podpore za zidanje šol izplačajo le tedaj, ako jih bode uže dovolil deželni zbor.
Vsi predlogi se odobre.
O predlogu finančnega odseka, naj se 700 gl. za remuneracijo učiteljev veronauka iz normalno-šolskega zaklada še le takrat dovoli, kadar bode odločeno na višjem mestu, kdo ima nalog plačati, prične se obširnejša debata.
Poslanec Vesteneck predlaga, naj se za letos teh 700 gld. dovoli proti temu, da se deželnemu odboru naroči, naj nemudoma uloži proti temu tožbo, kdor ima plačati troške za pouk o veronauku, in da ima dežela pravico, za normalno-šolski zaklad izterjavati tro-ške od istih, kateri bodo za plačanje obsojeni. Govornik poudarja potrebo, da veronauk v ljudskih šolah uči duhovnik, kajti ako tega nij, šola ne more napredovati
Poslanec grof Thurn gorko podpira ta predlog. Duhovniki imajo s podučavanjem na štirirazrednih šolah jako mnogo posla in Si zatorej zaslužijo remuneracijo. Škofovski ordinarijat se bode, ako se remuneracija dovoli, gotovo oziral na to, da se nastavijo le za pouk vešči kaplanje v krajih, kjer so štirirazredne šole. Odgoja v krščanskem moraličnem duhu v ljudskih šolah je neobhodno potrebna. Duhovščina sedaj deluje jako vspešno na korist šol, to — pravi govornik — da more iz svoje izkušnje potrditi. Ne le da pomagajo duhovniki snovati nove šole, nego delajo tudi na to, da se obstoječe šole razširjajo. Govornik obžaluje, da nij večja svota stavljena v pro račun, da bi potem mogoče bilo vsem učiteljem veronauka na štirirazrednih šolah dati remuneracije.
Poslanec dr. Deu pravi, da je pouk v krščanskem nauku v ljudskej šoli obligaten, da je zatorej treba tudi skrbeti za to, da se verski učitelji nagradijo.
Deželni predsednik g. \Vinkler gorko podpira Vestcneckov predlog. Res da pravi § 5 državne šolske postave, da imajo za pouk v veronauku skrbeti dotične cerkvene oblasti, a postava od 1. 1872 jih je te dolžnosti po nekoliko oprostila, določevaje, da se za verski pouk na štirirazrednih šolah ima dajati remuneracija. A ne samo to govori za sprejem predloga, temveč je tudi času primerno, da se predlog podpira. Ako se prične tožba, trajalo bode dolgo, predno se reši dolgim potem raznih in-stancij, a mej tem bi učitelji veronauka ne dobivali remuneracij, katere so jim odmerjene po zakonu. V obče uči uže sama pamet, da se nij v nasprotje ostavljati stanu, kateri je mnogo storil in še stori za šolstvo. Malokdaj in redko kje se je duhoveustvo tako hitro sprijaznilo z novimi šolskimi postavami kakor baš pri nas, in duhovenstvo kranjsko ne le da se
novim šolskim postavam ne protivi, ono celo podpira šolstvo kjer ga more, kar najbolj dokazuje istina, da v tridesetih šolah za silo poučavaj o duhovniki. Ako bi se zavrgla majhena svota 700 gld. bilo bi to pač slabo priznanje duhovščini.
Poslanec Kljun z veseljem naglasa, da se celo na istej strani dež. zbora, kjer se je prej pouk v veronauku dolžnostjo smatral zgolj cerkvene oblasti, čujejo zdaj čisto drugačni glasovi. Govorniki od stranke, imejoče večino, so denes izjavili glas, katerega nijso radostno slišali samo njih somišljeniki, temveč katerega bode z veseljem pozdravila ogromna večina kranjskega prebivalstva. Končno predlaga govornik, naj se izpusti iz Vesteneckovega predloga stavek, kateri si pridržuje po odločenej sodbi iz-terjevati zneske, za zdaj od normalno-šolskega zaklada provizorično založene.
Poslanec dr. Schaffer govori proti nasvetu Kljunovemu in pravi, da bode deželni odbor, ako bodo občine na plačilo obsojene, uže lahko odpustil plačilo, kjer se bode kazalo, da je treba.
Poslanec Vesteneck se nekoliko hoče braniti, da so govorniki njegove stranke priznavali potrebo verskega pouka, kakor je to naglašal poslanec Kljun. Vrniti plačila za remuneracije verskih učiteljev pravi, da bode treba še le od letošnjega leta nadalje.
Poročevalec dr. Schrev brani stališče finančnega odseka in pravi, ako se sprejme Ve-steneekov predlog, bode to le nove aspiracije probudilo.
Deželni predsednik g. Winkler izjavi, da ima normalno šolski zaklad po postavi od dne 16. oktobra 1875 Bkrbeti za plačo učiteljev. Učitelji veronauka pa so ravno tako učitelji kakor drugi, kajti na predlog okrajnih šolskih svetov imenuje jih deželni šolski svet.
Pri glasovanji se sprejme Vesteneckov predlog, tako kakor ga je nasvetoval poslance Kljun — brez dodatka, da si pridrži dežela pravico od istega, kateri bode obsojen na plačilo, izterjavati, kar se bode sedaj plačalo — z veliko večino.
Proti glasujejo le poslanci Dežman, dr. Schrev, dr. Sehntter in župan Laschan.
Za predlog g. Kljuna, naj se izpusti dodatek zarad pridržka izterjavanja, glasuje IG poslancev proti IG poslancem. Deželni glavar odloČi potem proti nasvetu poslanca Kljuna in glasuje, da ima dotični odstavek v Vestenecko-vem predlogu ostati.
Z narodnimi poslanci je glasoval tudi po-stojinski poslanec dr. Deu.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o računsk h sklepih ustanovnih zaklad za leti 1878 in 1879, katere se odobre brez debate.
Dr. Poklukar nadalje nasvetuje v imenu finančnega odseka !
Slavni deželni zbor izvoli naj uže pri do-gotovljenji proračuna Glavarjevega zaklada /a 1. 1880 dovoliti beneficijatu in bolnišničnemu oskrbniku v Komendi sv. Petra Josipu Lom-bergerju mesto od deželnega odbora postavljene remuneracije 250 gld., povekšano remuneracijo v znesku 300 gld., ter skleniti, da Josip Lomberger tudi za naprej dobiva to povekšano remuneracijo.
(Se sprejme.)
Poslanec Gutmansthal poroča o računskih sklepih deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu za leti 1878 in 1879.
Računski sklepi se odobre.
Prihodnja seja je v četrtek.
Štajerski deželni zbor. Iz Gradca 18. junija. [Izv. dopis.*] V včerajšnjej seji je bilo mej drugimi stvarmi na vrsti tudi poročilo deželnega kmetijskega odseka o uravna nji  Drave  od  Ptuja do Puchdorfa.   To predlogo je naš deželni zbor odbil uže leta 1878, a naložil deželnemu odboru, da jo v prihodnjej  sesiji obnovi. Priznava se sicer popolnem, da je treba tok Drave uravnati, ali dotičen odsek meni, da bi se s predlaganim uravnavanjem Drave pospeševali samo lokalni interesi, a bi deželo vendar preveč stalo, zato predlaga ta odsek, da se ne prične še zdaj reguliranje Drave. Slovenski poslanec dr. Rad a j je naglašal, kolikokrat je mesto Ptuj uže prosilo za uravnanje te reke.   Tu da gre tudi za interese ladije-plavja ne samo za lokalne.   On predlaga, naj se prične posvetavanje o predlogi deželnega odbora. Tudi grof VVuttnbrand je omenjal, da to nij fičedenje, ako se pusti, da voda bolj in bolj divja.   Poslanec Herman je tudi zagovarjal reguliranje Drave, kajti pospeševati se morajo tudi krajevni interesi, a za tamošnje stanovnike bilo bi uravnavanje Drave prava zgradba za pomoč, da bi Bi ljudje kaj prislužili. Deželni poslanec K u k o v e c predlaga, naj Be naroči deželnemu odboru, da o tej zadevi nadalje poizvedava in prihodnjemu deželnemu zboru z nova poroča.   Koncem se je sprejel predlog posebnega odseka, da se reguliranje Drave od Ptuja navzdol zdaj še ne prične.
Goriški deželni zbor.
(3. seja dne 11. junija.) Navzočai so vsi poslanci. Novo došle peticije izroče se pe-ticijskemu odseku v obravnavo.
Po prestopu na dnevni red poroča dr. D e-p e r i s v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu postave, katera bi imela določiti konkurencijo deželnega zaloga k troškom šolskih okrajev, ter predlaga, naj se dotični načrt izroči deželnemu odboru z naročilom, da ga pretehta ter nabere vseh potrebnih dat, na kojih podlagi bode mogel v prihodnjej sesiji kaj določnega predlagati.
Po kratkej debati obvelja pri glasovanji odsekov predlog.
Peticija političnega društva „Sloge" za prenaredbo sedanjih županij na slovenskej strani goriške grofije se izroči po predlogu pravnega odseka (poročevalec dr. Abram) de-že'nMnu odboru z naročilom, naj dogovorno s c kr. vlado stvar pretehta in zasliši tudi želje de ežnib občinskih zastopov ter predloži v prihodnjej sesiji načrt postave, zadevajoč ustano-\ev novih županij.
\ Po naklučji zakasneno.
Peticija političnega društva „Sloge" za prenaredbo sedanjih deželnih postav zastran grajenja in vzdržavanja javnih necesarskih cest, izroči se deželnemu odboru z naročilom:
1. Naj skuša po najprimernejšem načinu doseči, da prevzame c. kr. vlada mej državne ceate naslednje skladovne ceste:
a) cesto od Podgore skozi Ločnik in Kormin do italijanske meje pri Itračanu;
b) cesto od Gradišča skozi Vileš, Rudo, &ko-dovako do Červinjana;
c) cesto od Gorice skozi Dornberg, Štanjel do Sežane;
d) cesto od Volč skozi Tolmin, sv. Lucijo, Slap, Tribušo in Želin do Idrije;
e) cesto od Kobarida skozi Staroselo, Robič do italijanske meje pri Stupici.
2. Naj pretrese na svetovano prenaredbo cestne postave in poroči deželnemu zboru v prihodnjej sesiji ter poda ob enem svoje pred loge z ozirom na vspeh dogovorov, ki jih bode imel s c. kr. vlado vsled naročila ad 1.
Potem zbor potrdi podporo 10O0 gold., katero je deželni odbor podelil koritniškim po-gorelcem.
Načrt postave, zadevajoč razdelitev občinskih zemljišč Banjšic in sv. Lovrenca, se sprejme.
Uže dovršena razdelitev necega občinskega zemljišča katastralne občine plavske v anhovskej županiji se potrdi.
Načrti postav zastran razdelitve občinskih zemljišč doblarskih, kanalskih in plavskih v kanalskem okraji se sprejme, isto tako se potrdi uže dovršena razdelitev občinskih zemljišč brestoviških.
(4. seja dne 15. junija.) Navzočni so vsi poslanci razen Gorju pa. Tudi predpolu-dne izvoljeni c kr. namestnik baron Pretis-Cagnodo je zasedel sedež svojega prednika.
Vladni zastopnik baron Rechbach naznani, da je presvitli cesar z najvišim sklepom od dne 12. t. m. imenoval poslanca dr. Josipa Ton k lij a za podglavarja. — Poslanec baron Pretiš poda slovesno obljubo. — Došle peticije se izroče dotičnim odsekom.
Na dnevnem redu so proračuni za leto 1880 in 1881 gospinskega, šolskega, vverden-berškega zaloga in zalogov za gozdorejo in za ranjene ter bolne vojake, ki se vsi odobre po predlogih finančnega odseka. Jednako se potrdijo tudi računski sklepi za leto 1878 in in 1879 gozdorejskega in šolskega zaloga, glavnega zaloga za uboge in zaloga za ranjene in bolne vojake.
Pri razpravi proračuna >verdenberškega zaloga, predlaga in priporoča poslanec dr. Mau-rovich, naj se od dotičnih štipendij, ki jih dobivajo odgojenci tukajšnjega malega semenišča, ne odbivajo oskrbništveni troški v skupnem znesku 181 gld., ampak naj te troške prevzame deželni zalog. Predlog se sprejme.
Prošnja jameljske katastralne občine za ločitev od devinske županije se odstopi deželnemu odboru, da ravna ž njo v smislu onih določeb občinskega reda, katere stavijo pogoje vsakej takej ločitvi.
Prihodnja seja ima biti denes v sredo dne 23. t. m.
Občinske finance.
(Konec.)
Znam dobro, da se užitnina kot občinski davek ne opusti, in to za tega voljo ne, ker je uže obče uvedena in ker donaša občini zdattie dohodke, ne napravljajoč županstvu posebne sitnosti pri izterjavanji. Užitnina se mora vendar kot davek razprostirati na vse
užitnini podvržene predmete in zatorej tudi ne sme prezirati osob.   V smislu navajanih načel urejena in razdeljena užitnina bode Se le sposobna za pravno vsestransko rabo občinskega davka.
ad g) Občinske doklade so najvažnejši del občinskih dohodkov, in vendar so iste tako nepravedno razdeljene, kakor kočevski greh. Pri obloženji tega davka «e pa ne gleda niti na osobo, ni na imovino, in tudi na privatne razmere občinskega davkoplačevalca, ampak se postopa, kakor zdaj na Nemškem z nem&kina pravopisjem. Ako je občini treba novo šolsko poslopje, ali bodi si kaj jednacega, sklenilo jo občinsko starejšinstvo breztaktno občinsko do-klado. Kako pogrebno je ta občinska doklada razdeljena, naj pojasni naslednji izgled. Iten-čelj biva v občini Naklo, on ima pa kos zemljišča v občini T oma j, drugi kos v občini Solkan. Tomaj si omisli nove orgije, Solkan novo pokopališče, obe* ti občini obložiti zemljišči z dokladami na zemljiftčni davek. Mislimo si, da sta obe občini pri uvedenji tega davka pravilno poitopali. Rencelj, ker sta se dokladi le pri domačem Županstvu postavno razglasili, nij imel o tem ni duha ni sluha, temveč je izvedel o njih tekar, ko jo dobil od dotičnih županstev plačilni nalog. Se ve, da je bilo prekasno proti tem nared-bam protestirati, in on je moral dokladati sa orgije 40 odstotkov in za pokopališče f>0 od* stotkov, in vendar ne bode poslušal orgelj v Tomaj u, niti ne videl pokopališča v Solkan u, inače, nego če denes ali jutri prirona na sv. Goro na božjo pot. Tac!h in jednacili primer nahaja se dosta, gotovo pa največ na Primorskem in južnem Tirolskem. Iz tega so prihajale pritožbe na deželne odbore in so tem načinom prouzročile dosti nepotrebnih troškov in pisarije.
Da bodo zatorej občinske doklade na državne bodi si katerega koli imena vestno razdeljene, naj se iste opirajo na navedeni pasus, namreč, da ima biti občinski davek splošno omejen. V ta namen naj se na-vajane doklade razdele na dvojne, in sicer v navbdne, to je takšne, koje se leto za letom ponavljajo in v izvenredne, kojih vsota rabi le določenim namenom in ki bo jedino v občini bivajoči m občanom na korist, — prve vežo" vse občane brez razločka, ali dotičnik v občini biva ali ne, slednje le v občini bivajoč«, korist imejoče občane. Prav ista načela naj veljajo pri dokladah na občinske ceste, o ure-jenji voda in potokov.
Iz načela, da nij mogoče nikacega opro-ščenja od občinskih davkov, kakor tudi nij nikacega od državnih v zvezi z odgovorom, kdo je dolžan občinske davke plačevati in to z ozirom na osobo in različnost imovine, od* pira se pa občini nov vir občinskega dohodka, namreč ta, — „da je kapitalist, uradnik, bodi si cesarski ali privatni, duhovnik, učitelj, izvzemil prvega, vendar le, ako je s službo domovinska pravica v zvezi", — tudi vezan občinski davek plačevati.
Gotovo je, da sem s temi reformami naletel na nasprotnike razne vrste, ali z ozirom na to, da se pri nas v Avstriji, izlasti na Slovenskem, kar se tiče tega jako malo, boljše rečeno nič ne stori, temveč se vse po starem kopitu, denes kakor pred 25 leti ravna, da SO zatorej reforme te ali bodi si druge, uže zategadelj pomembne in z ozirom na to, da »O bodo zaradi tega nasprotniki našli in javilo oglašali, ter jedno ali drugo točko podanih načel, bodi si ometali, predrugačili ali vzpri-
jeli, nadejati se je vendar, da bode stvar vspešna in da utegne stvari koristiti.
Končno mi je Se omenjati, da so nava-jane reforme skoraj podobne francoskej sistemi. Sistema občinske davkarije se skoraj popolnoma naslanja na državno, namreč, da se poslužuje direktnega in nedirektnega davkovanja. Direktni davki so doklade na štiri direktne državne davke, temu nasproti podavkuje francoska občina Se s tako zvanem octroi-jem (užitnino). Ta octroi razprostira se pa na vse užitnini podvržene stvari; vrhu tega ima v nje proračunu roj različnih taks in davščin (Ge-btltuen). Francoska občina se drži načela: skupni dohodek občinskih davkov naj se potroši za skupnost občinskih troškov. Jedino izvzeti od tega so poljska pota (prestation en nature), ljudska Šolnina, plačila poljakov in troski za pobiranje občinskih davkov. Angleška občina poslužuje se pa večinoma davkov, kojim podlaga je „namenu, nijso zatorej povsem v nasprotji z našimi in francoskimi načeli in ugaja jedino le angleškim razmeram. V dokaz dakle, da so predlogi reform tudi o vprašavnej zadevi pomenni, naj služi dokaz, da so v 15 e 1-giji, ko so začeli občinske davke javno in resno pretresovati, tako zvani „octroi" (užitnino) popolnoma zatrli in to z ozirom na mnoge nagibe, osobito z načelom, ker se ta davek Jako težko pravično da razdeliti. In to je tudi istina. S—j.
Politični razgled.
IVotrttiiJ«" «t e*e>le.
V Ljubljani 22. junija.
Zopet mlnlstersika kriza! Poroča se, •da bodo dali Stremayr, Horst in Korb svojo ostavko. Baron Ilorst jo je baje uŽe dal in sicer zarad ytega, piše „ Politik", ker so usta-voverci na Češkem z zavrženjem vladne volilne predloge obrnili orožje naravnost zoper krono. To upliva tudi na Stremavra in Korba.
Cesarje potrdil stari sklep aoliiog-rad-»kega deželnega zbora, vsled katerega imajo stalno nastavljeni duhovniki volilno pravico. Ustavoverna manjšina tega zbora je v ponedeljek interpelirala vlado o tej zadevi.
Pestanska zbornica je bila ponedeljek s kraljevim pismom zaključena; nova sesija se pa prične dne 25. sept. t. 1.
Viiuuje ilrtave.
Komisija deligirancev berlinsko konference se je šele zadnjo nedeljo sestavila. Predsednikom je voljen polkovnik P»lume, tajnikom pa kapetan Laferonavs. Stanovniki v Zagori h v Janinskem okrožji, so poslali konferenci prošnjo, podpisano od 200 veljavnih mož, naj bi se združili z Grško.
Predsednik francoftlcef zbornici. Gam-betta, je pri otvarjanji neke šole v Menil-motantu omenjal tudi vprašanja o amnestiji, katera bi se bila uže davnaj izvela, da je bila jedna kakor tudi druga stran pametnejša in mirnejša. Dejal je: „Vsak iskren republikanec mora spoštovati zakon; slavnost dne 14. julija bode pobratila ljudstvo, armado in javne ob-lastnije. Francija ne sme pozabiti, da so naši očetje proglasili Človeške pravice ne državljanskih."
Kali jaiittka vlada je generala Cialdi-nija zopet imenovala za poslanika v Parizu. Cialdini je velik čestitelj Francozov. Grof Corti pa gre kot poslanik v Carigrad.
1'riiMkl deželni zbor je sprejel z 252 glasovi zoper 150 glasov člen 4. cerkvene predloge o tem, da se odstavljeni škofje zopet nazaj pokličejo.
Dopisi.
Izpod NanoMa IG. junija. [Izv. dop.] Vedno se čita po novinah premnogo neareč, katerim uzrok je žganj epi vstvo. Te nesreče dan za> dnem bolj naraščajo in vendar se za
to ubogo malo ali prav za prav Čisto nič ne skrbi, da bi se tej jako škodljivej navadi stavile kakšne zapreke.
Obetalo se je od jedne in druge strani, in to uže mnogokratov, da se bode kar največ moči skrbelo ter na to delalo, da se tako nujno potrebni zakoni proti neizrečno škodljivemu žganjepivstvu uvedejo, a kljubu vsemu obetanji smo še vedno pri starem. Dotični gospodje, kateri imajo to stvar v rokah, se menda drže* nemške prislovice, da „dobra stvar potrebuje časa,u in se zatorej menda tudi v tej reči nehčejo prenagliti. Vsakako bi pa boljši bilo, da bi se one prislovice držali, ki pravi: „Kdor naglo pomaga, dvakrat pomaga."
Posestniki na kmetih, posebno v onih kra jih, kjer se je ta kužna bolezen razpregla ter se čedalje bolj širi, občutimo, žal, uže mnoge slabe nasledke iz nje izvirajoče. Ti poslednji se pa vedno bolj množe, in to tem bolj, kolikor večje postaje malopridno društvo žganje-pivcev ali „žvančkarjev". Ne bode treba še dolgo let, ko bodo morale te žalostne nasledke v svojo veliko škodo i cele občine, a naposled ce!5 vsa dežela občutiti.
Da je žganje jako škodljiva pijača, to mi bode verjel pač slednji zmerno misleči človek, kajti temu oporekati more jedino kakšen uže na duhu zamorjen žganjepivec ali pa tak sebičen žganjar, kateremu je ljubši svoj dobiček od zdravja in blagostanja drugih ljudij. Mej temi poslednjimi, kateri dajejo veliko potuhe zapravljiveem, oziroma pijancem, nahajajo se i taki, koji se mej bolj „olikaneH ljudi prištevajo, kar pa v istini nikakor nijso.
Kdor dosti te škodljive pijače zauživa, postaje čedalje bolj mrtev, len, zaspan, peša na duhu; želodec mu postaja vedno manje prebavljiv, a naposled se ga kaj rada polasti pi-jančevska norost. Tako torej imamo zmirom več lenuhov, zapravljivcev, potepuhov, beračev in tatov. Večjemu posestniku je zategadelj tudi Čedalje težje, pravilno svoje zemljišče obdelovati ter ga i več stanejo delavci; pridelek in last sta pa vedno v večjej nevarnosti ukradena biti.
Še neki drug črv je, kateri izpodjeda človeško društvo, in to je ona Škodljiva postava, da se sme vsakdo ženiti. Mnogi ne-premišljenik se zdaj kar nekako „na korajžo" ženi; brige mu nij, je-li kaj ima ali ne, in često niti ne zna, s čim in na kakšen način bode svojo obitelj preživel. Ko pa tak lehko-mišljenec umrje, zapustivši vdovo z obilimi maloletnimi otroki, primorana je dotična občina za sirote skrbeti ter jih rediti. Kaj bode naposled iz tega, kadar nekatere občine ne bodo več mogle vzdržavati premnogih jim izročenih siromakov?
Ta dva zlii, žganjepivstvo in pa svobodna ženitev, bodeta s časom napravila neznosljive nasledke. Kakor rečeno, uže zdaj jih občutimo, a to je še le pričetek, kajti oba dva gori omenjena zla sta še precej mlada, toda kaj bode za deset ali dvajset let, ako se kmalu za to ne bode skrbelo, da se jima kakšen jez postavi, o tem zdaj niti misliti ne moremo!
Najtoplejše zatorej prosimo gospodov deželnih poslancev, da uže v zdanjem deželno-zborskem zasedanji izvole ukreniti, kako in kaj naj bi se učinilo, da se gori omenjenim zlom v okom pride, kar zdaj še gotovo nij posebno teško. II in ko.
flz Kostanjevice 21. junija. [Izviren dopis.] V soboto dne 10. t. in. je poskusil neki Martin Lakner, človek, ki z raznimi rečmi baranta in je doma iz Itežišč, kostanjeviške
občine, v gostilni pri Ilučarji izmeniti dva ponarejena desetaka. Prvega je srečno oddal gostilničarju samemu, a ko je menjal druzega pri navzočnem dacarji !'. Maziju, se je ptiček ujel. G. Mazi je namreč ponarejeni desetak malo bolje pogledal nego li ISučar, ter ga je precej za napačnega izpoznaL, opozoril je zatorej tudi g. Ilučarja, na to sta oba dola Lak-nerju desetaka nazaj, kateri je trdil, da ju je dobil pri Zagorcu v Šent Jarneji za izmenjeni petdesetak. Ker se je Lakner kmalu potem odpeljal v Šestno in je dacar tudi tam posel imel, ga izpremi tija v nadeji, da bode kdo to žandarjem povedal, ter da bodo prišli za njima; on pa je sklenil Laknerja ne izpred očij pustiti. — Ali, ker nikogar nij hotlo za njima biti, se poda Mazi domov, ter naznani c. kr. žandarmeriji, kar je videl in vedel. Zvečer pride Lakner zopet v Kostanjevico, kjer ga dacar pokaže vodji žandarskemu. Ta ga izprašuje ter mu preišče listnico, nič sumljivega se nij več pri njem našlo. Ponarejene bankovce je bil slepar uže mej tem jzpečal, a se nij vedelo kam in komu. Poznejše pak se je izvedelo, da Lakner nij pri Zagorcu nika-koršnega petdesetaka menjal. Žandarji ga dakle zopet primejo ter denejo pod kluč. Denes pak se je g. Maziju po naključbi posrečilo dobiti v osobi malinarja Žužka iz Globošic, jednega onih, katere je malopridnež v soboto s ponarejenimi desetaki opeharil. Ker ima c. k. sod-nija zdaj Laknerja in dokaz njegove sleparije v rokah, se menda ne bode več treba bati njegovega denarja. — Tukaj se često pokaže na dan kakšen ponarejen bankovec, ali ker se vsakdo boji sitnostij, se to rado zatajuje, kar se ve da nij pošteno. Ko bi vsak storil bvojo dolžnost, kakor jo je imenovani dacar, bi se takšni bankovci kmalu poizgubili; in marsikatera solza bi ne potekla, kakor došle* zavoljo nesramne goljufije, ki je uže marsikoga po nedolžnem spravila na beraško palico in Časih tudi v uječo, a grdemu sleparju pomagala do premoženja in veljave.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Idrija 22. junija. Vse idrijsko mesto je krasno ozaljšano, povsodi se vidi mnogo trobojnic in slovenskih transparentov. Sinoči so bile vse hiše bogato razsvitljene ter na hribih so goreli veličastveni kresi. Gledališka včerajšnja predstava je bila precej dolgočasna, ker se je vršilo vse le v tujem nam nemškem jezici. Denes ob 10. uri dopoludne je bil slovesen izprevod z grada v cerkev. Prva je šla meščanska godba, za njo so nesli zastave logarjev in rudarjev. Ministra grofa Falkenhavna sta izpremljala g. dež. predsednik Winkler in rudniški svetnik Lipold. Za njimi so stopali dež. glavar vitez Kaltenegger in poslanci dr. Vošnjak, Pfeifer in Dreo, potem se je vrstil mestni zastop, uradniki rudniški, veteranje in obili k slavnosti došli gostje. Koder je šel obhod po vsem poti na obeh straneh so v dolgih vrstah stali rudarji in ogromno zbrano ljudstvo. Po maši je neprestani dež ponehal. Pri procesiji je bilo 20 duhovnikov, vsi dosto-jenstveniki in mnogo ljudstva. Denes po-poludne je slavnosten obed, h kateremu je povabljenih 80 gostov. Veselica na „Zemlji" se je uže pričela.
Domače stvari.
— (Veliki kres) bode, kakor druga leta navadno, tudi letos in sicer denes zvečer
ob 9. uri prižgal „ Sokol", toda ne na Dre-nikovem vrhu, kakor sicer, temveč poleg cerkve Marije Device na Rožniku. Pevci čital-niški bodo pri kresu peli in za umeteljni ogenj bode skrbel „Sokol" g. V. Legat.
— (Hrvatje v Ljubljani.) Uže smo jedenkrat poročali, da pridejo dne 27. t. m., t. j. v nedeljo dopoludne naši-bratje s Hrvatske, iz Zagreba in Siska v Ljubljano. Stanov ništvo ljubljansko in iz okolice pričelo se je tudi uže zanimati za hrvatske goste in zato naj odgovorimo na mnoga vpiažanja glede sprejema na kolodvoru, da bode hrvatske goste sprejel ondi oricijalno ljubljanski „Sokol". O poludne je v čitalničnej restavraciji skupni obed, katerega se lehko vsakdo udeleži, a preje se mora oglasiti pri čitalni š k em krčma rji, da potem prilično ve, kako da bode pohitel se svojimi pripravami. Ker pa ostanejo hrvatski dobro nam došli gostje v Ljubljani črez noč, treba jim je preskrbeti tudi prenočišč; zato naj blagovolijo oni rodoljubje ljubljanski, ki imajo prostora in bi hoteli prenočiti kakega gosta s Hrvatske, naznaniti to ali pri Čitalniškem kustosu, v Narodnej tiskarni ali pa v prodajalnici pri Pleivveissu. V teh krajih naj se oglase tudi vsi oni, ki hočejo s hrvatskimi gosti peljati se v Bled, da dobe listke za znižano vožnjo, ki je znižana na polovico.
— (Voda poškodovala) je po silnem deževji dne 16. t. m. mnogo travnikov v dačnem okraji mokronoškem na Dolenjskem.
— (Unesrečen železnišk delavec.) Na železnej cesti mej Borovnico in Žalostno goro je v petek dne 18. t. m. popoludne mej vožnjo pal raz delavski voziček železniški delavec Janez Kraper. Kolo mu je strlo levo roko in levo nogo ter ga tudi na glavi tako ranilo, da je v soboto umrl v ljubljanskej bolnici.
Umrli no v IJtiRHJuiil:
19. junija: Ana Žlebnik, lemarjeva hči, 6 todnov, V gospodskih ulicah št. 3, za boŽjastjo.
V deželnej bolnici:
16. junija: JoBip Grosel, delavec, 50 lot, za vodenico.
LoterUiie irećke.
Na Dunaji 19. junija: 86, 43, 37,   5, 56. V Gradci 19. junija:    4, 71, 14, 24, 30.
„Laibacber Liedertafel"
priredi
v soboto dne 26. junija 1880
na korist
po toči oškodovanim stanovnikom dolenjskim
na vrtu kazinsk« restavracije
pevsk večer,
pri kateri j priliki se bode, da so ves čisti donesek te dobrodelno veselice zvekan, združila a pevskim večerom tudi
loterij a.
Blagoduini stanovnik! ljubljanski, ki ne izpuste nobene prilike, kadar gre za to, da dejanski izkažejo svoje sočutje za trpečega Bočloveka, prosijo so nujno, naj t« dom Ijnbno podjetje podpirajo z blagovoljnimi doneski, osobito z darili, ki bo bodo porabili kot loterij ni dobitki.
Naj te priproste, a iz najiskienejsega sočutja izvirajoče besede odmevajo osobito v srcih uiilodarnih gospfj ljubljanskih in naj pripomorejo do tega, da so olajša nezakrivljeno bedo našim nesrečnim rojakom, katero Bkoraj vsako leto zadevajo isti hudi udarci.
Doneske in darila vsake vrste hvaležno sprejema ter sprejem na zahtevanjo tudi potrjujo društveni blagajnik g. Adolf E"berl, gledal ščne ulice št. 6, II. nadstropje. Doneski in darila naj se najkasneje do sobote dopoludne pri njem oddade, ali pa naj so naznani, da se ponje pošlje. (290) Za „Laibaehier L-iedertafel":
društveno vodstvo.
Dunajaka borza 22. junija.
(Izvirno telegrafi čn o poročilo.)
'".notni dri. doljf v bankovcih .   .   73 gld. 55 kr.
■mM dri. dolg v srebra  ...   74   n   20 „
Zlata renta.........88    w   hO „
1860 dri. posojilo......134    n   25 „
Akcije narodne banke    .... 829   „   — „
Kreditne akcije.......28 L „20
London.........                                    . 117    „15 „
Srebro..........—    „   — r
Sapol...........9 n   327, ■
C kr. cekini........5 „   55 „
Državno marke.......57    _ 50
Izjava.
Ker sem denes kupila Polajevo. nekdaj Vi-rantovo hišo na sv. Jakoba trgu, o katernj so je pred nekoliko dnevi po ra/.nih novinab raznašala vest. da jo je kupila av. Vincencija družba, sem prisiljena, da vsa napačna mnenja opovrŽom, javno izreči, da nij se m na nikakorSen način sv. Vincencija družbi podirala omenjenega kiipa, temveč da sem užo dolgo piej o tej stvari pogajala se z dodiči, oziroma z zastopniki hišnih gospodarjev.
V Ljubljani dnč 21. junija 1880.
(289)
Št. 3020.
(277—3)
Sekundarska služba
v deželnej bolnišnici v Ljubljani z letno plačo 400 gl., in s posebno začasno nagrado 2(J0 gl. za opravljanje sekundarske službe v 2 podružnicah, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo, je izpraznena, ter se bode na dobo •J let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. — Prošnje za to službo naj se vlože do 30. Junija 1. 1SSO
pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Iijubljan .
Prošnjiki imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali da so vsaj uže dovršili zdravniške visoke šole in povedati, če so uže kje službovali. — Na prošnjike, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebno oziralo.
04 deželnega odbora tajskega.
V Ljubljani 12. junija 1880.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so naatale v celoj Evropi, zadele so tudi Švico; valed teh razmer ho je na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekda fabrika za ure, katero smo mi zastopali, ae je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane šepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi ao izdelani iz najfinejšega arebr-uegu nikljH, ao izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter ao aiuerikunskega sistema, Vttled neke tIhnIiic konatrukcije ne more se lukn ura nikdar pokvariti, pade teli ko na tla, usne ne »tlanlti, a vendar ura pri tem nič ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male Bvote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repaairano uro skoraj na polovico anatonj. Vbo ure so natanko repasiraue, ter garantujeino m vaako uro pet let.
"V dokaz t <> v«*£»-ti juniHtva iu hIi-o^p moIIcIuomt i , ])rovzo-mamo h tom dolžnoHt juvno, tlii vsuko ii«-j>i-iMto)«■<•*> uro uazuj vasememo, i u se cii*uy:o seu.uieuju.iiao.
Izpisek *\jlx.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega ao tudi elektrogalvaničuu pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
lOOO komadov krasnih ur na sidro (aukeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z enmiliraniini kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščuatiiu atekloui, natančno repasiraue; preje Jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoSirauih okrovih od arebr-nega niklja, s kriatalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, tiuo repasiraue, z verižico, medaljonom, in buržuuustim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl, 5.60
lOOO komadov "VVashingtonskih. ur na sidro od lalotuega srebru, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvauičuo pozlačene,'da jih ne moro nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na treuotek regulovane iu poBkušeue. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov 'VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega laiotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom mi trenotek repaBirane, a kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vanj om, tako da Be nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v ilno izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po minolih 2U letih šo dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Ulireii-Aiisverkuuf
(287—1)
F h i lip p Fromm? Uhrenfabrik,
Wien, Eothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatolj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".