141. številka. Ljubljana, v sredo 24. junija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Iah&ja vsak dan BveJSer, izimfci nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avatro-oge rake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Ćetrt'Meta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina s nafta. Za« oznanila plačuje te od cetiristopne petit-vrste po fi kr., Ce s« oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će sa trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in up ravnifttvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. Uprav nifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklnmacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Govorniški boj, ki ga ju izzvala proračunska generalna debata, dajal nam je priliko opazovati razne govornike, njih spretnost, zgovornost in več ali menj srečno sestavljene in skrbno opiljene govore. Tajiti se ne more, da ima levica izredne govorniške sile, toda, ako stvar objektivno presojamo, pridemo do zaključka, da ho še bolji govorniki mej poslanci ulovanskimi, v prvi vrsti mej Mladočehi, to pa moj drugim radi tega, ker v njih govorih ne treba nobenega zavijanja, nikakeršnik solističnih dokazov, temveč, ker vse naravnost povedo in dokazujejo, ker jim pravih smotrov ne treba skrivati pod plaščem slepilne fraze, niti jim treba hkratu držati dvoje želez v ognji in skušati opasno ne priliko, kako se ob jednem dvema gospodoma služi. Kakor sta se mej proračunsko debato z odločno in moško besedo zlasti odlikovala dr. Gregr in dr. Kaizl, tako tudi generalni govornik dr. He-rold. Po primernih uvodnih, nemški levici namenjenih besedah, rekel je o mladočeške stranke namenih : Mi si bodemo vedno prizadevali zastopati pravične zahteve vseh druzih narodov in poganjati se z vso svojo silo za kulturni razvoj vseh avstrijskih narodov v Avstriji. Mi nočemo nič druzega, nego da pripoznajo tudi naSe tezuje za jeduako blage, uzvišene, umestne iti državnopravno osnovane. V tem oziru nočemo kazati se kot siromašni prosilci, prijateljstva hočemo si iskati le v ljubezni, ne pa v tem, da bi se odrekli pravnemu prepričanju svojemu in v tej zadevi hočemo biti svobodni zastopniki samosvestnega, ponosnega naroda. Nuš narod je že od nekdaj želel duševno vzajemnost z drugimi slovanskimi narodi v Avstriji. In to stališče bodi tudi podlaga obestranskemu spora/mulj.■njo, obestranskemu odporu proti vzajemni nevarnosti. Mi ne obupamo, ako tudi smo morda baš ta tre-notek ločeni vsled neugodnih razmer. Naš čob bode prišel, mora priti, kajti nujno je, da drug druzega podpiramo. Dr. Herold omenil je potem panslavizma rekoč, da je nemogoč v takšnem zrni slu, kakor si ga nemška levica predstavlja, potem pa se obrnil proti VVurmbrandu, ki se je bil tako silno razkoračil, ker so v Pragi BloveBno vsprejeli par Francozov. Dr. Herold govoril je doslovno: Ako ima nemško-avatrijska zveza namen, ščititi mir na našem kontinentu, potem bodo vsi narodi brez izjeme sedanjim državnikom hvaležni. A naravnoat gorostasno upliva na me, ako se gotove pojedine in vsprejemne veselice našopirijo v državne a fere. Poslanec grof VVurmbrand ima menda kratek h pum i h, ker bi mu moralo znano biti, da so Be na Budimpeštanski razstavi, to je v času, ko je bila nemško-avstrijska zveza Že sklenjena, vsprejemali ne francoski dijaki, ampak francoski učenjaki in umetniki in vsprejemali jih neso madjarski dijaki, ampak ogerski ministri in državniki in vender ni nikomur na um prišlo, madjarskemu narodu očitati izdajo. Češkega naroda vnanja politika je odkrita in jasna. Kadar v opasni uri presvetli naš vladar kliče vse sinove te države, tedaj hite tudi češkega naroda sinovi z oduševljenjem pod cesarke prapore, da tvegajo svojo kri za domovino in državo. Ko je 1866. 1. po hudih porazih no. čeških bojiščih sovražni general prodrl s svojo vojsko v naše kraljevsko stolno mesto, ni se drznil vzeti si stuno-vnuje v našem slavnem, za našega kralja določenem dvorci, ko je izdal znani „Aufruf an das glorreiche Konigreich Bdhmen" in v njem izjavil, da se vojuje le s cesarjem, ne pa z narodom in v katerem je tudi Čehom glede njih državnega prava marsikaj obetal, — imel je pruski geueral več pojma o avstrijskem zgodovinskem razvoji, nego oni, ki naše državno pravo zanikavaja. Takrat je narod v Pragi slovesno izjavil, da je stvar cesarjeva tudi stvar narodova in mej sviranjem cesarske himne in z velikim oduševljenjem praznoval se je v očigled pruskim bajonetom našega 'cesarja, in kralja god Dr. Herold jo potem še par trpkih povedal grofu Wurmbrandu, v zmernih, taktuih besedah pojasnil položaj konservativnega veleposestva na LISTEK. Iz Pulja do Mavricija. (Konoe.) Po devetdnevni vožnji dospeli smo v dan 1. oktobra v „Stea mer-Point" v luko Aden s k o. Aden leži na južni strani Arabije ter je v vlasti Angležev. Mesto samo nima svoje luke v katero bi mogle ladije, nego Adnnska luka je Ste-amer-Point. Mesto Aden leži na sredi malega poluotoka v nekdanjega ognjenika bljuvalniku, kakor so sploh vsi otoki v okolici Adenski in deloma po vsem Ru-dečem morji vulkanskega postanka. Aden bil je nekoč znamenito mesto Po poročilih starih pisateljev imel je Aden v 13. stoletji 80.000 stauovnikov, a pozneje je mesto zopet propalo tako, da Angleži, osvojivši si je leta 1837 niso naleteli skoro na nikake ovire. Angleži umeli bo povzdigniti mestu pomen in danes je Aden v trgo-viuskem in politiškein oziru zelo važno mesto. Arhitektonskih znamenitostij seveda iskuli bi v Aden u zaman. Hiše zidane so skoro vse v jedno nadstropje brez nobenega lišpa. Veliki trg sredi mesta deli je na dva dela, katera sta si povsem jednaka. Neka posebnost v Adenu so vodnjaki, o katerih vsak piše, kogar zanese usoda v ta kraj. V Adenu nedostaje namreč pitne vode in že za rimskih časov zgradili so velikanske vodnjake, v katerih se zbira deževnica. Ko so si Angleži osvojili Aden, bili so ti vodnjaki povsem propali. Žrtvujoč nekoliko Btotisočakov popravili so Angleži 3 teh zgradb in te zadoščajo povsem. Vodnjaki narejeni ho drug vrh druzega liki terasa, tako da se deževnica, padajoča v gorenji vodnjak, odtaka z gore ni/.lolu v spodnja dva vodnjaka. Ti vodnjaki oddaljeni so od mesta dobre pol ure hoda. Angleži uasudili so na potu k vodnjakom in ob gorah lepe drevorede, kar je za Aden velikanskega pomena že iz tega razloga, ker drugam iz mesta ni moči iti nikamor. Adenska luka je, kakor rečeno, Steamer-Point, kateri kraj Bestoja iz precej dolge vrste ob obali stoječih ukusno in elegantno zidanih zgradb, katere so vse last angleške uprave. Tu je nastanjena angleška posadka, vsi uradi, vse agencije, politiške in trgovinske, so tu, Adenskih Evropcev društveno življenje koncentruje se v tem prijetnem mesteci. Stanovuištvo je jako različno. Poleg angleških vojakov in uradnikov je tudi mnogo trgovcev naseljenih, angleških, francoskih, italijanskih. Vrhu tega je še mnogo Arabcev in Somalijev, katere je prištevati črncem. Somalijci imajo to posebno na- Češkem, poslancev z Morave, razmerje s Poljaki, a omenjal tudi staročeške stranke rekoč, da so Staro-čehi bili zares zvesti in zanesljivi zavezniki, a da je pri tem češki narod čutil, da mu ta zvestoba in udanost vladi in strankam nasproti nesta bila na korist. Kar se tiče odnošajev mej Mladočehi in dragimi slovanskimi zastopniki v zbornici, opazil je dr. Herold, da so poslednjih govori bili jasen dokaz, da ni možno narodna in politiška uprašanja odstraniti 2 dnevnega reda, dokler se dogajajo take nezakonitosti m take krivice, kakor so jih slovanski poslanci opisovali. Mi odkrito izjavljamo, da kadar se kateremu koli slovanskemu narodu s te ali one strani krivica godi, bodemo mi vedno na njegovi strani z vso silo svoje energije in z vso močjo naroda našega. Braniti mi je Slovane še proti grofa VVurmbranda očitanju. Lojalni in patrijotični Slovenci In ostali Jugoslovani imajo pred naivišjim prestolom i/.datnejih prič, ne treba jim grofa Wurmbraoda spričevala. (Poslanec Spintić: In tako govori deželni glavar dežele, v kateri Slovenci bivajo!) Dr. Herolda govor napravil je na vse strani najboljši utis. Razmotrival je sedanji položaj in vsako stranko posebej s toliko objektivnostjo in zmernostjo, zavračal in pobijal levičarske govornike tako krepko in ostro, da ie njegov govor bil pravo dejanje in se sme mladočeška stranka ž njim ponašati. Mladočehov ne marajo, a že sedaj jib morejo spoštovati in četudi z gnevom v srci priznu-vati, da imajo Mladočehi ne le izredne govorniške sile za-se, ampak tudi doslednost in odločnost in zaradi tega tudi — bodočnost. Poslanec P le ne r skušal je opirati levico, da ni predrugačila svojih nazorov in svojega politi-škega mišljenja, trdil je, da si je tudi levica pridržala prosto roko in dodal nekoliko komplimentov Poljakom, katere je tudi on priznal kot državno stranko. Izmej ostalega njegovega govora jo naj-važneje to, da je sicer izrekel, da Nemci sicer neso »a tout prix" sovražni Čehom, v ostalem pa go- vado, da si kodraste svoje lasu mažejo z apnom da so belkasti, kar zelo komično priBtoja črnim njih obrazom. Tudi arabskih Židov je v Adenu mnogo in kakor nikjer na svetu niso židje priljubljeni niti tu. Spoznati je je takoj, kajti glavo imajo vso obrito iu le ob sencih gugajo se „paikcs", kodri, o katerih nesnažnosti nima nihče pravega pojmu, kdor jih ni videl. Ker upravljajo Angleži policijo, je umevno, da židje niso izpostavljeni uikaki nevarnosti, a niti angleška naklonjenost do Židov ni mogla odpraviti čudnega običaja: Ž d ne smo nikdar konja zajahati, zanj so osli. V Adenu mudili smo se štiri dni, ogledali si okolico, ki pa nima nič, kar bi bilo vredno da se omeni ter v dan 5. oktobra zapustili prijazni Steamer-Point in odpluli proti otoku Diego Garda. Vozeč od Adeua naprej iu mimo rta Guardaluja kurili smo parni stroj, kajti veter nam ni bil ugoden, a kmalu mogli smo zopet razpeti jadra in s podvojeno hitrostjo bližali smo se otoku Diego (Jarcia. Sploh nam pa v teh krajih ni bil veter posebno ugoden, iu sicer zategadelj ne, ker se vedno izpreminja, zdaj piše od spredaj, zdaj od zadaj, zdaj zopet od strani, časih ga pa kar nič ni. Jedenkrat stala je ladija naša celo 5 dnij na jednem in istem kraji in tu priliko smo uporabili, da smo ribarili, zakaj rib je tukaj sila mnogo. Dno 12. oktobra voril silno ostro in rekel mej drugim, da ni možno odpraviti nemškega uradnega jezika, ker to zahteva celota uprave in ker ima kraljevina (Ješka tako gen-grafično ležo mej dvema nemškima deželama, da je sedanje stanje upravičeno. To je Plenerjevegs govora glavni moment, kajti v tem izrečeno je načelno nasprotstvo mej Nemci in Čebi, katero se premostiti ne da, s tem je tudi povedano, da je grofa Taaftea premirje le lep Ben, kateri se uresničil ne bode, dokler jedna ali druga stranka ne položi orožja. Češka jubilejska razstava. Iz Prage. [Izv. dop.] IV. Glavna poslopja, katera smo dozdaj bili obiskali, so imetek podjetništva. Itazun teb ima na naši razstavi 110 tvrdk 110 pavilijouov, češke ha-lupe v to ne štejoč, ki je tudi imetek podjetništva. Jaz bi najraje takoj peljal vsakega Slovana v to halupo, da vidi, v kakšnih kočah 86 nahajajo zibelke naših Vydr, Dobrovskih, Palackih, Čelakovskib, Havličkov, — da vidi zibelko takorekoč tudi naše razstave. Tu smo doma, tu smo svoji. Poglej, kako je stavljena ter zunaj iu znotraj s pohišjem oskrbljena! Poglej pa notri tudi dela čeških žen, posebno pa njih lepo šivanje! Da, naše žene znajo še več ko to; znajo narodu odgojevati dobre otroke, in ako se je katera omožila z Nemcem, zna iz svojih otrok narediti vrle češke rodoljube. Zatorej se ne čudi, ako najdeš v vrstah čeških rodoljubov toliko nemških imen! — Idoč iz češke halupe dalje okolu vrtnarskega paviljona v paviljon češkega šolstva, videl bodeš, kako dela zopet naš učitelj v blagor in srečo omladine našega naroda, in ne samo to, kako marsikateri učitelj v stranski vasici nadaljuje svoje izobraženje. Ites, kar tu mej drugim vidiš, tega ne najdeš v nobeni razstavi! Poglej na plastične zemljevide: Avstro-Ogerskega, Krkonoš in drugih večjih in manjših krajev čeških (navadno nekaterega šolskega okraja); vidiš tu pa tudi velik in prav veren plastičen zemljevid Jul-s k i h al p in vsega Krasa, od Mangarta do Boke Kotorske! — Pa še več! Naš vrli ljudski učitelj llacek je naredil plastičen zemljevid Kranjskega in Primorja tako izvrstno, da se mora vsak, ki slovenske dežele dobro pozna, čuditi ne le znanosti in spretnosti, ampak tudi dolgoletni pridnosti tega učitelja. Če pa mene vprašaš, zakaj si je naš učitelj izvolil bas slovenske dežele za predmet svojega truda, odgovorim Ti: ker je češki učitelj! .. . . Šolska izložba je tako bogata in toliko zanimiva, da šolnik, hoče li jo dobro proučiti, potrebuje za to najmanje jednega dneva. Posebno pa ga bodo zanimale gospodarske, obrtne in strokovne šole. Pri strokovnem šolstvu se bode čudil prelepemu napredku šolarjev in skoro ne bode verjel, da so le preprosti šolarji in šolarice naredili take lepe reči. — Na češkem šolstvu more se tu do nekake stopinje videti, kako je češko učiteljstvo delavno. To ulovili smo tudi morskega volka. Vse se jo zbralo na krovu, ko se je raznesel glas, da je videti velikanska ta riba. Kapitan ukazal je prirediti trnik, na katerega so nataknili velik kos slaniue ter ga vrgli v morje. Morski volk sukal se jo delj časa okolu slanine in mislili smo že, da bodo splavale naše nadeje po vodi, ko se volk nakrat zopet približa slanini in jo hlastno popade. V tem trenotku potegnili so mornarji za vrv iu volka zvleki na krov, kjer so ga z velikimi koli pobili. Kuhar ustregel je nam kadetom ter nam skuhal nekaj mesa morskega tega velikana. Použili smo izredno to jed slastno in teknila je vsem dobro. Druga večja in spomioa vredna dogodba je bila Blavnost, katero smo priredili dne 24. oktobra, ob treuotku ko smo pripluli pod ravnik. Že v predvečer priredili so mornarji različne zabave in šale, kajti vsakega prešinja neko tajno čustvo, da je taka vožnja nekaka posebnost, da treba Bogu zahvaliti, na dosedanjem srečueiu potovanji. V drugi dao okolu 8/Al. uro prijadrali smo do ravnika in prišli na drugo hemisfero; trenutka tega nismo sicer mogli slaviti ker se je ulila nakrat silna ploha, toda kmalu potem se je zopet razvedrilo, šampanjec se je penil v vitkih čašah in nepopisna radost zavladala je mej nami, veselja ni bila ne konca ne kraja. Slabo vreme posebno pa močni vetrovi ovirali so nam nadaljno pot in z je tudi ponos češkega naroda; ono budi v češki mladini veselje do branja, osnujoč mu povsod knjižnice, ker ve, da se narod marljivim čitanjem vedno izobraževa in da svoja izobraženost je najvarnejša obramba in najtrdnejša zapreka zoper potujčenje. Slovenski vlak pripelje v Prago drage goste izmej vsacega stanu; vsak udeležnik torej najdena češki razstavi to, kar spada v njegovo stroko. Kmetovalca bode tu mikalo mnogo pavilijonov naših veleposestnikov, ker v vsakem najde kaj novega, pa vsakrat kaj poučnega. Rokodelec, bodisi že kateri koli, najde tu svojo stroko obilno zastopano ter se bode pri njej rad mudil. Inžener in mehanik prideta v prostorno poslopje z raznovrstnimi stroji; parni stroji so tu do 800 konjskih moČij. — Prideš tudi v ledarno, kjer se dela led. — Oe hočeš videti, kako se tiskajo knjige, najdeš tu pet tiskal; Ottovo tiskalo tiska barvne slike, Vilfmkovo tiskalo pa „Pragott, t. j. vsakdanji časnik le za razstavo. — Če pa hočeš poznati velikost našega papirništva, upeljem te v Hvnkov pavilijon (kjer se tudi tiska), potlej pa v veliki, v staroegiptskem slogu postavljeni pavilijon čeških papirnikov, kjer n. pr. boš videl mej drugimi imenitnimi izdelki tudi ogromen zvitek papirja, ki je 18.000 metrov dolg. Ta je torej ravno tako dolg, kakor je pot iz Ljubljane na Vrhniko ali pa pot iz Ljubljane v Duplice pri Kamniku. — Tudi naši mlinarji imajo tu svoj bogat pavilijon; raznovrstne stroje in prav umetne tečaje vidiš notri, samo tacega mlina pa tu ni, v katerem bi se hud Nemec premeljal v poštenega kristijana ... Nova državno zborska večina. „Agramer Tagblatt" piše pod tem naslovom: Mi Slovani smo vedno tako nesrečni, da nas v boji proti našim zatiralcem naši lastni bratje puščajo na cedilu in zaradi nekaterih bornih srebrnikov bojujejo na naših nasprotnikov strani. To prikazen vidimo vnovič v parlamentu na Dunaji. Poljaci, trdo skušeni Poljaci so svoje dosedanje sobojevnike zapustili s toliko lahkoto, da se v navadnem življenji za to rabi drug izraz. Njih izgovor: Mladočehi spravili so nas v ta položaj, je prazen. Ali neso mari Poljaki, ki se tako radi kažejo premetene politike, videli, da delujejo Mladočehi na to, da strmoglavijo Staročehe in mari neso mogli iz Dunajske vlade dejanj posneti, da je baš ona z Mladočehi hotela upropastiti Staročehe in jih je dejanjski tudi upropastila, da se je tako iznebila činitelja, ki jej je postal neprijeten. Kaj pa so zahtevali Staročehi? S konservativnimi Nemci, ki vidijo blaginjo države v ravnopravnosti vseh narodov in v zvezi z drugimi sorodnimi narodi, dosegla bi stranka Riegrova polagoma a gotovo svoj cilj: popolno ravnopravnost vseh narodov v državi. Posledica bi bila, da bi se bili nekateri dvorni, državni, vladni in drugi svetniki odstranili s svojih kuruličnih sedežev, ki stoje na tej podlagi. Tega pa Dunajska vlada ni hotela. velikim naporom prišli smo do otoka Diego G a r c i a. Ta otok je gctovo jeden najkrasnejših na svetu, kajti priroda je tako bujno razvita, da nikjer tako. Kdor ni tega videl na lastne svoje oči si ga ne more predstaviti. Diego Garcia je dokaj majhen otok in popolnoma neodvisen. Last je treh Francozov iz Mav-ricija, kateri imado tu svoje plantaže in mline, v katerih izdelujejo iz kokosovih orehov olje. Črncev je tudi mnogo in so ti v službi omenjenih treh lastnikov sveta. Mej prebivalci tega otoka, kjer — kot po-sebnoBt bodi povedano i to — za denar ni dobiti ničesar nego samo za duhan, — vladajo še zelo patrijarha lične razmere. Vsem stanovnikom je najvišja instancija posestnik zemljišča; on je sodnik in gospodar, iz kratka vse. — Tudi duhovnikov ne poznajo tu, nego tega funkcije opravljajo nadzorniki in sicer vsak za svoje veroizpovedanje. Flora na tem otoku je tako krasna in toli bogata, da si vsak le malo fantastičen človek misli: takovo je bilo prvih naših dedov bivališče, takov je bil raj. Naša ladij a ustavila se je bila tu, ker smo se hoteli preskrbeti z ogljem, a ker tega nismo dobili, nakupili smo drv in kokosovih lupin ter odjadrali 5. novembra proti otoku Mavriciji, kamor smo po dobri vožnji prispeli dne 14. novembra. Zaradi tega je bila na roko radikalcem, ki so tudi vestno šli na delo. Z najhujšimi napadi na kneza Liechtensteiua napravil je Gregr predor mej češkim narodom in konservativci. Za to stekel si je sicer „N. fr. Presse* zahvalo, a sedaj po storjenem delu potisnili ao ga na stran. S tem, da je Dunajska vlada Staročehe z Mladočehi na stran odrinila, hotela se je formaloo iznebiti dolžnosti nasproti stranki, ki je državnemu interesu na ljubo celih deset let nosila vladne stranke jarem. Mi pravimo formalno, kajti tako politiškimi ne zmatramo niti Poljakov, da bi le iskrico poštenosti nahajali v politiki, ki danes Mlado-čehom očita, da so preradikalni, Staročehom pa pravi, da ne more ugoditi njih željam, ker bi se s tem vender n>5 ustreglo Mladočehom in katera politika je potem skrivši drugega proti drugemu ščuvala, pri volitvah pa bila za radikalce, Ali pri takem položaji ni bila dolžnost in Poljakov vrhovna korist, da priskočijo Staročehom in stvar tirajo tako daleč, da se državni zbor še jedenkrat razpusti, nego da se s Staročehov in nas vseh sovražniki družijo? Najbrže bodo vender kmalu prišli do izpo-znanja, da so doslej bili le varani. Za nas tukaj, je vsa komedija jako poučna. Mislili smo, da se bode z Dunaja proglašena ravnopravnost dejanjsko uresničila in iz tega zajemali emo upanje, da bode polagoma to načelo tudi na Ogerskem prodrlo, zato smo zaupno obračali oči proti Dunaju. A vse se sedaj kaže kot „fata raor-gana* in za Slovane takraj in onkraj Litve veljajo, žal, danes že Dantejeve besede „Lasciate ogni speranza". Kakšne posledice bode imelo za državo, ako to preverjen^ prodre tudi mej večino prebivalstva, je popolnoma jasno. Kdor nema nič več izgubiti, za tacega ni noben „risico" previsok. Na vsak nučin pa se sme že danes klicati vsem so mišljenikom: Zjedinite se, ker sovražnik že zmago-nosno prodira. Preveli smo ta Članek, ker osvetljuje vladno politiko, dasi se ž njim v vseh stavkih ne ujemamo. Politični razgled. Hotranje dežele. V Ljubljani, 24. junija. 1% držamieija zbora. Specijalna debata o državnem proračunu vršila se bode redno o poglavjih, v posamičnih slučajih pa se bode obravnavalo tudi posebej o naslovih, kakor n. pr. o dispozicijskem fondu pri poglavji ministerski svet. Tudi v specijalni debati bili so mej prvimi govorniki češki poslanci. Mladočeški poslanec grof Kounic predložil je resolucijo glede sprejemanja čeških govorov v stenogrančui zapisnik, katero so podpirali tudi konservativni plemenitaši. Vašatv govoril je o želji češkega naroda, da se izpolni cesarska beseda glede kronauja. Debata dospela je do naslova dispozicijski fond, pri katerem se bode gotovo oglasilo več govornikov. Velike stranke bi pač najraje kar hitro končale vso debato, pa menda vender ne bode šlo tako hitro. Poljaki in levica. Poljaka „Gazeta Narodowatt, ki je zadnji čas veliko pisala o približevanji Poljakov in levice ima jako zanimivo izjavo, v kateri pravi, da so Poljaki jedina velika politična stranka, ki je ostala zvesta svoji politiki. Navzlic veliki izgubi, katero so trpeli Poljaki vsled odstopa Dunajevskega in navzlic zmanjšanemu uplivu, ki ga imajo vsled tega v višjih krogih, se odnošaji poljskega kluba proti vladi neso spremenili. Do Poljakov obračajo se zdaj vse stranke, preverjene, da imajo oni ključ za rešitev situacije. Poljaki pa se ne bodo stalno zvezali s katero drugo stranko. Kompromisi, katere bodo sklepali z drugimi skupinami, ne bodo imeli niti političnega niti narodnega značaja. Poljaki se neso približali levici, nego levica opustila je avojo dosedanjo neplodno opozicijo ter se tako našla poleg Poljakov. Tudi sedaj Poljaki ne smatrajo levice kot izključno opravičeno za osnovo večine, nego želijo, da pristopijo vsi zmerni elementi k tej večini. Nikdar ne bodo Poljaki zarad kompromisa z n emškimi liberalci izdali Čehov, Slovencev, konservativcev i n a v t o n o m i s to v. Poljaki bodo v marsikaterem uprašanji skupno postopali z nemškimi liberalci, a ne izključno z njimi. V interesu vlade je, da priklopi vedno nove skupine k večini. Zdaj, ko ponujajo nemški liberalci vladi svojo pripomoć, bilo bi za avtonomiste zelo nevarno, da stopijo v opozicijo. S tem izročila bi se vlada nemško liberalni stranki. To naj bi premislili dobro oni, v katerih interesu in s katerimi bi morali delovati Poljaki. — Iz teh besed je jasno razvideti, da hote Poljaki kot strogo vladna stranka posredovati mej strankami. Se li bode res našlo mej staro desnico mnogo „zmernih" elementov, ki bi hoteli ali mogli skupno postopati z levico, to se nam zdi jako neverjetno. Tega čudeža ne bodo dosegli niti Poljaki, niti grof TaahV, ker taka na-sprotstva so preveč bistvena, da bi se dala poravnati. O »zmernosti" je pač lahko govoriti, Če se sedi za bogato obloženo mizo, drugače je pa to pri narodih, ki se bore še za prvotne svoje pravice. Mladočehi in češko plemstvo, „Narodni listy" pravijo, da je zadnji govor Kaizlov zboljŠal odnošaje mej Mladočehi in fevdalnim češkim plemstvom, ker je princ Karol Schwar-zenberg iz lastnega nagiba naznanil predsedniku mladočeškega kluba, da so njegovi bližnji pristaši pripravljeni podpirati resolucijo, s katero se bode predlagalo, da se tudi nenemški govori sprejemljejo v državnozborski zapisnik. Dotično resolucijo bodo predlagali češki poslanci pri poglavji »državni zboru V specijalni debati. Odstop ministra I*ra»aka. V mladočeških krogih govori se zopet mnogo o bližnjem odstopu ministra Pražaka, ker bodo češki fevdalni plemenitaši in moravski Čehi stopili v opozicijo. Je li ta misel opravičena, ne moremo še zdaj potrditi, pač pa je res mogoče, da se vsled novega položaja minister Pražak morda res ne bode mogel na dolgo vzdržati na svojem mestu. Kmetski upor na Ogerskem. V Csanadskem komitatu, v Battonyi, bili so v nedeljo veliki nemiri. Množica rnzburjenih kmetov in delavcev hotela je zažgati občinsko hišo. Zan-darmi streljali so in je bilo sedem upornikov ttžko ranjenih iu štiri mrtvi. Iz Segedina odšli sta dve kompaniji vojakov. Položaj je resen in se je bati, da se izgredi ne ponove. V u a nj c države. Italija in trojna »veza. Nasproti živi agitaciji, katero namerava pričeti radikalna stranka v Italiji proti trojni zvezi, hoče vlada stopiti na noge. Iz Rima se poroča, da je minister notranjih zadev razposlal okrožnico vsem prefektom ter jim nalaga, da na podlagi § 113. kazenskega zakonika prepovedo vsak javni shod, ki bi nameraval osnovati izjave glede trojne zveze. S tem hoče preprečiti že naznanjeno agitacijo radikalne stranke, ki namerava sklicevati take javne shode, na katerih bi se proteBtovalo proti trojni zvezi. Angleška in trojna »veza. V zadnji seji angleške poslaniške zbornice izjavil je državni tajnik Fergusson, da se angleška vlada ne udeležuje trojne zveze. Pogoji alijance naznanili so se jej zaupno, a vlada jih ne misli naznaniti zbornici. Srbske finance. Fiuancijelna misija srbskega ministra Vuiča se ni posrečila. Srbija še zdaj ne more dognati še lani sklenjeuega posojila 10 milijonov, ker se francoski in nemški kapitalisti nečejo udeleževati. Vojaške vaje, ki bi se imele vršiti to poletje, odložile so se baje iz finaucijelnih ozirov. Vlada priporočila je vojnemu ministru največjo varčnost. Oboroženje ruske vojne. Kakor poroča „Kiilnische Zeitung" iz Peter-burga, se je podal general čagin, član topničarske glavne uprave na Francosko, da oskrbi dobavo 500.000 novih pušk. Po izreku generala Čagina bode oborožena v dveh letih ruska vojska z u:>vimi puškami. Tudi nemške tvornice skušale so dobiti naročila za nove puške, njih ponudbe pa so bile odklonjene iz lahko razumljivih uzrokov. Če Rusija izvaja zdaj novo oboroževanje avuje vojske, jo to le znak, da se za bližnjo bodočnost ni bati kakih komplikacij. Ž Ulje na liaskem. Kakor se poroča iz Peterburga, je specijalna komisija v miuiaterstvu notranjih zadev, ki se je posvetovala o zakonu glede uredbe odnošajev zidov v Rusiji, dokončala svoje delo ter bode predložila svoje poročilo državnemu svetu. Prošnje, katere je vlažilo 38 v Varšavi in v drugih mestih nastanov-Ijenih Židov, ki so izgnani, da bi se jim podaljšal obrok za dovršitev svojih opravkov, so se vso odklonile J z pruskega deželnega zbora. Cesar Viljelm sklenil je zasedanje pruskega deželnega zbora s proBtolnim govorom, v katerem je poudarjal plodno delavnost v izredno dolgi sesiji, v kateri se je sklenilo nekoliko jako važoib zakonov. Omenjal je, da se ni bati, da bi se mir rušil v bližnji bodočuosti, kar je naredilo ugoden utisek, ter da bode njegova vedna skrb, obraniti državi blaginje miru. Tako se bodo mogli mirno razvijati bogati sadovi, katere je obrodilo zadnje zasedanje, ki bodo v korist domovini. Domače stvari. — (Češka razstava v Pragi.) Dan za dnevom dohajajo iz vseh krajev posebni vlaki v Prago ter se množi število obiskovalcev. Preteklo nedeljo bilo je zopet nad 46 000 ljudi v razstavi. Posebne vesele" se Čehi na naš vlak, ki jim bode donesel jugoslovanske brate Hrvate in Slovence. Tudi pri tej priliki pokažimo z obilno udeležbo tega slavnostneja vlaka, da slovanska vzajemnost ni prazna beseda. Slovenci in Hrvati posetiti bodemo skupaj severne svoje brate in jim pokazali, da, čeravno nas loči velika daljava, radi pohitimo v njih sredo, da skupaj preživimo par radostnih dnij in se skupaj ž njimi veselimo sijajnega triumfa Češkega uma in češke dlani. — (Sokolska si a v no s t v Pragi) Poleg krasne razstave utegne udeležnike izleta v zlato Prago posebno zanimati javna telovadba Sokolov. Omenili smo že število udeležnikov ter javne telovadbe. Mej drugimi telovadil bode tudi oddelek Sokolov ,stare garde", ki so stari Že preko GO let in bodo izvajali primerno dosti težke vaje. Vsak dan prihajajo še nova oglasila. Iz Poljske oglaBilo se je zopet preko 30O Sokolov. \z Amerike objavili so svoj odhod ameriški Čehi, mej njimi 150 Sokolov! Udeležba bratov Hrvatov bode tudi velika, kakor smemo soditi po vseh poročilih. Gotovo torej ne bodemo zaostali tudi mi Slovenci. — (B r z o v I a k k razstavi v Prago.) Vozni listki dobivajo se tudi še jutri in v petek do odhoda brzuvlaka po naznanjenih cenah pri prireditelju vlaka gosp. Jos. Pavlinu v Ljubljani in drugih naznanjenih prodajalcih. Navadno priročno prtljago sme se slobodno vzeti v vagon seboj, za drugo pa je plačati pristojbino. Ker bo cene že itak jako nizke, se opozarja, da za otroke no veljajo polovično cene, nego plača vsaka oseba brez razločka polno vozno ceno. Program slavnosti in vozni red za povratek bodo dobili vsi udeležniki v roke pri odhodu. Ker je tudi vreme postalo prav lepo in prijetno, nadejati se je prav obilne udeležbe, da v mnogobrojnem številu posetimo severne brate. — (Pred c. k r. u p r a v n i m s o d i š Č e m n a Dunaji) bode se dne 4. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne obravnavala pritožba mesta Celovca proti C. kr. ministerstvu notranjih zadev, katero je vsled pritožbe „Katoliško-j)olitičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" mestni upravi za-ukazalo, vsprejemati slovenske dopise. — Radovedni smo na izid te obravnave tembolj, ker se ima v tem slučaji pokazati, imajo li Slovenci na Koroškem še kaj pravice do obstanka in ali so jednakopravni z drugo narodnostjo v deželi. — (Kresni večer) praznoval se je običajno, kakor druga leta. Občinstvo Ljubljansko posetilo je v veliki množini Grad iu Drenikov vrh, da je ondu ob zažganem kresu in ubranem petji radovalo se in gledalo po obzorji, kjer se je videlo več stotin kresov. Prav mnogobrojni so bili kresovi na gorenjski strani, a tudi dolenjska stran ni zaostajala. Barje in njegova okolica imela sta mnogo kresov, isto tako tudi višine pri Polhovemgradci iu vrhuuci nad Vrhniko. — (Petindvajsetletnica bitke pri Kustoci.) Danes je 25 let, odkar je bila znamenita ta bitka in mnogi bivši vojaki bodejo se dauea spominali tega dogodka. Pri Kustoci odlikovali so se naši rojaki, služeči takrat v 17. pešpolku, v 7. in 10. lovskem batalijouu, mnogi dobili so zlate in srebrne svetinje, še večje število pa jih je na bojišči našlo smrt. V spomni tem pri Kustoci umrlim vojakom imel bode kranjski veteranski kor jutri dopoludne ob 10. uri Blovesno bv. mašo, poseben odbor pa deluje na to, da so jim bode s prostovoljnimi doneski v parku pri novi cesarja Fran Josipa vojašnici postavil dostojen spomenik, čegar napravo je mestni magistrat že dovolil. — (K naši »replik i",) ki smo jo priobčili v št. 138 „Siov. Naroda", prejeli smo danes sledečo izjavo: Čast. g. ces. svetnik in primani v tukajšnji bolnici dr. F u x me je prosil, naj objavim v .Slov. Narodu", da je bil on začetkom meseca oktobra 1890, ko so pripeljali Janeza Novaka v bolnico, več dnij odsoten, da torej ni on poškodovancu ruue zašil ali zašiti dal. Tej prošnji tem raje ustrezam, ker v svojem pojasnilu nesem nikogar po imenu imenoval. Dr. Hud ni k. — (Gasilno društvo v Spodnji Šiški) napravilo je včeraj svojemu vrlemu načelniku, gospodu J. C. Juvančiču na predvečer njegovega godu prav lepo baklado. — (Ogenj.) Preteklo noč proti 11. uri začelo je goreti pri AnžiČi v Hradeckega predmestji. To poslopje je v petih letih že četrtič gorelo. Komaj je posestnik zgradil novo poslopje in še ni bil plačal niti lesa niti opeke po zadnjem požaru pred poldrugim letom, že mu je zlodejska roka zopet zažgala. Ljubljansko gasilno društvo imelo je mnogo truda, da je požar omejila na Aužičevo poslopje. — (Slovesno otvorjenje narodne čitalnice na Vinici) vršilo se bode dne 28. t. m. in ne kakor je bilo poročano dne 29. t. m. v prostorih gostilne pri Školniku z naslednjim vsporedom: 1. Streljanje iz topičev. 2. Ob 3. uri popoludne vsprejem došlih gostov. 3. Kegljanje za dobitke. 4. Šaljiva dražba. 5. Mirozov in razsvetljava. t>. Ume-talni ogenj. 7. Petje. 8. Deklamacija, (deklamuje g. Štefančič) 9. Komični prizor, (predstavlja g. Še-tina.) 10. Ples. — Pri slavnosti svira mestna godba iz Črnomlja. Tem potom se vabijo vsa narodna društva. Gostje dobro došli! — (Z Reko) piše nam znan rodoljub: Danes (dne 24. t. m.) pripeljal se je cesar j>o ogerski državni železnici semkaj in bil slovesno vsprejet. Dopoludne bil je v stanovanji, točno ob 1. uri opo-ludne peljal se je po korzu do morja in okolu do tovaren. Povsod bilo je za vsprejem krasno, zares velikausko pripravljeno. Ne bodem vsega podrobneje popisoval, štejem si pa v prijetno dolžnost, objaviti občinstvu, kako izvrstno so se obnesli Reški Hrvatje. Presenetili so vladarja samega, vsa spremstvo in sploh celo mesto s pojavom lojalnosti svoje, Madjare pa izvestno nemilo dirnili. Najeli so Bi vojaško godbo in jo v „Hrvatski Čitaonici", ki je last društva in na najlepšem prostoru na korzu, postavili na veliki balkon. Ko se je cesar mimo vozi), zasvirala je godba cesarsko himno, vrle Hrvatice, gospo in gospodične pa so obsipale cesarjev voz s krasnimi šopki. Cesar je kvišku (»ogledal in hrvatske dame presrčno pozdravil, V isti hip zaorili so stoterni živioklici na presvetlega cesarja. Bila je to lepa in srčna demonstracija in popolnoma umestna. Čitatelji naši Be izvestno še sjiominjajo, da so .Hrvatsko Čitaonico" namenoma hoteli prezirati, češ, na Reki ni Hrvatov, v obče Slovanov ne. Sedaj so se pa gospodje Madjari prepričali, da je Slovanov več nego vseh druzih vkupe in da je presvetli cesar sam prav srčno vsprejel prirejeno mu ovacijo. — Dvorni vlak, v katerem se je cesar prvikrat vozil, je izredno krasen. Sestavljen je iz 8 velicih, do 18 metrov dolgih vagonov. — (O južni železnici.) Vodstvo južne železnice jo sklenilo z ozirom na mnogokrat izrečene želje občinstva, da bodo odslej pri kurirskih in pri brzovlakih vozili samo takozvaui „ in ter komunikacijski- vagoni" vseh treh razredov Pri držav-uih železnicah so ti novi vagoui že delj časa običajni, ker so za varnost popotn ikov in ;>osebno tudi sprevodnikov bolj ugodni. Ti vagoni namreč nimajo vrat, ki se odjdrajo na struni, nego sumo na konci vagonov. — (Tristoletnico Alojzijevo) so jako slovesno praznovale ljudske šole Vipavska, Šturijska in Slapenska skupno v Logu. Ljudstva je bilo zbranega na tisoče, igre, deklamacije in petje bilo je izvrstno. — (Električna razsvetljava v Zagrebu.) Gosp. Bothe, ki ima koncesijo, zagotovil si je na Dunaji potrebni kapital za električno razsvetljavo in se dotične zgradbe že prihodnji mesec prično. Vsi troški so proračunjeui na 172.000 gld. Tudi v Varaždinu omislili si bodo električno razsvetljavo in se dotična dela že v par dnevih prično. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. junija. Iz Peterburga se javlja, da se bode ruska mornarica, ko se dogotove oklopnice, križarke in torpedovke, ki so sedaj v delu, pomnožila za dvajset vojnih ladij. Peterburg 23. junija. Povodom srebrne poroke carske dvojice meseca oktobra, zaročila se bode carja stareja hči, velika kueginja Ksenija z velikim knezom Aleksandrom Mihajlo vičem. Berolin 23. junija. „Post" izvedela je iz dvornih krogov, da bode "VValdersee ime-novau veleposlanikom v Peterburgu, "VVedell pa veleposlanikom v Parizu. Bergen 23. junija. Francosko brodovje semkaj priplulo. Praga 24. junija. „Prager Abendblattn poudarja, da se je prihod cesarja na razstavo odložil jedino le z ozirom na namestnika ho-lehnost. Budimpešta 24. junija. Poslanec Ugron napovedal interpelacijo, zakaj sc krona utika v strankarske boje, kakor se je to zgodilo v najvišjih odgovorih v Pečuhu. — Adam Horvat napovedal interpelacijo zaradi nemškega odgovora hrvatski deputaciji. Reka 24. junija. Razsvetljava mesta in baklada sijajni. K slavnostni predstavi v gledališči prišel cesar v spremstvu nadvojvodinj Klotilde, Doroteje, nadvojvode Josipa in princa Battenberga in bil vsprejet s cesarsko himno in navdušenimi klici, ki so se pri odhodu ponavljali. Danes je na angleški admiralski ladij i cesarju na čast obed, katerega se udeleže nadvojvoda Josip, navzočni ministri in ban hrvatski. Razne vesti. * (Ameriški Čehi in razstava v Pragi.) Tudi iz daljne Ameriko prišlo je preko oceana precej veliko ftevilo Čehov, da zopet jedenkrat posetijo staro svojo domovino ob priliki, ko se je odprla deželna razstava, v kuteri slovanska njih matka Praga praznuje najlepši svoj triurni'. V tretje je to, da prihaja večje število Cehov iz Amerike ter tako pokaže ob slavnostni priliki skupnost s staro svojo domovino. Da so bili naudušeno in iskreno vsprejeti ti ljubi gostje, razume se samo ob sebi. Na tisoče ljudstva vsprejelo jih je z burnimi „Na zdarw-klici in v slavnostnem sprevodu spremilo v mesto. * (VfHuv.j Po nove jih poročilih nehala je teči lava iz novih pokotin. Direktor observatorija, Palmieri, misli, da je končaua erupcijska doba. * (Zblaznel strelec.) Prebivalci mesteca Bugojna v Bosui preživeli so nedavno velik strah. Neki hnančni stražar naslouil se je proti večeru na okno vojašnice ter gledal na ulico. Na mah pa zgrabi puško in prične streljati ua mimoidoče. Nastal je velik strah in nikdo se ni upal blizu. Tako je streljal dolgo časa, skoro do 11. ure in ustrelil kakih 140 krat! K sreči ni bilo žrtev, kajti ranil je samo jednega človeka in ubil kravo. Proti 11. uri ustrelil je samega sebe v vrat in se mrtev zgrudil na dvo rišče vojašnice, kjer so ga pustili ležati, dokler ni prišla sodnijska komisija. # * (Strela mej vojaki.) Slftaj, ki se je nedavno pripetil v Berolinu, kaže, da imajo vojaška orožja posebno privlačno Bilo za Btrelo. Tako se je opazovalo posebno v francoskih taborih. Največja jednaka nesreča pa se je dogodila v američanski vojni 1. 1864. Strela je udarila v polk, ki se je bil ušotoril na nekem griču. Strela ubila je mnogo ljudij in skoro v«e konje. Osemnajst mož bilo je mrtvih, mnogo pa raujeuih- Pri dveh v puamide zloženih oddelkih pušk sprožile so se te vsled strele in ubile dva vojaka. * (Sto in petletni samomorilec.) V Privasu na Francoskem usmrtil se je sto iu petletni posestnik J. Itouataut. Duševno bil je starček že leto • i r 111 potrt in je vedno govoril o smrti. Tuko se je večkrat izrazil proti svojemu sinu, ki je že tudi 71 let star. In res so našli starčka s prerezanim vratom krvavečega v postelji. * (G ro z na v o ž n j a.) Parobrod „C.ty of Rich-mondu imel je te dni RtraŠno vožnjo od Novega Jorka do Queenstowna. Mej hudim viharjem začelo je po noči goreti v prostorih, kjer je bil naložen sam bombaž. Tako Be je ladija vozila z gorečim svojim tovorom. Potovalci, katerih je bilo kakih 300, bili so vsi na krovu, da bi se koj ukrcali v čolniče, če bi bilo treba. V največji nevarnosti prikazal se je parobrod, ki je gorečo ladijo spravil v luko v ijjueenstovm, kjer so še le pogasili požar. * (Li neb o vanje v Ameriki.) V Bridge-portu v Kaliforniji oprostilo je sodišče Kitajca, ki je bil zatožen, da je umoril necega Indijanca. Koma) no porotniki naznanili svojo sodbo, zgrabili so ljudje Kitajca, ga vlekli iz sodne dvorane ter izročili zunaj čakajočim Indijancem, ki so ga z noži in tomahuvki razsekali na kosce. Kitajski konzul v San Frančišku uložil je pritožbo zaradi tega dogodka pri američanski vladi. * (Velik požar.) Iz Novega Jorka se poroča, da je v Seabrightu (Nfvv-Jersev) nastal velik požar. Zgorelo je nad 400 hiš, mej temi dva hotela, poštno poslopje in tudi cerkev. Neka ženska z dvema svojima otrokoma je tudi Zgorela. Na stotine oseb je brez strehe. Skoda znaša pol milijona dolarjev. Ogenj bil jo bržkone podneteu po zlobni roki. * (Nesreča na železnici.) V aeverni Ameriki, deželi Železniških nesreč, zgodila se je zo-pet jedna v državi Jovra. Stroj skočil je pred nekim mostom s tiru, letel potem nekoliko dalje, prodrl ograjo mostu in se potem prevrnil v reko potegni vši vse vagone za seboj- Jedino spalni vagon ostal je na tiru. Dvo osebi sta bili mrtvi, nad 30 pa je ranjenih, nekatere precej hudo. * (Lev, tiger, volk in ovca.) Neki posestnik potujočega zverinjaka kazal je gori imenovane štiri živali, ki so mirno bivale skupaj v jedni kletki, kar je vabilo vedno mnogo ljudij v njegov zverinjak. Necega večera, ko je bil posestnik zverinjaka v gostilni, vpraša ga nekdo: Poveditt prav po pravici, gospod direktor, koliko časa že žive to živali skupaj v jedui kletki. Tri četrt leta, odgovoril je direktor, to se pravi, da govorim resnico, to ne velja za vse štiri, kajti ovca morala se jo že večkrat nadomestiti z drugo. * (Velik požar.) V Bobrujsku na Ruskem Poljskem zgorelo je nad 200 hiš v starem mestu. Zgorelo je trinajst ljudij. „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i■ i ■ i 11' I * * *************** TlUci: 23. junija. Pri Malici: Deger, Kitter iz Škofjeloke. — IIager iz Gradca. — Dr. Globočnik z Vrhnike. — /'notri iz Radeč. — Lipman, Vogel, Feigl z Dunaja. Pri siouii: Schwah, Graulman, IIoBpodar z Dunaja. — Likoser iz Trsta. — Stadelman iz Badena. — Deutsch iz Gradcu. — Zupnek iz Logntoa. Pri avstrijskem eesarjl : ITanusch i« Prage. Pri l»Mvantk«>in ilvoru: Jaklič i* Srednje vasi. — Ultscher iz Celja. — Kure iz Kočevja. Pri južnem kolodvoru: Lampo iz Zagreba. — Kantini iz Kauinika. — Kein iz Trsta. — Trnschmaun z Dunaja. Umrli so v IJiihljani: 24. junija: Marija Cerar, izvoščekova hči, 2'/» leta, Krakovski nasip št. 10, Rachitis. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo. krina v uju). 23. junija 7. zjutraj 2. popoi. 9.zvečer 7369 mm. 7367 mm. 737'3 mm. 16-2° C 23-2° C C si. svz. si. jzh. brezv. jasno jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 18'B", za 0*1° pod nor malom. ilne 24. junija t. 1. (Izvirno teh-grafično poročilo.) Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5°/0 uoarcna renta . . . Akcijo narodne banko . Kreditno akcije .... London ...... Srebro....... . Napol........ C. kr. cekini..... Nemško marke .... 4" „ i\r).;uni. ■ re<t) \r. 1. 1854 Državne srećke iz I. 1N64 ngerska zlata renta 4°/0 . Dunava reg. srečke f>°/0 . Zeiulj. obč. avstr. 4,(i°/0 a!) Kreditne srečke .... Eudolfove srečke . . Akcije anglo-avstr. banke vce raj — dane« gld. 92 50 — gld. 92 40 92 4A • 92 45 , 110 95 ' n 110-90 „ 102 50 ' ff loa-45 , 1016 - ' n 101H-— j, 298-50 n 29825 „ 11716 " ■ 11705 9 28 e 9 27 , 5-56 ~—~ * 5 56 „ 57-52»/, s 57 42 Vi afto k m. 134 k Id. — Iu. 100 . 179 n ' ■ • • • • • 105 . 45 , 101 . 65 , 100 gld. 1 HO . M „ ia.if. listi . . 115 • 25 . . 100 gld. 187 ■ ■ . 10 „ 20 • n . 120 . 159 . 30 . 233 Pristroj za izdelovanje sifona z vsemi steklenicami (532-1) proda se po nizki coni. Vet se izvi; pri iipravnistvu „Slovenskoga Naroda". Največja zaloga šivalnih strojev Izubijana. Nizke ceno. - Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki bo izdelajo hitro, dobro in (6) ceneno. (476) (4) (456) KAHOL TILL Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. ltnjigc m podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje. Pogreša se 12Ieten krepak deček z imenom Jožef Gorlcan, ki je odšel sredi meseca marca t. 1. od svojih sta-rižev in od onega časa ni več sledu o njem. Kdor bi kaj zvedel o tem dečku, je lepo prošen, da to naznani županstva prt sv* Juriji ob Taboru. (530—1) Visok angleški bicikelj lep in v dobrom Btanji, prod« ae sarmli o. stoletju domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej sluveiiskimi rolharji. Otif.e iz življenja našega naroiia. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobilu. Izvirna povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (Jolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozluvska sodita v Višnji (Juri. Lopa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domaćega življenja kranjskih Slovencov. — II. (.rad Uojinje. Poveat za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 1H. stoletja. — IV. Dva brata. Kesnična povest. 6. zvezek: I. lici mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest Iz 15. stolotja. — II. Nemški vsilpei. Povest. — III. Sin kiuctskcgu cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Rojim se le. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, domačega življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Tn- teiibah. I/.viron historičen roman iz sedemnajstega veku slovensko zgodovino. 8. zvezek: I. 'Cvet in sad. Izviren roman. — II. Dela ruta, bel denar. Povest. 9. zvezek: 1. Doktor Zober. I/.viren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičevo „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—'r,<) NARODNI TISKARNI" tt Xj3-u."bl3ecxii, Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. izdajatelj iu odgovorui urednik: Joaip Moli i. Lastnina in tisk „Narodne Tibkarue".