Pavšalni fr-aKfea v driavS SK§, G ■ If UubllanL v petek 25. Sunila 1§2S E22S?' Posasnezsie itsv. 1 hrena. teStajs razsK poKstelJka in dr.ava p® prasKlk« v s a E: d h si cpoSdan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tisksrna. Dopise frankirati in podpisati, sicer so jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 nun X 55 mm po K l-20. Uradni razglasi, poslano ler notico isti prostor K 1‘CO. Pii večjem naročilu popust. -.-V-, v.-I 'Jv:v.r>£v 4 - -J WF* Mr "v' .',4-^Sfcs WSESESSS3SSESBE. !e tž %£' šj ^/a^u^ap* W s »PSIISl' flpli W«vM£ U;.wV&fi3 ka^afcŠKt f:..vv^ m%5;*> sag p Slf&sfh 32E^322ZaESZE 23522 uSSZ TsJsfonsfea £3. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, sca četrt leta K 60, za rresec K 20, Za Nemčijo ceio leto K 312, za ostala tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list eo poštnine proste. Upravništvo je ? Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1, Učiteljska tiskarna. Iz govora predsednika kluba čepkih soaialmh demokratov s. Stivi-na bipodal rad še nekaj odlomkov, bJ,?aj narn POiiazejt) nazor večine češkoslovaških soc. demokratov na razmerjemed Nemci in Čehi v češkoslovaški republiki. . Sodr. Sli vin je dejal: » j1?cei.n0 socijalni demokrat-x v *ei' 01 ^av' napredovati in ako hočemo kmalu doseči oni cilj, ki ga jav-'f° Ye.dno naglašamo. namreč: pre-tvoriti^ to-le državo v socijaHstično republiko, potem seve gospodje ne morete od nas zahtevati, da bi na katerikoli način podpirali politiko, ki bi vodila za tem. da se napravi še Večji prepad med češkim in nemškim ljudstvom v tej državi. Naš interes Je vendar v lem, da bi megli skupaj voditi boj za socijalizem v lej državi m naš mteres ie, da napravimo iz ie države novo Švico, ne pa novo Ma-cedonijo. Dve poti sta, ki se tu razlagata. in jaz sem za not. ki vodi v novo Švico in vlada, ki jo danes ima-mo; gre isto pot — ali politika dr. Aramara in r.jegovih vodij v novo Macedcifjjo. Tale o s češke kot z nemške strani so bili podani v teku debate nazori 0 narodni avtonomiji. Kadar govorimo o tem, si moramo reči, da je narodnostno vprašanja v češki republiki povsem nekaj drugega kot je bilo v stari fevdalni Av-^-strjj Revidirati moramo pojem na- 1 o cin oslu Socijalni demokratje premo iz stausca, da spadajo oni boji, ki so se vodili od velike francoske revolucije do svetovne vojne za tem, da s * ustanovijo narodnostne države,’danes v preteklost. Ze pred svetovno vojno se ie pojavljala težnja, da se pri stvaritvi držav uveljavljajo poleg narodnostnih ozhov tudi geografski, KospoJarski, skratka eksistenčni. Kal pa je »narodnost«. Tudi v ten pogledu se pri nas prevzema tako na češki'kot na nemški strani ona stara avstr, terminologija. Znano je, da je pojem narodnosti pri zapadnih narodih cisto drug kot naš, da n. pr. v Švici prebivalci več narodnosti smatrajo za en narod. Delati hočemo za tem, oa te ostanke staro Avstrije vr* zemo v staro šaro in napravimo novo ozi a j je za presojevanje narodno* ana avtonomija. V Pragi, 13. junija. sii, :n to ne iz stališča prestriža, ali iz onega moči, temveč predvsem iz čisto praktičnih ozirov. V tem imamo pred seboj, oziroma z nami veliko avtoriteto v nemški socijalni demokraciji. to je moža. ki je v narodnostnem vprašanju zgradil nov miselni sistem. Ta mož je sedanji državni kancelar dr. K. Renner. ki je v svojih spisih povdarjal, da ni mogoče države ustvariti zgolj na narodnostnem načelu, temveč, da ie treba paziti na to. da so te države sposobne življenja. >-•- Prav zanimiva so ta izvajanja, ki kažejo precej liovo, orijentacijo na Češkem. Ne bo odveč, ako razložim Stivi-novo stališče o inteniacijonali: Sodr. Stivin je dejal: Gospodje, mednarodna misel se pri nas vedno izraža z nekim čutnim akcentom, z neko sovražnostjo, oziroma neprijaznostjo, kadar se govori o tej misli z ozirom na delavstvo. Kadar se gre za tem, da se ustvarijo mednarodne bančne, industrijske a!i podobne skupine. se to smatra kot nekaj, kar se samo ob sebi lazume. Pri delavstvu .ie vsak poskus mednarodne solidarnosti nekai groznega. Naš internaci-jonalizem je bil vedno posmatran kot nekaj protinarodnega, kot nekaj kar je nas spravljalo za mar.] vredne in manj zanesljive pripadnike 'našega naroda. Povem pa, da imamo mi iu-ternacijonalci — pa naj se izjavljamo za to ali ono obliko internacijcnaliz-ma v češkem narodu velikega učitelja, ki ;e bil mnogo boljši Čeh kot — dr. Kramar. Mislim Jana Amosa Komenskega. Berite njegove spise in prepričali se bodete, da ni šel noben, tudi ne najskrajnejši, najbelj levi so-ciialist v ir.ternacijonalizmu tako daleč, kot je šel veliki učitelj narodov Amos Komensky, ki je s svojimi idejami bil eden od pionirjev misli, pobratimstva in solidarnosti vsega ljudstva. Nimamo tedaj nobenega vzroka, da bi odstopali od že započetegu postopanja, celo žal mi je, da ni kon-stalizačne točke, kjer bi sc mogle združiti vse moči prolctarijata celega sveta v mogočni celoti, ki bi mogla z enotno voljo delavstva v celem svetu prodreti. stavo. Drugi dan je bila trojica od njih poklicana pred okrajnega glavarja in bili so obsojen: na 7 dni teinn.* ce za to, ker so razobesili črno zastavo. Proti tej razsodbi so se pritožili na klerikalno deželno vlado v Ljub-Jjan. a ta jim ie prisodila še en dan več. • ; Vprašam torej gospoda ministra, notranjih zadev: 1. Ali mu ‘e ta dogodek znan in če mu ie, kaj hoče ukrenit, da naredi takim škandaloznim razsodbam enkrat za vselej konec? 2. Hoče-li gospod minister dvigniti tako nezakonito razsodbo in dati obsojencem zadoščenje? ■ Gospod namestnik ministra notranjih poslov Živojin Rafajlovič odgovarja: Gospodu poslancu odgovarjam, da nimamo še nikakšnih podatkov o tem dogodku; ko jih dobim, obvestim gospoda poslanca. Poslanec s. Josip Kopač odgovac-ia na to: Gospod minister! Z Vašm odgovorom nisem zadovoljen. Zadovoljen nisem zaradi!ega. ker bodo oni trije obsojenci jutri ali pojutrišnjem odš!i v zapor in bodo, preden boste Vi dobili poročilo, že odsedeli onih 8 dni. Zato prosim gospoda ministra, da brzojavno ali telefonično ukaže, da se ta razsodba ukine za toliko časa, dokler ne bo dotil boljšega poročila o tei stvari. W< žalne zastave kaznovani. 0,1 n.c s. Josip Koc‘^ fe v narodnem precMavnišvu stavil na mini-stra naslednje vprašanje: Ub pril.ki, ko so pod klerikalna deželno vlado v Ljubljani pokale puške in je bilo na Zaloški cesti kakiu 14 mrtvih in ne vem koliko ranjenih — menda preko 40 — takrat so v -e/-n a*u iz človekoljubja v znak sožalja razobesili črne zastave. Jo se je zgodilo tudi v Črnomlja. iV Crnomlui so v železničarski Zvezi v znak sožalja razobesili črno za- 0< slopje drž. obrtne šole primerno sa-< mo še za par let. Ze danes bi bilo nujno potrebno, da bi se ventiralo vprašanje glede zidanja stranskega trak-* ta. Seveda gospod dekan vidi Še na dvorišču posebno stavbo, Zamolči pa popolnoma na zloglasni način, da služi to poslopje za delavnico, kjer se izobražujejo učcnci kovinske, lesne in elektrotehnične stroke. Najjednostav* neje bi bilo seveda, da se pomečo n;:h dragocene stroje na rimski zid. v delavnico pa postavi ne mize, temveč klopi — Zakai se kar naredbe-nim potom ne odredi magari pouk obrtne šole po vzorcu peripalet;kov?: Sploh nastopa gosp. profesor kot strokovnjak za presojo potreb obrtnega šolstva. V Apelovem črevljar-čku tiči mnogo modrosti... Kakšne važnosti je za nas obrtno šolstvo nai presedi javnost sama!! Štiri dolga leta ie uničevala svetovna vojna obrtne in industrijske izdelke. Kamor pogledaš, povsod pomanjkanje! Treba Je zvišati produkcijo, domovina in cel svet zahteva delavnih' rok, vse išče obrtmke in naj si bodo mizarji, črevljarji. elektrotehniki alt kar si bodi. Mi potrebujemo mojstre, pomočnike in dober obrtni naraščaj. Da nam prve: zamore dati le izborno obrtno šolstvo, zadnjega pa potom obrtne Šole lc obrtnik sam. je jasno kot beli dan. Prvi faktor industrije je obrtnik, ki dela v malem obsegu, drugi tvorničar, ki producira v ve' likem stilu — tako pojmujemo mi industrijo. Z našimi Izvajanji nikakor nočemo negirati, da ne rabimo tehnike In dobrih inženericv. Našo besede so le svarilo pokrajinski vladi, jednak pa obrtnim in industrijskim krogom, katere poživljamo, da store vse v zaščito obiineea šolstva. Vlada pa nii ne uniči vzornega zavoda, da s tem omocoči le polovično eksistenco ta-Iiozvaai tehniki. Enako ca apeliramo na občinski svet. kot edinega pravega reprezentanta bele Ljubljane, ki ie dal Sloverrii obrtno šolo ter se s pismom in pečatom zavezal, da bedi zavod posvečen samo obrtni šoli. Dekan Hinterlechner sam prizna, da se ga brani oirtna šola, nič mani pa tudi realka! To dejstvo se nam zdi popolnoma naravno. Reprezentant vsake šole bo ščitil interese zavoda, katerega zastopa In čast takim možem, ki to storiio neustrašeno! _ Končno še par besedi o tehniki? Ze davno sanjamo o tretiem letniku, ko je še prvi nepopolen. čuje se celo, cla se namerava poklicati inozemske profesorje. O dilentantizmu pa, ki ga goji ta »alma mater * seda j, spregovorimo prihodnjič. je na divanu, sklonjene glave, in lomila roke; soze so ji v potokih tekle po licih. Dobro kritikovo srce se je stisnilo v beli. Solze so se mu vlile iz oči In zahotelo se mu je, da jo prijazno nagovori, da ji oprosti, jo poprosi opro-ščsnja in da zaživi ž njo staro življenje. Pal jc' na kolena, obsipal s poljubi njeno glavo, roke, rame... Ona se je nasmehnila, r.eumljivo nasmehnila, bridko, on pa je radostno vzkliknil, poskočil, zgrabil časopis s stola in je gorko Keke!: »Hura! Živiva po starem, Verica! Gospod blagoslovi! Glej, kako stvarico sem ti pripravil! Daj, da jo prečitava skupaj namesto spravnega šampanjca i Prekrasna, čudovita stvar!* , ^ »Ah,_ ne, ne,« se je prestrašila Vera Sem* jonovna in odstranila knjigo. »Sem jo že čita* la! Ni trtoa, ni treba!« »Kdaj si jo čitala?« »Pred letom, pred dvema Ic-toma! Že davno sem jo čitala, vem, vem... »Hm! Ti si fanatični!« je dejal hladno brat in zagnal list na mizo. »Ne, ti si fanatik, ne jaz! Til Vero Semjonovno s.) zopet zalile solze. Brat je stal pred njo. gledal njena vzdrhtevaio-ča ramena in mislil. Ni mislil o mukah osamelosti. ki iik preživlja vsakdo, ki začenja misliti po novem, »o svojem, tiicIT ni mislil o trpljenju, ki je neizogibno pri resnem duševnem prevratu, temveč o_ svojem žaljenem programu, o svojem oskrunjenem avtorskem čustvu. Odslej je občeval s sestro hladno: malomnr-0 . Posmehljivo in jo trpel v svojem stano-vanju, kakor trpe ubožne starke, ona pa je prenehala se z njim prepirati, in je na vsa njegova prigovarjanja, zbadljaje in napade odgovarjala le s pohlevnim molčanjem, ki ga je še bolj dr.t-zalo. Nekega poletnega jutra je Vera Semjonov-na, oblečena v potovalno obleko in s torbo preko rame, stopila k bratu in ga hladno poljubila na čelo. »Kam pa’« se je začudil Vladimir Semjonič. »V N-sko gubernijo, koze cepit*. Brat jo je spremil na ulico. »Glej jo objestnico. kai si ie izmislila;« je mrmral. -Denarja ne potrebuješ ^ »Ne, hvala! Z bogom!« Stisnila mu je roko in odšia. »Zakaj ne vzameš izveščeka? za njo Vladimir Semjonič. Doktorica ni odgovorila. Brat sc . njen nisi nepremočjivi plašč, na njeno pri hoji sc malomarno zibajočo postavo, po siii vzd:!i-' Je zakl al je ozrl na je bila tuja. Tudi on Je bil njej tuj, saj se ni niti obrnila, ko je odhajala. Ko se ie vrnil v sobo, je Vladimir Semjomo, takoj sedel za mizo in se letil feljtona. — Potem nisem r.ikdar več videl Vere Sem-jonovne. Kje je sedaj, ne vem. Vladimir Semjonič je nadalje pisal svoje feljtone, zlagal pesmi, pel *Gaudeamus« in se ukvarjal z »vzajemno blagajno so t rudnikov' moskovskih časonh sov«. Nekoč je zbolel za pljučnim vnetjem; ležal je bolan tri mesece, najprej doma, nato v Gol -cinsja bolnici. Nato se mu je zgnojilo koleno-Govorili so, da li ga bilo treba poslati na Krim in so jeli zbira-.i zanj prispevke. A ni šel na Knm, umrl je. Pokopali smo ga na Vaganjskem pokopališču, na levi strani, kjer počivajo umetniki in literati. Nekoč smo pisatelji sedeli v Tatarski re‘ stavraciji. Povedal sem, da sem bil nedavno na Vaganjskem pokopališču in videl grob Via" dimirja Semjotilča. Gomi’a Je bila popolnoma razgrebena, skoro čisto so jo zravnali z zemljo; neobhedno potrebno jo je bito popravili in zbrati v *a namen nekaj rubljev. Poslušali so me ravnodušno, odgovorili ni’ so uiti besede in nabral nisem niti kopejke. Nihče več sc ni spominjal Vladimirja Sei-Mnničn. nil, a ni čutil pri tem nikake žalosti. Sestra mu I Popolnoma je bil pozabljen Abditjis: Strupene svinčenke dr, Lemeža. Moji podlistki v »Napreju« o lezničurski stavki in njenih posledicah so zadeli nekatere ljudi v živo, kakor se zdi. Nameščenci belp;raj-skilrpuiislov v Ljubljani, ki se gredo »revolucionarje« in »komuniste« na račun poštenih slov. železničarjev, ki težko hrepene po zboljšanju svojega res bednega življenja, so hudi zares! V glasilu železničarjev, ki ga imajo za enkrat še v roki, se siino Jjutijo m zmerjajo kot pijanec v obcestnem jarku. V boj so poslali tudi gospoda dr. i emeža, ki piše po suhoparnem »Rdečem Praporu« silni dolgočasne članke o meni, ki sem se drznil napisati v »Napreju« nekaj svojih misli o žalostnih polpreteklih dogodkih. V veliko zabavo mi je bil pri tej priliki gospod dr. Lern-ež. Begine, kai tile »komunisti« res nimajo bolj duhovitega uolemičarja, kaj je n jih duševni zaklad res tako skromen kakor ga razkazuje »Rdeči prapor« pred vso javnostjo? Ker poznam mladega gospoda dr. Lemeža prav. dobro in vem, da navadno leže le tuja lalca, sem prav radoveden, kdo je pravi duševni oče teh praznih odgovorov Pa bodi kdorkoli gospodje »komunisti« naj vedo. da sem prav dobro vedel, kaj sem zapisal in kdaj — nehal! Saj sem dejal, da neham la-začasno Samo dve tri britke resnice sem povedal, vse drugo pride pozneje kdaj na vrsto. Pri tem mi je v ve* liko zadovoljstvo, da so razni' so-arugi — ČobaJ. Lončar, Kristan — napravili dokaj stopinj, da rešijo pogube in nesreče marsikaterega nedolžnega železničarja. Tudi jaz sem skromno pomagal, kjer se mi jo ponudila za to prilika. Tile Žorgi, Makuci, Petriči. Lemcži in Gustinčiči in kakor se še imeuieio, pa so se najpr-vo poskrili, potem so junaško molčali, seda! ra so naepkrat znašli, da bi bi! »molk slabost značaja.« Samoob-sebi umevno se ne bom dal zavesti po klavrni družbici okolo suhoparnega in lažnjivega »Rdečega Praporja* in torai ne bom odgovarjal na vsa* zlasti ne, ker gospod dr. Lemež n’ ovrgel prav ničesar, kar sem trdil pozitivno. Gospod dr. Lemež dokazuje, da ie proglas za tridnevno sim-patijsko sta_vko spisal gospod Golouh, kar rad verjamem. Tisti proglas sem bral sedaj ponovno in zato razumem, da ga le gospo J Golouh verjel samemu sebi Čudim pa se gospodu dr. Lemežik ki se ie pokazal tako izbornega poznava ta tistega proglasa, kako le on 2*. aprila zjut-rai zašel na oddaljeno mu ?aloškn cesto, kjer — samoobsebi umevno! — ni silil v ospredje' Pa bodi tako ali drugače — resnica ie ena izme 1 tistih hčerk božjih, ki to družbici okolo »Rdečega Prapora;. ne ljubi o*l sile. Na trditve: »to je laž«, »to je očitna laž« in »to so sumničenja brez konkretnih dejstev in dokazil« — ne bom odgovarjal sedal. Oospodjc »komunisti« so mi za to lahko hvaležni. Da pa že danes pokažem, koliko težnie za resnico je v člankih »R. P.« naj navedem en sam slučaj! Gre za tistega odposlanca be!gra:skega Sindikalnega Veča. o katerem sem zapisal, da se mi je zdel v takratni si- tuaciji smešna figura, ker je zahteva* nadaljevanje stavke vsaj še za 15 dni. Gospod dr Lemež namreč pravi, da je laž, da bi odposlanec prišel tiste dni. po 24. aprilu — namreč v Ljubljano. Da bi me »očitno« ugnal v kozji rog, kričf: »Z imenom na dan!« Da pokažem, kako »težko sem sumničil« gospodo okoli »R. P.«, bodi gospodu doktorju ustreženo. To ie bil gospod Stefanovič i2 Belgrada. Še več*. Povem še to, da sem imel priliko osebno govoriti ž njim! In še to: temu gospodu sem v obraz povedal svoje mnenje še z vse drugačnimi besedami, kakor pa v »Napreju«, in to vpričo vaših sodrugov! Da je bil ta gospod odposlanec S. V. ni nobenega dvoma, ker ie v Ljubljani osebno znan, in ker se je izkazal tudi z listinami, kakor je prav in potrebno. Kaj porečejo na to resnicoljubi okoli resnicoljubnega »Rdečega Pra-porja«, kateremu se delavci po vsej ljubi Sloveniji smelo že zaradi njegovih originalnih poročil o »sijajnih,< shodih? Kai pa železničarji, ki trpe danes takšno škodo? Povem, da delalo belgrajski komunisti z vso paro na to, da bi vlada razpustila našo slov. železničarsko organizacijo. Neverjetno bodo rekli vsi. Belgrajska komunistična centrala se namreč na ra način misli otresti vseh tistih dolžnosti, ki jih ima železničarska strokovna organizacija do svojih starejših čhnov-železni-čariev, kateri so plačevali že dolga leth predpisane prispevke v gotove namene. Za slučaj potrebe in nesreče. V Belgradu poznajo le eno parolo: »Šaliite novac. da ga upotrebimo za naš komunistični nokret!« Njim 1 je tudi v strokovnih organizacijah politična propaganda vse. Zato so iim razne gmotne podpore, do katerih imajo zlasti starejši člani še izza avstrijskih časov gotove pravice, zelo zelo nadležne. Vlada nai torai organizacijo razpusti — to ie komunistični plan. Kritični pregled knjig in računov bo Železničarjem razkril sliko dosedanjega bdgrajskega gospodarstva v njih organizaciji. Prepričan sem, da se bodo železničarji s svojim sedanjim vodstvom sami pomenili, kakor se spodobi. V ostalem, mislim, me bo delavska javnost razumela, da za enkrat takozvnni »komunistični« gospodi ne bom odgovarjal. Kdor ie moje podlistke bral in vse dobro premislil, bo na jasnem. Na tem tudi dolgočasni La zgolj v tajtah mogočni članki gospoda dr. Lemeža ne morejo nič spremeniti. On v resnici ni nikomur nevaren: kvečjemu sam sebi. Ljudje, ki danes širokoustijc o »revolucijah*, jutri pa se skrijejo pod postelj, če so prikaže izza vogala uljudna figura ljubljanskega policaia — so navadno dobrodušni Vsakdo kh lahko »prepriča«. vsaka brušura jih vrže v »dj-ševno krizo«, danes so za to, jutri za ono — kakor otrok. In takšnih otrok in naivnežev Je v »slovenski politiki« zelo veliko. Žal, zadnje čase so bili tudi v delavski politiki. Toda ko završi veter, listi-slatiči odlete! Ni jih škoda, Eogme! Za eno volilno okrožje v Sloveniji. Naši zastopniki so predlagali pri 'debati o volilnem redu, naj tvori cela Slovenija z Ljubljano vred eno volilno c' rožje. Ta predlog je utemeljeval poslanec dr- Milan Korun: Ifi«' MBBg « nM Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Julijski dnevi. Ko Je eksekutivnl komite še zboroval, smo bili že obveščeni, da sc polk strojnih pušk pripravlja k napadu. Takoj smo telc-tontenim polom storili vse, da odvrnemo rolk od tega koraka, toda v spodnjih delih je bila silna živahnost: ‘S fronte so prišli zastopniki vsled neposlušnosti razpuščenih, vojaških oddelkov, prinesli s seboj vznemirljive vesti o represalijah in tako nahujskali vso garnizijo. Petrograjsko delavstvo je bilo z olicijelnlmt voditelji nezadovoljno in to tembolj, ker so Zeretelli, Dan in Čajdse varali javno mnenje proletarijata In skušali odvzeti petrograjskemu sovjetu možnost, postati Izraz novega razpoloženj? delavskih mas. Vseruski eksekutivnl odbor, Gospodje! Jaz bom z utemeljevat njem svojega predloga čisto kratek. Kakor je že povedal gospod predgovornik, proporčni princip, kakor ga uveljavlja predloženi zakonski ra- črt, ni konsekventno izpeljan. Želeti bi bilo, da se proporčni sistem dovede do popolne čistosti na ta nar čin, kakor se je to zgodilo v volilnem redu za nemški »Reichsiagr. .Vendar ra vemo. da takega predloga večina zbornice ne bi osvojila zato ga niti stavili nismo. .Vsled tega sms se omejili na to, da popravimo, kar, mislimo, da je pri tej večini zbornice popraviti mogoče: da namreč ustvarimo kar mogoče velika okrožja. Najprej bi si dovolil, da opozorim gospoda poročevalca na neko netočnost v predloženem tekstu zakonskega predloga. Pasus glede Slovenije se namreč glasi tako-le (bere): „U Sloveniji su posebni izborni okruzi: oblast okružnog suda Maribor i okružnog suda Celje sa Preko-murjcm“ itd. Opozoril bi na to, da morajo besedice „sa Prekomurjem" priti za besede ..okružnog suda Maribor", ne pa za »okružnog suda Celje". (Medklic: To jes ve eno!“) Ni vse eno, ker je netočno- Ne glede na to pa je seveda ta predlog v tej stilizaciji za nas nesprejemljiv. Ze iz administrativnih razlogov ne gre, da bi debli Slovenijo v dve volilni okrožji. Poleg tega se pri nas delovanje posameznih političnih strank razteza tako enotno na celo Slovenijo, da je v mtcre.su vseh političnih strank, ki se bodo udeležile volilnega boja v Sloveniji, da je volilno okrožje kolikor mogoče veliko, tako da ne izgubi nobena stranka niti enega glasu. Zdi se mi, da bo tudi volilni boj veliko čistejši in da bode prišlo vprašanje idej posameznih strank do veliko večje veljave, če bomo imeli velika okrožja nego če bo v Sloveniji več volilnih okrožij, ker se bodo porajali lokalni interesi in bodo osebna vprašanja stopala v prvo vrsto. Z razdelitvijo okrožij, kakor je predložena, se petrificira tudi tista delitev slovenske zemlje, proti kateri smo se v bivši Avstriji vedno borili in kateri boj hočemo tukaj nadaljevati, da se namreč slovenska zemlja deli na eni strani v štajerski del (okrožno sodišče Maribor in Celje). na drugi strani pa v kranjsko dežeio, ki tvori zopet posebno volilno okrožje. _ Proti mojemu predlogu ne govorijo slednjič tudi nikaki drugi pomisleki; kajti to volilno okrožje bi ne bilo niti čezmernd veliko (obsegalo bi milijon prebivalcev), in tudi iz državnopravnih vidikov ni proti njemu pomislekov, ker tvori tudi Črna gora. ki je tvorila svoj čas posebno državnopravno telo, zase posebno volilno okrožje. Zato prosim, da sprejme zbornica predlagano izpremembo člena 4. zakonskega načrta. — Pri glasovanju je bil predlog naših poslancev zavrnjen, ter so proti njemu glasovali slovenski liberalci In klerikalci, ki so s tem jasno pokazali, da so proti pravičnemu proporcu pri volitvah. zahtevali od naše stranke odločnejših akcij. Mi smo bili mnenja, da čas za take akcije spričo zaostalosti province še ni prišel. — Bali pa smo se obenem tudi, da ne bi frontni dogodki povzročili v revolucionarnih vi*stah prevelike zmešnjave in da ne bi vsled tega delavske mase začele obupavati. Glede stališča, ki naj ga je naša stranka zavzela napram gibanju v dneh 3. do 5. julija, smo sl bili na jasnem. Na eni strani se je bilo bati, da ostane Petrograd ločen oil Še zaostale province, na drugi strani pa smo mogli upali, da more rešiti situacijo le energična in aktivna poteza, izhajajoča iz Petrograda. Strankini agitatorji v spodnjih delih so korakali skupno z maso in širili nepomirljivo agitacijo. Kolikortoliko je že obstojalo upanje, da bo poulični nastop revolucionarnih mas Iztrebil okoreli doktrinarizem posredovalcev in jih prisilil uvideti, da morejo obdr- * žali vlado v svojih rokah le, če opuste vsa- ki se zc sestavil na julijskem kongresu in ' kršen stih z buržoazljo. V naslednjih dneh je imel svojo oporo v bolj nazadnjaških • je meščansko časopisje pisalo in govorilo provincah, Je odrival petrograjski sovjet o tem, češ, da se bavi naša stranka z na- vedno bolj v ozadje in si prisvojil vodstvo čisto petrograjskih zadev sam. Trčiti je moralo. Delavci in vojaki so silili od spodaj navzgor, izražali burno svoje nezr.do-volistvo, z oficiielno sovietsko. politiko in črtom, polastiti se moči potom oboroženega ! odpora; to pa ni odgovarjalo resnici. Slo ja i za revolucionarno demonstracijo, ki je na-! stala sama po sebi, ki pa smo jo ml poli-! lično vodilL Centralni eksekutivnl odbor 1* Politični pregled. 4- Državni proračun za leto 1920. J.n 1921. Finančni minister Stojanovič je izdelal preračun za leto 1920." in 1921. Po tem proračunu znašajo mesečne potrebe naše države 300 milijonov dinarjev ali za ce*lo let 3 3,600.00C,000 dinarjev. •f Komunistični kongres v Vukovar ti, V nedeljo, dne 20. t. m se D otvoril v vukovarskem »Grand-ho-tehi« kongres komunistične stranke v Jugoslaviji. Kongresu, katerega je otvoril STeten Jakšič. je prisostvovalo 450 delegatov. Srbijo je zasto- ravno zboroval v taurijski palači, ko so razburjene množice delavcev in vojakov obstopilo palačo. Med demonstranti so se seveda v znatni manjšini nahajali tudi anarhistični elementi, ki so bili pripravljeni, rabiti proti sovjetu tudi orožje. Bill so vmes tudi elementi, ki so nameravali progrome, ljudje takozvanih črnih sto in očividno plačane osebe, ki so hotele Izrabiti situacijo in povzročiti kaotične nemire. Tl elementi so zahtevali, da se aretira Černov in Zere-tclli, razžene eksekutivnl odbor itd. p0. skusilo se je celo aretirati Cernova. Pozneje sem spoznal v ječi v Krestij enega izmed mornarjev, ki so se udeležili poizkusa te aretacije: dognal sem, da je bil to kriminalni zločinec, ki je bil v Krestij zaprt zaradi nekega roparskega delikta. Meščansko in posredujoče časopisje pa je vse to gibanje naslikalo kot pogromističen, proti-revolucijonaren in obenem boljševiški napad, ki si je stavil neposredno nalogo, odstranit! oboroženim potom eksekutivnl odbor in se tako polastiti vlade. Gibanje z dne 3. do 5. julija je že popolnoma jasno pokazalo, da so vladajoče petrograjske sovjetske stranke osamljene, j Ali takrat vendar še zdaleka ni bila vsa garnizija na naši strani. Bilo je še precej i omahuločlh- neodločnih, la pasivnih skupili, pal Pavle Pavlov:č, Bosno Sreten Jakšič, Hrvatsko Tajkov, Slovenijo Petrič. Poročilo o strankinem delu od kongresa ujedinjenja do danes je podal strakin tajnik Filip Filipovič. + Jugoslavija in Avstrija. Na-pram uredniku lista »Videnskv Deu-nik« je izjavil državni kancelar dr. Renner o razmerju med Avstrijo in Jugoslavijo nastopno: Gospodarski odnošaji med obema državama še niso urejeni. Sedanja belgrajska posvetovanja imajo namen skleniti pogodbe za gotovo doto. Izvzemši teriiori-ialna vprašanja ie politično razmerje i Jugoslavijo jasno in upam za bodoče, da bomo živeli v dobrem prijateljstvu. Že dalje časa nameravam stopiti v osebne slike z belgrajsko vlado, da bi mogel kakor pri praškem obisku delati tudi v Belgradu za zbližanje, ki bo omogočeno po demokratskem mišljenju obeh držav in demokratskih ustavah. Od nedobrohotnega stališča časopisja napram Jugoslaviji se ne more živeti, ako-ravno se pojavlja tako razpoloženje v avstrijskem časopisju. Ponavljam, da smo prisiljeni po demokratskih načelih in samoodločbi odstraniti medsebojne nejasnosti. H- Bojkot proti Madžarski, Kakor javlja »Arbeitcr Zeitung«, je bila včeraj konferenca socijalno-demokratičnih organizacij, na kateri je po poročilu Friedricha Adlerja o političnem položaju referiral poslanec Forstner o bojkotu proti Madžarski. Poslanec Forstner ja izjavil, da se bo bojkot poostril, ako dosedanje odredba ne bi Iraeie zaželjenega uspeha. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki veli, da izraža konferenca političnih organizacij Dunaja svoje simpatije z bojkotom, da se zgraža nad stališčem meščanskih listov. Vsled tega je še bolj potrebno, da pokaže delavstvo svojo mednarodno soiidariteto in da z vsemi močmi podpira Izvršitev bojkota. 4- Proletarski bojkot proti Madžarski se je pričel na vsej črti. Njegov pomen ni samo materijalen, temveč še bolj kot materialen je moraličen. Ze dejstvo samo, da obstoja ta bojkot, nosi v svoji kali velikanski uspeh: moraltčno zopetno vzpostavitev delavskega gibanja na Madžarskem. Ze sam protest združene volje mednarodnega pro-ietarijata proti groznemu belemu terorju na Madžarskem mora na madžarske mogotce vplivati toiiko, da morajo hočeš-no-češ preokreuiti svoj plašč in se pod silnim pritiskom vsega kulturnega sveta iztrez-niti, če nočejo, da dejanski bojkot rodi zanje in za vso deželo nedogledne posledice. Bojkot se je pričel in že le opaziti, da so se ga madžarski mogotci resno ustrašili. Sicer je možno, da se pobesnela soldateska iz jeze In maščevanja še enkrat loti nedolžnih žrtev, ki še sedaj ječe po ječah, toda sistem, ki vlada, bo moral prejalislej opustiti vse to dosedanje preganjanje in zatiranje delavskega razreda. Se predno se je bojkot proti Madžarski začel, je predsednik mednarodne strokovne komisije, Applcton, poslal madžarskemu ministru za notranje zadevo nekak ulUmatum, kt poživlja madžarsko vlado, »da da zadostne garancije za takojšnjo odpravo vsakršnega terorističnega postopanja in za svoboden razvoj delavskega gibanja«. Odgovor madžarske pa je izostal. Bojkot ima edini namen, da prisili madžarske mogotce do načelne izpremeaitve njihovega vladanja, t. j. da se odpravi sistem, ki smatra proletarsko revolucijo za zločin, dočim sta bili v resnici tako proletarska kakor tudi demokratična revolucija zgolj politični dejstvi, ki se nikakor ne smeta kaznovati kot zločin. — Torej amnestiranje revolucije, razorožitev vojaških in meščanskih terorističnih čet In društev, ter razpust častniške armade (za kar bi morala sicer tud! ententa vsled mirovnega sklepa skrbeti), to je tisto, kar zahteva poleg zastgurauja svobodnega de-lav. gibanja bojkot pod Imenom »garancije za odpravo vsakršnega terorističnega postopanja« od madžarske vlade. Značilno j Toda Izvzemši praporščake ni bilo skoro j nobenega vojaškega oddelka več, ki bi bil ! Pripravljen v svrho zaščite vlado ali vodilnih sovjetskih strank bojevati se zoper . nas. Pritegniti se je moralo torej frontne dete. Vsa strategija Zeretelllja, černova m drugih z dne 3. julija je obstojala v tem, pridobiti na času ta omogočiti Ivercn-skemu, da tačas dobi v Petrograd zanesljivih čet. V dvorano faurijske palače, ki jo Je oblegala gosta množica oboroženega ljudstva, so prihajale mnogoštevilne depu-tacije in zahtevale: popolen prelom z bur-žoazijo, temeljite socijalne reforme In uvedbo mirovnih pogajanj. Ml boljševiki smo sprejeli vsak novi vojaški oddelek na cesii ali na dvorišču z govori, pozivajoč k miru in uverjajoč, da se spričo obstoječega razpoloženja mas posredovalcem gotovo ne posreči sestaviti nove koalicijske vlade. — Najodločnejši so bili Kronstadtovcl; le težko smo jih mogli zadrževati v mejah demonstracije. Dne 4. julija se ie demonstracija še bolj razširila — in to že pod direktnim vodstvom naše stranke. Sovjetski voditelil niso vedeli, kaj bi počeli; njih govori so napravili slab vtisk; odgovori Ulyses-Čajdsevl deputaeijam so bili brez i vsakega političnega jedra. lasno je bilo, [ da so Oflcijelni voditelil čakali. za krščansko »socijalno« kapitalistično družbo je, da je bojkot kot »judovski« bojkot proti »krščanski« (habsburški) Mad-i žarski odklonila. — Pripomniti je še, da avstrijsko in čehoslovaško delavstvo najdo« slednejše izvaja bojkot izmed obmejnih držav. Po izvestilu osrednje čehoslovaške strokovne komisije na Čehosiovaškem, čehoslovaško poštno, brzojavno, železniško! in transportno delavstvo kompaktno izvaja bojkot proti Madžarski. Madžarska 12 Cehoslovaške ne bo dobivala več nobenega premoga in tudi prevoz bencina iz Poljske na Madžarsko bo preprečen. 1+ Madžarska socijalna demokraciji trpi mnogo pod nasilstvom sedanje madžarske vlade. Onemogoča se ji vsako organizacijsko delo in njene liste se zatira. Dva' urednika soc. dem. lista »Nepszava« sta bila, kakor znano, celo umorjena. Sedaj, kke za uciteljice m učne »Večerni list“ zmerjata liberalne in tpripomočke Povzame poverjeništvo za -.-•v kmetijstvo, potreone prostore s pritiklina- j mi za tečaj in za 2 učiteljici kakor tudi po- | trebna drva pa mora poskrbeti dotično županstvo, župni urad, društvo itd. Imenovani interesenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali po zimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani zadnji čas do 20. julija t. 1. Ministrstvo financ je z brzojavnim odlokom z dne 21. 6. t. I. št. 33.937 odredilo, da se naj vsako poslovanje na podlagi člena 62 začasnega zakona o davku na vojne dobičke takoj ustavi. Prijav o pridobitvi oziroma odsvojitvi nepremičnin in premičnin na podlagi tega člena ni treba vložiti pri davčnih oblastih. Posestnikom hiš in strankam v znanje. Prošnji zadruge dimnikarjev za, razdelitev mesta Ljubljane v 10 ometalnih okrajev | vlada ni ugodila. Občinstvo se opozarja, da Sira n d. demokratične milijonarje zaraditega, ‘eie čez nekaj let. K “**■ Javna Produkcija gojencev šole Glasbene Matice, ki je bila nameravana ob koncu tekočega šolskega leta se zaradi priprav za sprejem regenta ne les meSeCU iun,iu’ temve2 se preloži na Glasbena Matica. Šolski Izpiti gojencev matične Kiasbene Sole se dovršijo v oetek a t m. Obsezall so k„vlr, violo, celo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, rog, trobento, pozavno in tubo. K Gospodinjski tečaji po deželi. Poverje/ ništvo za kmetijstvo priredi tudi v 1. 1920-21 več gospodinjskih tečajev po deželi, ki od firir!n‘m0do imeI1 na Vidov dan od 6. do 10 ure zjutraj odprto. Toča v Bački. V okolici Zente in Zomborja je zadnje dni padla toča. žitu 6 napravlla precej škode na Tiskarski štrajk v Beogradu je SS HeV Se-j? doseffeI sporazum med tiskarnami m stavci. Vračajočim se beguncem ie na prodaj pohištvo za pet' spalnih sob-Naslov pove »Posredovalni urad za sta^/f V ^]'ani,U Dunajska ce- Žensko društvo v Vetriha se obrača s prošnjo na vse one, ki jim je pri srcu osvobojcnje našega Korotana, da po možnosti darujejo primerne slovenske knjige naši novo ustanovljeni knjižnici. Vsak naj si bo v svestl, da pripomore, če tudi z manjšim darom k probujenju koroškega ženstva. Blagohotne darove ie pošiljati na gorenji naslov. V Pregradi na Hrvaškem je umrl g. pl. Thlery, oče altistke opernega gledališča gospodične Vilme Thierry. Odlični in priljubljeni pevki naše sožalje. Novice. — Zaplemba tobaka in igralnih kart. »Hrvafska Obrana« prinaša vest, da so zaplenili znani osebi v Osijeku tri vreče vtihotapljenega tobaka In 994 zavitkov igral-nKi kart. Vsied tega je bila dotična oseba obsojena na kazen več kakor 1,500.000 K. Baje je to lastnik hotela »Royal«, Hinko SI-rovačka. —. Najdena starinska slika. Pri konto-ristinji Mariji \VinkIer v Gradcu je policija izsledila Tizianovo sliko »Bogatin In ubogi katero ,e Prinesel neki častnik iz l ® tn,spravil Pri Winklerjevi. Ker se sliko Tirnri °e!as,l' ie hotela VVinklerjeva ffjrafr£en,or se je izkazai°> °d- »lonov frankov. PredStaV'ia Vrednost 5 ,ni- — Graški tiskarski delavci so sklenili da ne bodo stavili popačenih vesti o raz’ merah na Madžarskem. Padalne čete, nositelji Jurijevega reda, tl so bili gospodarji položaja. Na čelo so‘se ihn postavili Izraziti prctirevoluijonarci. V mestu se je neusmiljeno razbijalo delavske organizacije in institucije naše stranke. — Začele so se aretacije, hišne preiskave, Pretepanje in dogajali so se tudi tupatam umorL Ponoči dne 4. julija je dal takratni iustičnl minister v tisk »dokumente« kot dokaz, da načelujejo boljševiškl stranki plačani nemški agenti. Voditelji strank socijal-nih revolucijojjarjev hi menjševikov so nas Pač že predolgo in predobro poznali, da bi bili tem obdolžitvam verjeli; toda bili so kajpada na uspehu teh obdolžitev vse preveč interesirani, da bi tem »odkritjem« odkrito ugovarjali, še sedaj se more nas kdo 'j® z gnusom spomniti onih pobesnelih laži, 5* so preplavljale strani vseh meščanskih 1 Posredujočih listov. V delavskih okrajih 16 »Z^ kratk0 dobo nastala zmešnjava. V garniziji so bila represivna dela zoper raz-u ene polke na dnevnem redu in posa-ezne oddelke so začeli razoroževati. Med m so sovjetski voditelji izfabricirali novo ministrstvo, pridruživši si zastopnike tret-- azrednih meščanskiji slojev, ki vladi so mogli prav ničesar jiuditi, pač pa jo , "Mti ce'° še zadnjih preostankov revo-uciionarne inicijative* Frontni dogodki so se med tem raz-v.jah po svoje dalje. Organizem armade -bil v najglobljo notranjost razruvan Vojaki so se dejansko prepričali, da je večina častnikov, ki si je v začetku le v svrho samozaščite nadela rdečo barvo, naprara nove-mu režimu samo sovražno nastopala. V glavnem stanu se je Izvršila popolnoma neprikrito izvolitev protirevolucionarnih e ementov. Boljševiške publikacije so bile nato°Ii2n# "eganJane- 0fenzivi Je kmalu časopisje le “mlkanie- Meščansko časopisje Je najgrie obrekovalo armado; in kakor so se vladajoče stranke na predvečer ofenzive izjavile, češ da tvorimo mi zc|0 neznatno manjšino In da armada ne ve in noče ničesar vedeti o nas, tako so sedaj, ko se je pustolovska ofenziva tako žalostno’ končala, zopet navalili vso odgovornost za ponesrečeno ofenzivo na nas. Ječe so bile prenapolnjene revolucionarnih delavcev in vojakov. Sodnijske preiskave o dogodkih z dne 3. do 5. julija so vodili stari carističnl sodnijski gadje. In pod temi okoliščinami so se socijallstični revolucionarji in menj- ševiki drznili, zahtevati od Ljenina, Slno\v- Jeva In drugih sodrugov, da se predado prostovoljno y roke »justice«, v . • —Stanje avstrijskega državnega tajnika Paula je še vedno zelo resno. — Goljufije z živili na Dunaju. Prekupčevalci in prodajalci živil na Dunaju goljufajo konsumente na rajrazličnejše načine. Mleku prilivajo vodo, prodajajo škrobovo vodo za mleko, v mehki sir primešavajo zmečkan krompir, v mast devljejo razne snovi, da je teZa večja itd., goljufajo pa tudi pri vseh pijačah. Ubogi ljudje, ki morajo vse to jesti! — Mati okradla hčerko. Na Dunaju je je stanovala pri svoji omoženi hčerki njena mati. Ko hčerke ni bilo doma, je ukradla hčerki 30.000 K prihranjenega denarja in ga skrila. Ko je prišla hčerka domov, je našla mater v onesvesti ležati na tleh; prebudila jo ie. Mati ji je pripovedovala, češ, da sta jo napadla dva lopova, ki sta po hišah prodajala opanke, jo napadla in davila tako dolgo, da se je onesvestila. Drugi dan nato pa je hči našla svoj denar — skrit pri materi, ki je Isti dan mislila odpotovati. Mati je priznala vse, kako je mislila svojo hčer okrasti. — Draginja v Varšavi na Poljskem je zelo velika in jo sedanja rusko-poljska vojna dnevno veča. Par čevljev v Varšavi velja 2000 do 3000 mark, pol kg kruha velja 15 mark, obleka 10.000 mark, časopis 2 marki do 5 mark itd. Vojna proti sovjetski Rusiji bo mladi Poljski še mnogo škodovala. — Eksplozija. Del artilerijskega muni-cijskega skladišča ob progi Malnz-Bmgau ie zletel v zrak. — \Vilson. »Eclio de Pariš* javlja iz Ne\v Yorka: Zdravstveno stanje predsednika Wilsona se je toliko zboljšalo, da bi utegnil sedaj v zadnjem trenutku vendarle nastopit! kot kandidat demokratske stranke. — Kje največ dežuje? Doslej so smatrali za točke, ki imajo največjo padavico, kraja Cerrapundži v Assamu (Indija) s padavino 11.626 milimetrov in kraj Dibundia na obali Kameruna z 10.469 milimetri. Najnovejša merjenja pa so določila za prvaka pri padavini vrhove gorovja VVala hecle na Havajskem otočju z 12.500 mm. Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svoboda^. Nezaslišani škandal. Klerikalci so se zadnje čase vrgli z vso vnemo na organizacijo najza-puscenejšega dela mezdnega delav-s‘va ~‘na služkinje. Kdor teh de-magoških ljudi ne pozna, bi kmalu misln, da jim gre pri tem res za pravice služkinj in ne le za lovljenje vo- !i*'uGv- kakor pri vseh takih in podobnih akcijah. Pa zmotil bi se hudo, Klerikalec za reveža ni imel in nima ne srca ne zmisla, pač Je pa pripravljen ob vsaki priliki najbolj cinično in demagoško izrabljati v svoje strankarske namene vse, prav vsr tudi največjo bedo. služkinj Z njiil0V0 ”Zvezo služkinj Kaj njim mar beda služ- lanj m njihova brezpravnost, izkoriščanje njih m trpljenje, vse to jim je le sredstvo za strankarsko spekulativne namene. Prvotno so z velikanskim pumpom stavili nekaj „zahtev“ ki bi jih klerikalne in liberalne „mi-lostljive morale že zdavna izvajati brez vsake »Zveze služkinj14, no, po-zneje so pozabili tudi na te zahteve, ki so bile itak Ie limanice za zaslep-iene reve. Kakor liitro so $ temi »za* litevami.. zboMali služkinj, so jili vrgli seveda v koš in prisil na dan s svojini pravim namenom, namreč, da jih do volitev dobro obdelajo in preparirajo, da bodo oddale svoje glasove za klerikalno gospodo, nato so pa eventualno pripravljeni svojo „Zvezo služkinj" zopet razustiti, če bi tako zahtevale „milostljive“. Kako varuje ta famozna klerikalna »Zveza služkinj« interese teh re*/, nam kaže naslednji nečtiven i,i go-rostasm slučaj, ki se «odi v stolnem mestu Slovenije, v Ljubljani, Ha 1920. po Krislu: Na dekliški šoli in pri sv. Jakobu v Ljubljani slnžbtde klerikalna učite liica Borovvskv, pri kateri službuje starejša ženica, ki je brez ime:-ja in najmanjšega prihranka Plačuje ta brtimna klerkalka revi po 20 kron, reci in piši po dvajset kron mesečno! Hrano ii dcije naslednjo: zjutraj in' zvečer skodelico z vccjo namešanega mleka, a to ne vsak dan, le od časi do časa. Opoldne dobiva ta ne s ram na učiteljica eno porcijo kosila od vzunai, če od le lorcije kaj ostans, dobi slnfkinja, če ne — pa ne. Reva bodi po ljubljanskih ulicah raztrgana, sestradana in na pol bosa. Poleg te-igra še vlosro rostrežnice v nek' drugi hiši, kjer opiavlja !e groba d3-la• Gospodinjamčiteljica ii je prepo* veaaia vzeti za to kako nagrado, ces, da obe »milostljivi« že med seboj poračunata, ali z drugimi besedami. da najbrže Prispevata k »plači« 20 kron vsaka nekaj. Reva si seveda ne ve in ne zna pomagati rach bi se izkopala iz tega »krščanskega izkazovanja ljubezni«, a nfca postelje. da bi šla v ubožnico. To se torej godi v Ljubljani v onem letu, ko brani interese služkinj klerikalna »Zveza služkinj«. Kaj res ni nobenega zakona in nobene posta ve, da bi se preprečilo taka zločiska izrabljanja? (Vesti L DL1.) MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V CELJU. Celje, 23. Včeraj ie pričela v Celju mednarodna železniška konferenca pod predsedstvom podravna-telja južne železnice g. Andreja Vrečka. II konferenci so prišli zastopniki Cehoslovaške, Avstrije. Italije in Jugoslavije. Obravnavale so se tarifne stvari, zlasti glede direktne odpreme potnikov in prtljage med omenjenimi državami. Pogajanja potekajo vsestransko zelo ugodno- Popolni uspeh je zagotovljen. ITALIJANI ZAPIJSTE VAL ONO. Pariz, 23. »Petit Parisien« javlja iz Rima, da nameravajo Italijani zapusti« Valono. Močne albanske čete oa jim lega ne puste. Izgube na obeh slraneh so zelo izdatne DR. RENNFR O KRIZI. Dunaj, 22. Državni kancelar dt\ Renner je govoril na današnjem zborovanju socialnodemokratskih vo-Iilcev o vladni krizi in je dejal: Delavstvo ne mara diktature, raj si bo °d_ te ali one strani. Ne da si uropati pristoiccega ji de'eža v javni upravi. Socijalni demokrati piediagajo sestavo prororčne vlage, podobne proporcu, po katerem so se izvršile volitve m v kateri li l ile zastopane stranke po svoji moči v narodni skupščini. i cika proporčna vlada bi imela izvesti ime v insko oddajo in razpisali nove volitve. l;i ti ;ili imela nadzorovati. Po izvršenih volitvah, naj bi se takoj umaknila trajni vladi. Dižavni kancelar pričakuje še danes primernega odgovora od meščanskih stranke. Ako ostale stranke narodna skupščine ^ ta predlog sprejmejo, si morejo začeti nove volitve; državni kancelar meni, da bi se to moglo zgoditi 4. oktobra, tako da bi se novi parlament lahko sklical z 21. oktobrom. BO JKOT PROTI MADŽARSKI. Dunaj, 22. »Korrespondenz Mer 70£. t. m. zaprta. Naj torej te dni nihče ne hodi v pisarno strokovnih organizacij. — Tajništvo. Kultura. KRSZA NA MADŽARSKEM- Budimpešta, 23. Kakor poroča krščansko-nacionalna zveza, bo vlada v nedeljo ali v pondeljek podala demisijo. da da narodni skupščini priložnost, sestaviti vlado, primerno sedanjemu političnemu ix>ložajii. DELNA KRIZA V ČEHOSLOVAŠKI VI ADI, Praga, 22. Minister za ix>ljcdel-stvo Prašek je podal predsedniku Masar.yku formalno ostavko. STAVKA SPEDJCIJSKIH DELAVCEV V PRAGI. Dunaj. 23. Kakor javlja »Neues Wiener Journal«, je v Pragi izbruhnila splošna stavka spcdicijskih delavcev. KRIZA V NEMČI),', NEMŠKI SOCIJALNI DFMOKRATl ne BODO mu Z4UPNICE VI ADI. Berlin, 23. Socijalno demokratična državnozborska frakcija je p> večurni debati sklenila, da pri glaso-vanjn na zaupnico, ki bi siedila izjavi vlade, sploh ne bo glasovala. Frakcija meni, da ne more pristafi na nadaljnje koncesije, če mzmotriva vse razioae. ker. ne more dati zauo- Repertolr narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Četrtek 24. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. V korist Udriiženja gled. Igralcev. Petek 25. zaprto. Sobota 26. »Ljubosumje« ab’. C. Nedelja 27. »Ljubosumje«, Izven ab‘. Ponedeljek 28. »Pohujšanje v dolini Settflorjanski* Izven ab. Opera:, Četrtek 24. Kraljica lutk. Les sylplifi des, Izven. ab. Petek 25. Poljska kri, y korist udm< Senju gled. Igralcev. Sobota 26. Vesele žene windsorsIcc( abon. D. Nedelja 27. Slavnostna predstava. Ponedeljek 28. zaprto. Torek 29. »Vesele žene windsorske*, abon. E. Sreda 30. »Jevgenij Onjegin« abon. A. Četrtek 1. Julija »Poljska kri« izven ab. Petek 2. »JevgenU Onjegin« abon. B Sobota 2. »n Trovatore« abon. C. ŠPORT IN TURIST1KA, Prvenstvene nogometne tekmo 19. lir 20. 6. Ilirija, Ljubljana : Rote Eli, Maribor, 10 : 1 (4 : 0); Ilirija, Ljubljana : Hertha, Maribor 8 : 0 (1 : 0); S. V. Celje : Rote Elf, Maribor 5 : 0 (2 : 0); prijateljske tekme Rapid, Maribor :Rapld : Oraz 1 : 1; Ilirija II, Ljubljana : »Svoboda«, Ljubljana 3 : 1 (2 : 1). Podrobnejša poročila izidejo v 1. štev. »Sporla«. B. Narodno slavje priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo II. julija t 1. na Yrtu in dvorani hotela »Tivoli«, spojeno s promenadnim in vrtnim koncertom ter veliko ljudsko veselico. k Aprovfeacila. Telečje meso, Vnovčevalnlca za živino in mast v Ljubljani« oddala je za v četrtek petek in soboto, t. j. 24., 25. in 26. junija sledečim mesarjem svoja teleta in sicer J Ahlinu, Anžiču, Breceljniku, Češeku, Čer« nivcu, Cuzakit, Dolničar Francu, DolničaC Jožefi, Ham Matiji, Hani Mariji, Janežu, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocja* nu, Lebnu, Makovcu, Navljanu, Novaku« Ocvirk, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Primcu, Rihtar nit., Rihtar st., Selanu, SmoljamJ, Škerjancu, Skrkanjarju, Strukelju, Zajc lv., Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, ZabJeku in Miha Zajcu po 5 telet; Smetu 2 teleti, le Janežič dobil je 6 telet Kg mesa velja: sprednjega 19 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kg mesa. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 Podružnic!: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust. Prva kranjska razposiljalna d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. ========== Izvršuje: =========== knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in -zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni -ali več barvah od najfinejše do :: naj preprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. IConsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva. trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da _se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Dvorni trg 3 .LJUBLJANA. Dvorni trg 3 lasSsii aleSiel Kakšne neposredne - davke imamo in -kako jih plačujemo? S lep p p P® inSlaeii ceni ULIL ^ Iluminacijo o priliki pre-II I 1 § stolonaslednikovega obiska H| 11 oddaja v vsaki množini, na i veliko in malo tvrdka m* IVAN JELAČIN, LJUBLJANA. ~Vg iiiiiiliiiili HMHnMMB Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnuje ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opravka z davkarijami. Zlasti bo iz-vrstno služila zadrugam, denarnim :: zavodom in tudi posameznikom :: Cena posameznemu Izvodu K 5*50, Naroča so pri založništvu: GOSPOO! u a Meto m KOHSIEUR! Biiel© i® smm©Btmen bervar in d@fal@p Telefon interuvban St. 178, Poštni čekovni ralun št. 10.532, LJUBLJANA. SELENBURGOVA Ul. t. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. ___ Baker Ufelss, i^arib©r. ANtfoi ia informac. zavod Vedel, MeriSsar. sprejema v svojem hranilnem oddelku . kredite in predujme • ua blago, efekte itd. in jih obrestuje po čislih PaiiiiraiJatovS dvokolesa z najboljšo J pnevmatiko, posebej plašči, gračna čreva in ===== vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje. Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čil b «1 a i sa Besno. tiMUm ii sekiro prinesti seboj. Podrobna pojasnila daje Drž. Posredovalnica za delo v Ljubljani. &>2©dRi SEEeea SfeCiii^ - 8*SaIk@ t-Jub’fsBta Židovska n!. 3 • • tarski trg 1 Priporočam veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, teple in slsnnikcv m ku ia deklic?. Popravila tečno in ceno. Zahii klobuki vedno v zalogi. 289 vsakovrstno -■ .........blago, Tovarna obleke, ovratnike, zapestnice in srajce, Ljubljana, Poljanski nasip 4. osVcsal! Podružnica: šs-enburgovaul.3. iSšs-EšS ........................... Po^ruinSc© Maribor Nov omest o Gosposka ul. 38 Glavni trg Kočevje št. 39. SlHflž, [■Uiipitv, cisaiiiG »i {f.it ffvn Kirfsn mera poginiti, če se Is! \lfci biilio vporabljsjo mo;a preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K,' za podgane in miSi 10 K, za ščurke 10 K, a posebno mečna vrsta 20 _K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 0 in 12 K, tinktura proti ušern pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu fi in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uriifev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. •— Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport K. j^nSter, ^greb 4S1, PctrinjskJ’. tii|Ca 3. varstvena znamka lisk »Učiteljske tiskarne'* v Ljubljani,