Cena 25 dinarjev Številka 14 (768)	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	titovo velenje, 11. aprila 19%
		
OK ZSMS Velenje
Štafeta mladosti prihodnji teden med nami
Meseca april in maj sta že tradicionalno ena najbolj delovnih za mladinske organizacije. Tudi v občini Velenje je tako. Pred kratkim je bila delovna akcija v Topolšici, v torek so mladi pripravili občinsko prireditev Naša beseda, naslednji petek pa pripravljajo sprejem zvezni štafeti mladosti:Ta bo ob 930 prispela iz Mozirja v vas Gorenje, od tu pa jo bodo naši mladinci ponesli na avtobusno postajo pred sozd Gorenje, kjer bo ob 845 osrednja prireditev ob tem dogodku. Nastopili bodo godba na pihala, folklora, gimnazijski pevski zbor, dva ročk ansambla in recitatoiji.
Štafetno palico bodo mladi nato ponesli po ulicah Titovega Velenja in jo predali v Doliču Slovenj Graški mladini.
Naslednja večja mladinska prireditev bo nato že v soboto in sicer bo takrat v Rdeči vrtnici — Klubu mladih — Akademski ples.
V soboto dopoldan pa bo zopet mladinska delovna akcija in sicer bodo tokrat mladi zavihali rokave v krajevni skupnosti Staro Velenje, kjer bodo krajanom pomagali pri gradnji toplovodne-v*ga omrežja, urejali bodo okolico vile Bianke tef pripravljali grmado za kresova-nje. Predvidenih je torej precej del, zato bi bilo prav, da se akcije udeleži kar največje število mladih.
Tudi v nedeljo za mlade ne bo počitka. 21. aprila bo na-• mreč referendum za nov samoprispevek in mladinci, ki so se že doslej aktivno vklju-
čevali v priprave, bodo prav gotovo z' veseljem priskočili na pomoč tudi tokrat.
Naslednji teden, 22. in 23. aprila, bo v Titovem Velenju potekala regijska prireditev Naša beseda. Mladi bodo
Erikazali svoja snovanja na ulturnem področju, nastopilo pa bo 16. ekip.
Zadnje dni v mesecu aprilu, in sicer 21. v Šoštanju in 30. v Titovem Velenju pa se bodo mladinci udeležili baklade po ulicah teh dveh krajev, udeležili pa se bodo tudi kreso-vanj na predvečer 1, maja.
Tudi naslednji mesec se bodo zvrstile različne prireditve, na katerih bodo sodelovali ali pa jih organizirali mladi iz občine Velenje. Zaenkrat omenimo le dve in sicer bo 11. maja v Topolšici oroslava . ob 40. letnici osvoboditve, naši mladinci pa bodo takrat gostili 200 zagrebških študentov, ki bodo s pohodom po poti Štirinajste divizije počastili ta jubilej. Občinska konferenca bo pripravila tudi kviz na temo NOB in naše osvoboditve na katerem bodo sodelovale ekipe osnovnih šol.
Ob dnevu mladosti pa bo najprej pionirska olimpiada na stadionu ob jezeru, nato pa prikaz delovanja mladih na Titovem trgu. Mladi iz naše občine so torej nadvse zagnano stopili v letošnjo pomlad in če bodo tako uspešno, kot na občinski konferenci, delo zastavili tudi v osnovnih organizacijah ZSM, potem bodo lahko marsikaj naredili.
B. Zakošek
Društvo ekonomistov Velenje
Jubilejni občni zbor
Proslavili so desetletnico delovanja
Društvo ekonomistov Titovo Velenje letos praznuje 10. letnico delovanja. Ta jubilej so velenjski ekonomisti proslavili prejšnji teden v hotelu Vesna, kjer so pripravili slavnostni občni zbor. Na njem so ocenili prehojeno pot, sprejeli pa so tudi plan dela za letošnje leto.
V zadnjem obdobju je društvo poleg predavanj z aktualnimi temami posebno pozornost namenilo delu v sekcijah in pripravi okroglih miz, na katerih so strokovno diskutirali o vprašanjih s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu.
Tem usmeritvam bodo tudi v letošnjem letu namenili glavno skrb, poleg tega pa želijo okrepiti sodelovanje z
družbenopolitičnimi in gospodarskimi subjekti v občini ter tako zagotoviti še bolj strokoven pristop k razreše-.vanju določenih problemov.
Svoj jubilej so velenjski ekonomisti združili z organizacijo XIX. skupščin zveze ekonomistov Slovenije ter z dvodnevnim posvetovanjem slovenskih ekonomistov o dolgoročnem razvoju Slovenije dqjgta 2000.
Skupščine Slovenskih ekonomistov, ki je bila tudi v hotelu Vesna v Topolšici in na kateri je Janez Stanovnik postal njen častni član, se je udeležil tudi član predsedstva CK ZK Jugoslavije Sergej Kraigher, ki je bil prisoten tudi na slavnostnem občnem zboru društva ekonomistov Velenje.
B. Zakošek
VVZ Velenje
Gostili bodo otroke pobratenih vrtcev
Te dni se v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu že pripravljajo na kolonijo bratstva in enotnosti, ki bo letos v Titovem Velenju od 19. do 26. maja. Velenjski vzgojno varstveni zavod bo gostil 60 otrok pobratenih vrtcev iz Banja Luke, Vukovara, Šabca, Ce-tinja, Ohrida, Sombora, Peči — vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Šestletne otroke bodo namestili v enoti Vrtiljak, gojence te enote pa za ta čas prestavili v eno drugo vzgojno varstveno enoto.
Pred tem, 14. maja pa se bodo v Cetinju srečali predstavniki omenjenih vrtcev. Kot vemo velenjski vzgojno varstveni zavod že več let sodeluje na teh srečanjih, kjer izmenjajo izkušnje s področja dela s predšolskimi otroki in seveda tudi krepijo bratstvo in enotnost.	M. Z.
najraje nosim
hlače

Izvršni svet
Z gibanjem industrijske proizvodnje ne moremo biti zadovoljni
Kljub prizadevanjem v vseh okoljih, da v letu 1985 uresničimo dokaj zahtevne resolu-cijske usmeritve, s prvimi rezultati v tem letu ne moremo biti zadovoljni.
v mesecu januaiju nam je sicer uspelo povečati industrijsko proizvodnjo v primerjavi s poprečjem lanskega leta za dobra dva odstotka, vendar pa nam je ta že v mesecu februaiju precej upadla, kar za 4,5 odstotka v primerjavi z letom 1984. Padec industrijske proizvodnje beležijo kar v vseh delih gospodarstva — v elektrogospodarstvu	7
odstotkov, premogovništvu za 18 odstotkov, v Gorenju za 6,9 odstotka. Če pa primerjamo januar z mesecem decembrom lanskega leta, vidimo, da se je industrijska proizvodnja povečala v Gorenju za 12 odstotkov, v premogovništvu za 3 odstotke, v elektrogospodarstvu pa je padla za dobrih deset odstotkov. Ob tem velja povedati, daje bila industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih lanskega leta za 20 odstotkov večja kot poprečno leta 1983. Zaskrbljujoč je tudi indeks zalog. Te so se v januaiju povečale za 57
Radio Titovo Velenje - oddaja v živo
Tokrat o šolstvu in njegovih težavah
V sklopu stalnih oddaj v živo, na radiu Titovo Velenje, bomo jutri od 18. do 19. ure spregovorili o trenutnem stanju, razvojnih usmeritvah in problemih s katerimi se srečuje Šolstvo v naSi dolini. Oddaja bo gotovo zanimiva, saj se pojavljajo številne dileme, ki se zaradi gospodarske stagnacije Se dodatno poglabljajo.
oauajo Domo v uredništvu sprejemali od 1730 boste seveda spraSevali tudi v živo. (telefon
odstotkov, v februarju pa nato nekoliko upadle in tako dosegle* indeks 137 (primeijalno z letom 1984).
V	primeijavi z decembrom so se v občini povečale cene na drobno za 7,6 odstotka, v primerjavi z letom 1984 pa za dobrih 36 odstotkov. Najbolj so se podražile alkoholne pijače. Ta rast pa je nižja, kot so se povečale cene na drobno poprečno v Sloveniji (9,3 odstotka) in v Jugoslaviji (9,4 odstotka). Bolj kot drugje smo podražili le obrtne storitve (za 11,3 odstotka).
V	mesecu januarju so nekatere organizacije združenega dela v naši občini poraču-navale še osebne dohodke za leto 1984, zato ta gibanja niso povsem primerljiva. Pa vendar je mogoče oceniti, da so se osebni dohodki januaija povečali v primerjavi z decembrom za 2,3 odstotka, v primerjavi z letom 1984 pa za 43 odstotkov. Seveda bodo točna gibanja, na katera se usklajuje tudi negospodarstvo podali na osnovi tromesečnih podatkov. Kljub takšnemu povišanju pa so realni osebni dohodki v gospodarstvu v januarju vseeno padli z& 9,7 odstotka.	^
Sergej Kraigher obiskal Gorenje
Preseči moramo razdrobljenost našega
gospodarstva
Prejšnji teden je Gorenje v Titovem Velenju obiskal Sergej Kraigher, član CK ZKJ ter se v tem našem velikem delovnem kolektivu z vodilnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Gorenja pogovarjal o trenutnem položaju in nadaljnjem razvoju sozda.
Predstavniki Gorenja so pomembnega gosta seznanili s sanacijskimi prizadevanji, s projektom obnove Gorenja, družbenoekonomskimi odnosi, sistemom nagrajevanja in delitve dohodka ter z vključevanjem družbenopolitičnih organizacij v te aktivnosti.
Sergej Kraigher je poudaril, da za Gorenje ni bilo pomembno le pokrivanje izgub, ampak celotna preobrazba dela in da se izkušnje, ki so bile
pridobljene ob tej sanaciji lahko koristno uporabijo tudi v drugih organizacijah združenega dela. Menil je, daje bil velik uspeh pri dosedanji sanaciji dosežen tudi zato, ker so se delavci vključili v razrešitev težav in to ob velikih lastnih odrekanjih.
Podprl pa je tudi usmeritev Gorenja, da skupno z drugimi proizvajalci podobnih izdelkov poišče enotnejši program,
saj se tako razdrobljeni, kot smo bili v Jugoslaviji doslej, ne moremo več soočati z razvitim svetom. Ker pa od besed zelo težko preidemo k dejanjem, je poudaril, je nujno, da o tistih, ki za takšno povezovanje niso, spregovorimo tudi javno.
Sergej Kraigher si je nato ogledal tudi proizvodnjo v nekaterih obratih velenjskega •dela Gorenja.
Razstava f otosekcije Delo
_V soboto bo v-avli Doma kulture v Titovem Veleijju
otvoritev razstave fotografij članov najuspešnejšega foto-kluba v Jugoslaviji — foto sekcije DELO. Ob otvoritvi, ki bo ob 19. uri, bo KINO 16 pripravil projekcijo (Uma.
Hkrati fotoklun Zrno vabi občane, da za hip odložijo delo in pošto je pred galerijo Mesnica. Tokrat bo v njej, od sobote naprej, razstavljal EDO MARUŠIČ — član foto sekcije DELO. To bo že 48. razstava v Mesnici, jubilejna SO. bo v maju poseben dogodek.
Sergej Kraigher med ogledom proizvodnje
2. stran k
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenjfe *
11. aprila 1985
Jubilejni — SOOO. zaslonski terminal je predsedniku poslovodnega odbora Robne kuče Beograd Slepčeviču izročil predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Procesna oprema Božo Lednik
Milošu
Sozd Gorenje
Predstavili računalnik DIALOG 20
Pred kratkim so v Gorenju pripravili priložnostno slovesnost ob predaji 5000 zaslonskega terminala iz družine Paka „Robnikuči", Beograd, ki je eden od pomembnejših partnerjev tega našega proizvajalca.
Pripravili pa so tudi novinarsko konferenco na kateri so predstavili razvojne usmeritve, cilje in vlogo Gorenja na področju informatike in računalništva, računalnik Dialog 20 ter zbirko Razumljivo in preprosto z računalnikom, ki je izšla pri Delavski enotnosti in pri izidu katere je sodelovalo tudi Gorenje.
Ena od usmeritev Gorenja je
uvajanje mikroelektronike v program poslovne in tehnološke opreme. Program poslovne opreme združuje vso gorenjsko „elektroniko" od televizorjev do procesnih krmilnikov, terminalov, biro opreme in drugo. Program zajema tudi vključevanje mikroelektronike v proizvode iz programa Dom in Zelenega programa, ki naj bi bili oplemeniteni z mikropocesorsko tehniko.
V programu tehnološke opreme pa lahko tudi . mikroelektronika [bistveno prispeva k funkcionalnosti ze obstoječih naprav, proizvodov, sistemov in tehnologij.
Varnost v cestnem prometu
Nadpovprečno znanje mladih
V soboto je bilo v Titovem Velenju na osnovni šoli Antona Aškerca občinsko tekmovanje ,,Kaj veš o prometu". Pripravil ga fe občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z družino pionirjev — prometnikov, delavcev milice, Avto-moto turing klubom, pomagali so tudi člani AMD in ZŠAM ter dragi. Pri organizaciji so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo v pripravah na republiško tekmovanje, to bo letos v Titovem Velenju, seveda odpravili.
Učenci osnovnih in srednjih šol so na tem tekmovanju pokazali zelo dobro znanje, nekateri celo nadpovprečno, čeprav se večina na to tekmovanje ni posebej pripravljala.
Rezultati: od 5. do 6. razreda: 1. Andrej Centrih (OŠ Bratov Letonje), 2. Karli Privšek (OŠ Antona Aškerca), 3. Teodor šlehta (OŠ Veljka Vlahoviča) itd.; od 7. do 8. razreda: 1. Petra Majerič (OŠ Veljka Vlahoviča), 2. Peter Drame, 3. Milan Meža (oba OŠ Antona Aškerca) itd.; srednje šole: 1. Anton Zidar, 2. Ludvik Golob, 3. Uroš Drev (vsi CSŠ) itd.
Velenjsko občino bosta na republiškem tekmovanju ,,Kaj veš o prometu", ki bo 20. aprila v Titovem Velenju, zastopala Petra Majerič z osnovne šole Veljka Vlahoviča in Ludvik Golob s Centra srednjih šol, ki jima seveda želimo kar najboljšo uvrstitev.
B. M.
Velenja.
Ob testih in prelskusu spretnosti še vožnja po ulicah Titovega
Dialog 20 se vključuje v program poslovne opreme. Je osebni: (personalni) pa tudi hišni računal-' nik, primeren za krmiljenje številnih običajnih procesov v industriji, zelo uporaben pa tudi v birotehni-ki ali kot učni pripomoček v šolah. V centralni procesni enoti je Z — 80 procesor in 64 K RAM pomnilnika. 32 K je programskega "in I/O pomnilnika. Cena sicer ni majhna, saj bo osebni računalnik stal okoli 800 000 dinarjev, medtem ko naj bi stal hišni računalnik okoli 300 000 dinarjev. Vendar pa je pri tej ceni potrebno upoštevati razvito programsko pa tudi periferno računalniško opremo ter lasten operacijski sistem.
Knjige ,,Razumljivo in preprosto z računalnikom" pa so izvrsten pripomoček za začetnike pri njihovem računalniškem opismenjevanju in so zelo primerne tudi za učenje na Dialogu 20.
Kot so na novinarski konferenci dejali predstavniki Gorenja bo prva pošiljka Dialogov prišla na trg v mesecu maju, z njo pa bodo testirali tržišče. Po predvidevanjih naj bi bila letna proizvodnja okoli 500 računalnikov Dialog 20.
B. Zakošek
Topolšica. Titovo Velenje
»Dolgoročni razvoj
SR Slovenije do leta 2000"
V petek so v Titovem Velenju sklenili dvodnevni posveti ki ga je pripravila teoretična sekcija Zveze ekonomistov Slovenije, na temo »Dolgoročni razvoj
SR Slovenije do leta 2000.«
To je bila prva široka strokovna razprava po razpravi Izvršnega sveta Slovenije in tej bodo sledile še druge.
Teoretična sekcija je na posvet povabila tudi predstavnike drugih znanj, saj planiranje ni samo ekonomsko vprašanje, ampak vprašanje vseh strok. Razvojne odločitve pa so odvisne predvsem od naše pripravljenosti in sposobnosti, da oblikujemo takšno zasnovo razvoja, ki nas bo usposabljala, da optimalno izkoristimo lastne zmogljivosti in gremo v korak z ekonomskim razvojem razvitega sveta. V dolgoročnem planu se mora dosledno odraziti politika opiranja na lastne sile, reafirmirati delo in ustvaijalnost, znanost in tehnologija pa morata dobiti visoko prioriteto med dejavniki na-daljnega razvoja. »Seveda pa bosta tehnološki razvoj in tehnološke inovacije lahko odprla novo obdobje v našem družbenoekonomskem razvoju le, če bomo znali ustvariti pogoje za temeljit zaokret v izobraževalni, znanstveni in tehnološki politiki«, je v razpravi poudaril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, Boris Frlec. Morda naj povemo še to, da se v dolgoročni plan SR Slovenije prvič posebej in celovito vključujeta tudi urejanje prostora ter varstvo dobrin splošnega pomena in okolja.
Na posvetu so želeli dobiti odziv strokovnjakov z raznih področij na osnutek dolgoročnega plana. Cilj celotne razprave je bil, da se dokument dopolni in postane dejansko naš skupni dokument. Izpostavljenih je bilo veliko razvojnih dilem naše družbe in našega gospodarstva, dileme vezane s človeškim faktorjem, njegovo kvalifikacijo in znanjem, s prostorom, ki je omejen in s katerim morda doslej nismo gospodarili tako, kakor bi bilo treba, izpostavljene so bile organizacijske dileme in dileme ekonomskega sistema. Govorili pa so tudi o kadrih v planiranju in njihovem strokovnem znanju.
Morda za konec samo še, zakaj ta posvet in jubilejna skupščina Zveze ekonomistov Slovenije prav v Topolšici in Titovem Velenju. O tem je predsednik Zveze ekonomistov, Gregor Ber-kopec dejal: »Pobuda je prišla od mladih In zelo aktivnih^predstavnikov Društva ekonomistov Titovo Velenje, ki letos praznuje 10. obletnico ustanovitve. Gre za homogeno skupino prizadevnih, strokovno zagnanih ekonomistov iz Titovega Velenja in okolice. Naša odločitev, da pridemo sem, je bila povsem pravilna.«	mkp
Pomoč lačnim v Afriki
Afriški kontinent je prizadela katastrofalna suša. V nekaterih predelih ni deževalo že več kot 20 let. Suša pustoši v 34 državah Afrike z okrog 200 milijonov ljudi. Posebno so prizadete države Etiopija, Mali, Čad. Mavre-tanija in Mozambik. Na dan ure od gladu na tisoč ljudi, najpogostejše žetve pa so otroci.
Takšne in podobne vesti prihajajo iz prizadetih dežel vsak den.
Slišimo jih velikokrat tudi v sredstvih javnega obveščanja. Pomoč prihaja od vsepovsod.
Tudi predsedstvo skupščine Rdečega križa Jugoslavije je sprejelo sklep o organizirani akcjji zbiranja sredstev za pomoč prebivalcem Afrike. V to humano akcijo so se vključili vsi občinski odbori, krajevne organizacije Rdečega križa, pa mladi na osnovnih šolah in aktivi teh humanitarnih organizacij v delovnih organizacijah. Poleg teh pa še sindikati.
Tako široko zastavljena akcjja teče tudi v velenjski občini. Do ponedeljka zjutraj se je na posebnem žiro računu velenjskega občinskega odbora Rdečega križa zbralo za pomoč lačnim v Afriki 591.585,50 dinarjev. Seveda moramo ob tem povedati, da sindikalne organizacije velenjskega združenega dela denar neposredno nakazujejo na žiro račun republiškega odbora Rde-
čega križa. Sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman nam je povedala, da so presenečeni nad odzivom. Prebivalci naše občine so znova dokazali svojo humanost.
Akcija zbiranja pomoči lačnim v Afriki še ni končana. Gotovo se bodo vanjo vključili še tisti posamezniki, delovne organizacije, osnovne šole, dijaki Centra srednjih šol, krajevne organizacije Rdečega križa, obrtniki, ki se do sedaj še niso. Naj omenimo samo nekatere krajevne organizacije Rdečega križa, ki so se najbolj iskazale: Pesje 37 tisoč dinarjev, Gabrčani so zbrali nekaj več kot 31 "tisoč, Skorno-Florjan 62.090 dinaijev, Šenti(j-čani 58.950 dinaijev, Šoštanj 125 tisoč, Ravčani so za pomoč lačnim namenili nekaj manj kot 51 tisoč dinarjev, v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so zbrali 62 tisoč, v Plešivcu pa 21.190 dinarjev.
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
Vinko Ivešič
Vinko Ivešič
„V Šmartno ob Paki in sploh v Slovenijo prihajam iz Noveg Šefera v Bosni in Hercegovini. Sem pa so me „prinesli" boljši pogoji šolanja na železničarsko transportni šoli v Mariboru pred '11 leti,je začel svojo pripoved Vinko Ivešič iz Šmartnega ob Paki.
Vinka nismo izbrali kot ,.slučajnega" sogovornika, ampak smo se zanj odločili z določenim namenom. Ze več kot šest let je namreč zaposlen na ' železnici, prihodnji ponedeljek, 15. april pa je njihov praznik.
Ali veste kaj dela vlakovni odpravnik? Vse mogoče in nemogoče. Skrbi za varen promet vlakov, njihov sprejem in odpravo, spremlja njihovo vožnjo, tudi zavarovani prehodi čez železniške tire, pravilno naravnane kretnice so njegova skrb. Skratka, vlakovni odpravnik je glavna osebnost na postaji in za urejanje prometa na določeni progi. ..Veselje do prometa, sploh železniškega, me je pritegnilo, da sem se zapisal med železničarje. Naredil sem
triletno šolo v Mariboru, nato pa še l.eto dni v. Ljubljani za prometno transportnega tehnika ali povedano bolj po domače, vlakovnega odpravnika, Čeprav delamo ob nedeljah, praznikih, ponoči, 12 ur skupaj, vse bolj spoznavam, da je bila moja mladostna določitev pravilna. Srečen ir zadovoljen sem na svojem delovnem mestu. To pa je kar veliko."
"Med drugim nam je Vinko povedal, da je šmarška železniška postaja ena od bolje urejenih elektrolejnih na savinjski progi. Na jugoslovanskih železnicah pa so precej naprej.
Tu imajo tako imenovane avtomatske progovne bloke, te-lekomanda proge. Tehnika sicer izboljšuje delovne pogoje tudi železničarjem, vendar je napredek zelo, zelo počasen."
Vinko nam je povedal o delu na železnici še veliko, veliko več.
Na vsako zastavljeno vprašanje je odgovarjal tekoče, lepo slovensko kot da bi bil vprašan v šoli. Še lažje mu je ,.stekla" beseda o tem, kako preživlja prosti čas in kako se počuti med Smarčani. ,.Sprejeli so me za svojega, prav domač sem. Življenje v tem kraju je zelo razgibano, tako družbeno kot tudi politično. Vsi poznajo naše kulturnike ter športnike in Še kogS. Tudi sam se kolikor se le da vključujem. Sem predsednik mladinske nogometne sekcije, aktiven rezervni vojaški starešina, član ZK. Lahko bi marljivo delal še marsikje, vendar mi tega ne dopušča moje delo. Svoje pa zahteva še družina. Po malem pa tudi kmetujem."
Njegove želje ob 15. aprilu, dnevu železničarjev: normalen petddnevni delavnik, zase in za družino pa . . . No, ja, tako kot pač vsi.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje
Bo prihodnjič bolje?
Padec realnih osebnih dohodkov in visoka rast cen sta na področju socialnega skrbstva obstoječe težave še poglobila. Nastala pa so tudi nova vprašanja, ki jih bo skupnost pri izvajanju zastavljenih nalog v tem letu lahko upoštevala le delno.
Naloge te skupnosti izhajajo predvsem iz obvesti opredeljenih v raznih samoupravnih aktih, predpisih resolucijskih usmeritev za leto 1985 ter iz samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1981-85. Skupnost se bo pri izvajanju svojih obveznosti poskušala kar najbolje prilagajati potrebam delavcev in občanov, seveda bo ob tem upoštevala dohodkovne možnosti združenega dela, zagotavljala socialno varnost otrokom in družinam ter posameznikom z dodelitvijo socialnih pomoči. Prizadevala pa si bo tudi za ohranitev dosežene ravni socialne varnosti prejemnikov družbeno denarnih pomoči kot edini oziroma dopolnilni vir za preživljanje ter krepila vlogo Centra za socialno delo, ki je neposreden izvajalec mnogih že prej naštetih obveznosti. Naloge skupnosti socialnega skrbstva so opredeljene v zagotovljenem, skupnem programu na ravni republike in v občinskem programu.
Zagotovljeni program predstavlja osnovo za solidarnost na ravni republike, obsega pa družbeno denarne pomoči edini vir preživljanja, na upravičenca 11.800 dinarjev na mesec, družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja znašajo za upravičenca poprečno 5.900 dinarjev na mesec, sredstva za delovanje centra za socialno delo ter zagotavljala denar za uresničevanje Zakona o družbenem varstvu telesno in
duševno prizadetih odraslih oseb.

Precej večje v tem letu pa so tudi obveznosti do solidarnosti. Lani so' te znašale 7,216.000 dinariev, letos pa kar 9.022.000 dinarjev. Za naloge skupnega pomena bo skupnost letos namenila 1.406.000 dinarje, občinski program pa skupnosti naloga obveznosti do socialnih iri vzgojnih zavodov, delavnice pod posebnimi pogoji v Celju, Centra za socialno delo Titovo Velenje.
Kmetijska skupnost občine Velenje
V sredo, 24. aprila, bo ob 8. uri v sejni dvorani ERE TOK Kmetijstvo Šoštanj peta seja skupščine Kmetijske skupnosti občine Velenje.
Na njej bodo pregledali poročilo o delu in realizaciji finančnega plana KZS za preteklo leto ter predlog pro-
grama dela in finančnega plana za letos. Na dnevnem redu je tudi soglasje k spremembi in dopolnitvi prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 zaradi gradnje ceste Grebenšek—Razpodbvnik v KS Bele vode.
O delovnem ter finančnem načrtu te skupnosti v preteklem in letošnjem letu, o lanskem delu. centra za socialno delo ter o njegovih delovnih nalogah za letos bi morali spregovoriti delegati na sredini skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva. Žal, se je tudi tokrat pokazalo, da nekateri delegati svoje delegatske dolžnosti ne opravljajo vestno in jim za to, katere so njene naloge in kako jih bo skupnost uresničevala, prav malo mar. Manjkali so prav delegati zbora uporabnikov, ki njene storitve vedno bolj potrebujejo. Kaj bi bilo, če bi se skupnost tako nevestno obnašala do tistih upra-. vičencev, ki prejemajo družbeno denarne pomoči kot edini ali dopolnilni vir preživljanja? Upamo, da bo v sredo, 24. aprila ob 17. uri, ko bo ponovno sklicana seja skupščine skupnosti socialnega skrbstva, precej bolje.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853^51, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni aaslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinariev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za—■informacije izvršnega sveu^*froščine SR Slovenije, številka «1-1/72 od 8. februarja; 1-974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. «, k .

11. aprila 1985
* Titovo Velenje
NAŠ POGOVOR
naš cas * stran 3
Pogovor s predsednikom poslovodnega odbora SOZD Gorenje Hermanom Rigelnikom
Brez pripravi enosti delavcev ne bi dosegli tako dobrih rezultatov
Gore«je je največji poslovni sistem t naši občini in tudi eden največjih t Sloveniji. Vanj je vključenih 104 delovnih organizacij in 3 delovne skupnosti skupnega pomena. Za občino pomeni fl % družbenega proizvoda, 37 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu in okoli 93 odstotkov ustvarjenega izvoza. Gorenje je tudi v Sloveniji dragi največji izvoznik na konvertibilne trge. V velenjskem delu Gorenja je zaposlenih nad 9jOOO delavcev, oziroma 17.800 v celotnem sozdu.
Ko seje v začetku tega desetletja t« naš velikan močno zamajal, in ko so gospodarske težave v državi še dodatno vplivale na njegovo nestabilno*, je bilo treh« potegniti nekatere miločne poteze. Odločitev Je padla na ukrep družbenega varstva, vas tevariš Rigelnik pa je doletela ta odgovorna, zahtevna, a tudi nehvaležna naloga »uoravitelia« oziram predsednika začasnega kolektivnega poslovodnega organa. Sedaj sta Aoraj dve leti dela za vami. Ukrep družbenega varstva se je Se prod čaaom iztekel. S pomočjo celotne republiške družbenopolitične skupnosti pa je bilo razrešeno vprašanje velikih dolgov. Ali to pomeni, da je naš proizvajalec bele tehnike »izplaval«, da so cilji, ki ste si jih zadali v
bančne kredite in pa neplačan devizni dolg do Jugobanke Ljubljana. To sta dve obveznosti, ki nam sedaj povzročata precej velike težave. Upamo, da jih bomo s strpnim dogo-vaijanjem z bančnim sistemom uspeli regulirati, to pa omogočilo, da bo imelo Gorenje tudi s finančnega vidika, jasnejšo perspektivo.«
Rezultati poslovanja so bili v preteklem letu v celotnem sozdu dobri, vendar ne tako izjemni, da bi vam dovoljevali, da nekoliko predahnete. Na katera področja, oziroma katerim delovnim organizacijam boste morali nameniti v letošnjem letu več skrbi?
Herman Rigelnik: »Ne
moremo govoriti o nekem predahu v sozdu Gorenje. Prvič zato, ker se je sanacija velenjskega dela sozda Gorenje šele začela in bo dolgo trajala, in drugič zato, ker smo v izredno dinamičnem gospodarskem obdobju, ki zahteva vsakodnevno prilaganje novonastalemu položaju. Naša glavna skrb bo namenjena finančni utrditvi, pa področju organizacije in informatike in seveda tehnološki posodobitvi. To so štiri vprašanja, s katerimi se bomo najbolj ukvatjali v prihodnjih letih.
Pn delovnih organizacijah pa smo v tem trenutku še vedno relativno bolj usmerjeni na velenjski del, kjer je problematika najtežja. Naša jx>zornost pa se sedaj krepi tudi v ostalih delovnih organizacijah, članicah sozda Gorenje. Tu je mišljen predvsem Gorenje Tiki, ki v tem trenutku dosti uspešno odpravlja notranje motnje. Potem je treba omeniti Gorenje Mural, ki tudi uspešno nadaljuje sanacijo, podobna trditev pa velja še za Gorenje Metalplasl. V manjših težavah seje v lanskem letu znašla delovna organizacija Gorenje Muta. Po našem mnenju predvsem zaradi določene neenotnosti v poslovodnih organih. Upamo, da bomo te probleme razrešili v tem letu in dovolj jasno začrtali srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja Gorenja ter tako nakazah njegovo perspektivo.«
Vedno poudarjate, kako je pripravljenost delavcev pomembna za uspešno uresničitev sanacije.
Herman Rigelnik: »Rezultati, ki smo jih dosegli v letih 1983 in 1984, odražajo pripravljenost delavcev, predvsem v neposredni proizvodnji, za doseganje novih ciljev. Seveda pa je tu vključenega tudi veliko plodnega dela, strokovnotehničnega in ekonomskega kadra. Brez te pripravljenosti prav gotovo pozitivnih premikov ne bi dosegli.
Herman Rigelnik: »Zaenkrat lahko govorimo le o uspešnem začetku sanacije, kar sčveda ne pomeni, da je velenjski del Gorenja že izplaval iz težav in da so cilji, postavljeni v sanaciji, že uresničeni. Ukrepi v sanacijskem programu so naravnani na daljše obdobje, v tem času pa je predvidena tehnološka posodobitev, nova generacija izdelkov in program obnove Gorenja v vsej njegovi širini. Sedanji razmeroma uspešni prvi koraki sanacije pa so za nas ključnega pomena, predvsem za nadaljevanje sanacije. Dejstvo je, da imamo pokrito izgubo iz preteklih let v višini 7 milijard 780 milijonov dinaijev, da . imamo izredno zmanjšano devizno zadolžitev in relativno stabiliziran obseg proizvodnje, visoko izkoriščenost zmogljivosti in povečanje storilnosti dela. Dosegli smo tudi izredno povečanje konvertibilnega izvoza, in sicer v letu 1983 za skoraj 40 odstotkov in v lanskem letu za IS odstotkov. To kar govorim, velja izključno za velenjski del Gorenja.
Tako kot velenjski del tudi ostale delovne organizacije v sistemu Gorenja ne poslujejo z izgubo, vse so iz tekočega poslovanja ustvarile tudi načrtovano akumulacijo. Za nas je še jx)sebej pomembno, daje bila v velenjskem delu relativno uspešno izvršena reorganizacija, makro, mezo in inikroorganizacije, da smo uvedli nov sistem nagrajevanja in da v bistvu spreminjamo tudi koncept oziroma metodo dela. Dogovoijeno je namreč, da morajo delovne organizacije vedno bolj same obvladovati vprašanja svojega obstoja in razvoja, kar je gotovo dokaj revolucionarna sprememba.«
Finančna sanacija Gorenja je bila in bo tudi v prihodnje zelo trd oreh. Je bila prerazporeditev obveznosti takšna, da se Gorenje ne bo začelo čez leto ali dve spet opotekati?
Herman Rigelnik: »V tem trenutku še ne moremo govoriti o finančni sanaciji, lahko govorimo le o finančni operaciji pokrivanja izgub. To je tako zaradi dokajšnjih odmikov od našega predloga pokrivanja izgub, saj bomo morali v letošnjem in tudi v naslednjih letih vložiti še dosti naporov, da bi pridobili ustrezne sanacijske vire za pokrivanje izgube, poleg tega pa si bomo morali s pomočjo lastne akumulacije, združevanjem sredstev oziroma v dogovoru z-bankami zagotoviti ustrezne denarne vire za naložbe.
Ob pifcrazporeditvi obveznosti menimo, da so nekatere obremenitve prevelike. Predvsem velja to za obresti za
Večkrat se postavlja vprašanje (tudi v Gorenju), da določene' srednje strukture poizkušajo ovirati delo. Takšna razmišljanja motam kategorično odkloniti, saj ni opaziti kaldhuh resnih odporov in so po mojem mnenju takšni zaviralni elementi bolj odraz šibke organiziranosti ali pa morda včasih tudi neznanja.
Še vedno ugotavljamo, da je pripravljenost za delo, predvsem v velenjskem delu sozda Gorenja
Herman Rigelnik: »V naslednjem letu bomo pripravili novo generacijo proizvodov, ki bo funkcionalno in oblikovno izpopolnjena. Smatramo, da smo v tem trenutku na pravi poti pri ustvarjanju te nove generacije poizvodov in da se bo uveljavila tudi na najbolj razvitih svetovnih tržiščih, vsaj tako kot dosedanja generacija.«
Z integralnim projektom »Obnova Gorenja« ste želeli po-
izredno velika, saj pravzaprav vse težko garanje, s katerim smo pričeli pred dvaindvajsetimi meseci, nadaljujemo še sedaj. V lanskem letu smo dosegli doslej največjo fizično proizvodnjo in tako presegli proizvodnjo iz leta 1978. Če jo bomo povečali tudi v letošnjem letu za predvidenih šest odstotkov, in to ob 95-odstotno odpisanih osnovnih sredstvih, potem to pomeni, da so največji prispevek morali dati delavci v neposredni proizvodnji in strokovni kader, ki je zagotovil boljše rešitve na področju načrtovanja in tehnologije. Potrebno pa je reči tudi to, da smo kljub nekaterim težavam, uspeli v družbenopolitični skupnosU Velenje ustvariti izredno pozitiven odnqs do Gorenja in da je prav eden od odločujočih elementov pri sanaciji Gorenja.«
Velik del proizvodnje izvozite. Konkurenčnost na tujih trgih pa je precej drugačna kot doma. Ena od nujnih nalog, da se obdržite med svetovnimi proizvajalci, je zato posodobitev proizvodnje. Ujeti v zanko finančnih obveznosti, pa boste najbrž tehnološko prenovo Gorenja težko uresničevali.
Herman Rigelnik: »Velenjski del sozda Gorenje izvozi okoli 50 odstotkov vse svoje proizvodnje, v glavnem na najbolj razvita zahodnoevropska tržišča. Na teh tržiščih prihaja trenutno do procesa kartelizacije, povezovanja proizvajalcev bele tehnike, iz edinega razloga, kako si deliti tržišče, ki je dokaj zasičeno s proizvodi bele tehnike. Zato sta za nas na tem področju pomembni dve nalogi: prva je tehnološka posodobitev Velenjskega dela sozda, predvsem z odpravo težkega fizičnega dela, druga pa je iskanje poti za povezovanje z enim od močnih sistemov v svetu.
Finančni problemi, ki imajo svoje začetke v preteklosti, izredno motijo naše napore pri usmerjanju v prihodnost. Upamo pa, da bomo s strpnim dogovarjanjem te probleme razrešili tako, da boftio lahko več moči namenili našemu razvoju.«
Že v drugi polovici prihodnjega leta, naj bi na tig priffi vaši proizvodi nove generacije. Kakšne
seči v vse funkcije delovanja sestavljene organizacije. Od prvotnih zamisli pa ste zaradi preobsežnosti zastavljenega dela nekoliko odstopili. Kljub temu pa projekt že daje rezultate. Kateri so ti in kaj pričakujete od njegove celotne izvedbe?
Herman Rigelnik »Projekt Obnova Gorenja« je gotovo eden največjih svetovalnih projektov v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in že daje pozitivne rezultate. O odstopu od projekta ne moremo govoriti, res pa je, da vedno znova analiziramo delo na tem projektu^ ugotavljamo določene težave in predlagamo nove poti. Tako je bistvena sprememba v tem, da projekt ne vodimo v sozdu kot je bilo v začetku zamišljeno, ampak sozd prevzema predvsem koordinativno funkcijo, delovne organizacije pa prevzemajo odgovornost pri njegovem kreiranju in uresničevanju.
Od projekta pričakujemo predvsem razreševanje najbolj žgočih kratkoročnih problemov, obenem pa naj bi projekt dal odgovor, kakšna bo bodoča razvojno programska usmeritev Gorenja, njegova organiziranost, urejevanje družbenoekonomskih odnosov in drugo. Projekt Obnova Gorenja je za nas predvsem vprašanje koncepta in realizacije tega koncepta, torej iskanje poti naprej na sistematičen način z znanjem, ki je prisotno v Gorenju in tudi izven njega.«
Tehnološka posodobitev zahteva drugačen profil delavcev kot ga imate sedaj. Kakšne so torej vaše kadrovske usmeritve?
Herman Rigelnik: »V projektu »Obnova Gorenja« je tudi pod-projekt Znanje. Na področju proizvodnje, kot je sedaj, imamo določeno znanje, ki nam omogoča iztržiti nad sto milijonov dolaijev na najbolj razvitih tržiščih. Dejstvo pa je, da bo tehnološka posodobitev zahtevala bolj izobražene delavce kot so poprečno sedaj v Gorenju. Zato bo naša skrb usmerjena v to, da izboljšamo kvalifikacijsko raven za eno stopnjo, se pravi k srednji izobrazbi. Tu bomo koristili vse instrumente kadrovske politike,
tako štipendije kot izobraževanje ob delu in iz dela oziroma vse institucije, ki jih poznamo in upamo, da bomo ob postopni izgradnji novih zmogljivosti, izboljšali tudi znanje delavcev.«
Kako je vaša proizvodnja odvisna od uvoza reprodukcijskih materialov in kakšna so vaša prizadevanja, da bi to odvisnost kar najbolj zmanjšali?
Herman Rigelnik: »Naša proizvodnja je precej odvisna od uvoza reprodukcijskih materialov, saj jih uvažamo kar okoli 50 odstotkov. To pa zato, ker teh materialov ni na jugoslovanskem tržišču, jih je premalo, ali pa niso ustrezne kvalitete. Želimo, da z razvojem v globino s proizvajalci komponent dosežemo skupno razvojno naravnanost in proizvodnjo v obliki dohodkovnih povezav. Vse kvalitetne surovine in repropiateriale bomo torej tudi v bodoče skušali dobiti v jugoslovanskem prostoru. Procesi substitucije (nadomeščanja) pa potekajo v Gorenju na zelo sistematičen način in to po dveh poteh, v dogovoru z dobavitelji kooperanti in v povezovanju z obrtniki.«
Ali z združevanjem sredstev pospešujete razvoj svojih partnerjev in kako lahko vplivate na kakovost njihovih izdelkov, saj ste zadnji v najbrž dolgi verigi kooperantov. Ste pa prvi, na katerega zvali potrošnik krivdo za slabo delovanje končnega izdelka.
Herman Rigelnik: »Združevanje dela in sredstev je gotovo ena od poti za razreševanje problemov boljše oskrbe z domačimi repromateriali, kadar pa ne uspemo, skušamo problem razrešiti tako, da dobaviteljem preskrbimo kakovosten repromate-rial. Tako sedaj pravzaprav vso devizno participacijo, ki je bila v preteklem letu okoli 20 milijonov dolaijev, dajemo dobaviteljem kot naš prispevek za to, da bi bil njihov proizvod za nas čim boljši. Mislimo, da te povezave tečejo dobro in je zato tudi pri snovanju razvoja razvoj dobaviteljev oziroma kooperantov eden pomembnih momentov.«
Niste bili sovlagatelji pri radnji tovarne katodnih cevi v Niš. Zaradi tega v Srbiji še sedaj padajo kritike.
Herman Rigelnik: »Pri tej naložbi iz Slovenije sodeluje Iskra. Gorenje k naložbi ni pristopilo, točnih razlogov pa ne poznam, ker je bilo dogovaijanje o tem v letih 1979 in 1980. Glede na razvoj te proizvodnje v EI Niš pomenim, da je še vedno priložnost za sov-laganje.«
Letos naj bi začela obratovati nova tovarna hladilnikov v Bihaču. Kaj bo prestavitev proizvodnje pomenila za velenjski del Gorenja?
Herman Rigelnik: »Jeseni' bo začela poskusno .obratovanje tovarna »razhladnih aparata« v Bihaču. Ta tovarna je v tem trenutku za vse nas velik preizkus, predvsem zaradi tega, ker je to naša velika obveznost. Na eni strani do delavcev v Bihaču, katerim mo ramo omogočiti čimbolj korektno dohodkovno učinkovito proizvodnjo. Na drugi strani pa do delavcev Gorenja v Titovem Ve lenju kjer izpad dela proizvodnje bele tehnike ne sme pustiti večjih posledic tako z vidika zaposlovanja, kakor tudi dohodka in deviznega priliva, saj je znano, daje prav proizvodnja hladilnikov eden največjih izvoznikov. Upa mo torej, da bomo dosegli ustrezne rezultate tako v Bihaču, kakor tudi v Titovem Velenju in da bomo z majhnim prestruktu riranjem tu uspešno preseeli Dro-bleme. ki so se pokazali pri re alizaciji te investicije.«
Ustavimo se še pri mednarodni delitvi dela. V Evropi se pojavlja
nov industrijski velikan bde tehnike, ki posega prav na vaš zunanji
trg. Iščete kakšne povezave?
Herman Rigelnik: »Nedvomno je edina ekonomska alternativa za Gorenje, da se odpira v svet in da išče v njem povezave. Vendar pa so pri tem določene težave. Vsa razvita Evropa, v kateri se Gorenje pojavlja, se odloča za procese kartelizacije, ki so nekje bolj vidni, drugje bolj prikriti. Njihov namen pa je le eden, in sicer delitev tržišča, usklajevanje razvoja, gradnje zmogljivosti in tako dalje. Problem Gorenja pri iskanju povezav se kaže v nekakšni »majhnosti« Gorenja v primerjavi s temi velikimi proizvajalci bele tehnike. Zato je naša želja, da čim prej uresničimo načrt posodobitve proizvodnje, in da dosežemo kakovost, ki bo konkurenčna in bo zahtevala drugačen odnos do Gorenja. Potem se bomo lažje pogovaijali o povezovanju. Povezave seveda iščemo že sedaj, razgovori pa so dokaj naporni in to tudi zaradi precejšnje razdrobljenosti jugoslovanskega gospodarstva, kjer vsakdo zase išče pot naprej, namesto, da bi to naredili združeni, povezani in močnejši.«
Dogovori v tujini so pogosto celo lažji kot doma. Jugoslovanska proizvodnja je bila na področju bele tehnike precej razcepljena. Se je tu kaj spremenilo? Kako pa je v Sloveniji, kako se na primer z Iskro dogovarjate o delitvi segmentov široke potrošnje in profesionalne tehnike oziroma kakšne so možnosti za uspešnejše sodelovanje med obema sozdoma?
Herman Rigelnik: »V preteklosti smo v jugoslovanski proizvodnji bele tehnike lahko govorili, da je razcepljena. Sedaj pa že presegamo to nedogovaijanje. Z vsemi proizvajalci bele tehnike imamo izredno dobre odnose in smo pravzaprav tik pred oblikovanjem poslovne skupnosti proizvajalcev bele tehnike, v kateri bomo usklajevali in dograjevali nadaljnji razvoj, tiženje, gradnjo novih zmogljivosti in sodelovanje s potrošniki v jugoslovanskem prostoru.
V Sloveniji smo navezali stike z Iskro, predvsem z njeno delovno organizacijo Široka, potrošnja, katere proizvodnja je dokaj podobna proizvodnji široke potrošnje v Gorenju. To smo storili s ciljem, da se razvojno uskladimo ir. da se ob novih naložbah dogovorimo, kaj bo kdo delal na posameznem področju. Ti pogovori tečejo relativno dobro, prisotna pa je tudi pripravljenost na obeh straneh. Zato upamo, da bodo tudi rezultati temu ustrezni.«
Slovensko gospodarstvo je letošnje leto pričelo precej nespodbudno. Pokazala se je precejšnja proizvodna in izvozna upehanost. Kaj pa Gorenje? Kako ste poslovali v prvih trdi mesecih?
Herman Rigelnik: »V Gorenju letos načrtujemo šestodstotno rasi fizičnega obsega proizvodnje in štiriodstotno rast produktivnosti. V prvem kvartalu smo imeli precej težav v mesecu januaiju, tako da smo plan dosegli le 96-odslotno. Proizvodnja v mesecu februaiju je bila že bistveno boljši v marcu pa smo prvič presegli indeks 100.
Tudi izvoz je bil slabši v januaiju, pa nato izredno dober v februaiju in marcu. Upamo, da bomo tako nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Posebno skrb moramo nameniti izvoznim nalogam, saj moramo biti pri teh prizadevanjih mnogo bolj dosledni kot smo bili v preteklosti in doseči predvsem višji nivo kvalitete in ustrezne roke dobave kar so ključni elementi pri zagotavljanju našega trdnejšega položaja na tujih tržiščih.«
Boris Zakošek Stane Vovk

IZ OBČINE MOZIRJE
Titovo Velenje * • u. aorte ime
Občinski komite ZK Mozije
Kadrovsko in organizacijsko okrepljeni
d0H voHlaa ia
Pred nedavnim je bik v škem dehrtkta programska konferenca komunistov mozirske oMat. Pok« delegatov, predstavnikov političnega življenja in dek občine Mozhje, so se konferenc« Bde težil ie predstavniki regijskih ustanov k centralnega komiteja ZK Slovenije, med gosli pa je bil tadi sekretar predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije Zdravko Krtina.
Po uvodnih točkah so najprej obravnavali delo občinskega komiteja in njegovih organov v preteklem obdobju. Ob tem velja posebej poudariti, da se jc občinska organizacija zveze komunistov v preteklem obdobju organizacijsko in kadrovsko okrepila, vendar število članov zveze komunistov v občini Mozirje glede na število zaposlenih in število prebivalcev kljub vsemu Se precej zaostaja za regijskim in republSItim povprečjem.
Osrednja točka je bila namenjena temeljiti oceni samoupravnih, družbe no-ekonomskih in družbe-no-političnih razmer v občini. Predsednik komiteja Anton Bor-šnak je uvodoma ocenil gospodarske dosežke, ki so bili lani v občini Mozirje dokaj ugodni, kar je tudi posledica velikih naporov pri premagovanju objektivnih težav in lastnih slabosti ter pomanjkljivosti. Prav zato je v veliki meri prevladalo prepričanje, da je
sproščanje podjetnosti, ustvarjalnosti in naslonitve na lastne sile edina prava pot, ki jo bodo morali razvijati tudi v bodoče.
V	nadaljevanju je podrobno razčlenil tudi družbeno-pblitične in varnostne razmere v občini in naši družbi v celoti, oceno pa so bistveno dopolnili in obogatili Se razpravljal ci. Na podlagi teh ugotovitev so sprejeli tudi programske smernice za prihodnje obdobje, kadrovsko dopolnili občinski komite in organe, za novega predsednika komiteja pa izvolili Slavka Rosensteina
V	nazarsld lesni industriji se skrbno pripravljajo na poletno letovanje svojih delavcev. S prostovoljnim delom so si delavci zagotovili sredstva za nakup osmih počitniških prikolic, na podlagi posebne ankete pa bodo izoblikovali izhodiSča za organizacijo letnega oddiha. Na omenjeno anketo se je odzvala skoraj polovica delavcev, ki so prispevali veliko koristnih predlogov, pobud in želja.
Najmanj tretjina zaposlenih želi letovati v prikolicah, ki jih naj bi po njihovem predlogu postavili na dveh mestih ob moiju in v enem od termalnih zdravilišč. Delavci bi najraje preživeli oddih v slovenskem primorju in v Istri, prednost pri koriščenju prikolic pa bodo seveda imeli delavci z nižjimi osebnimi dohodki in družine z majhnimi otroki.
Dobro delo svetov ZK
stanje v tistih osnovnih organizacijah, ki že dalj časa niso sprejemale novih članov. Štiri in več let niso sprejeli nobenega novega člana v Solčavi in Elkroju, od 1982 do lani pa v Savinji, Gozdnem gospodarstvu — DS SS, Gozdnem gospodarstvu — TOK, Gradbeniku in Zdravstvu. Kljub temu ugotavljajo, da so po večletnem zastoju pomemben napredek lani dosegli v Elkrojevem tozd u Konfekcije, ZKZ, Turistu, v temeljnih organizacijah nazarske lesne industrije' ter v Gozdarstvu Gornji grad, uspehi pa bodo kmalu vidni.
Iz zveze komunistov je lani odšlo 16 članov. Izključeni so bili 4, 4 črtani, 8 pa jih je izstopilo. Umrlo je 5 članov in tako občinska organizacija trenutno šteje 515 članov. Zlasti je napredovalo delo svetov ZK na Ljubnem in v Mozirju, zelo uspešni pa sta tudi akcijski konferenci ZK v Gozdnem gospodarstvu in predvsem v nazarsld Lesni industriji Gore-nje-Glin.
»T
preteklem obdobja namenjali veliko pozornosti organiziranosti in razvoja svoje občinske organizacije in pri tem dosegli nekaj obetavnih Mftkm. Število osnovnih organizacij se je s 33 povečalo na 37, ker so na Ljubnem in v Mozirja namesto ene ustanovili po 3 osnovne organi zarije in s tem pričeli vesničevati lani sprejeto usmeritev po organiziranju manjših in bolj učinkovitih organizacij, ki so Mižje svojem« okolju in bolj povezane z njim.
Ookaj uspešni so bili tudi pri sprejemanju novih članov v vrste zveze komunistov. Med 67 evidentiranimi kandidati so jih v članstvo sprejeli 37. Delavcev v industriji, gozdarstvu in obrti je 20, nobenega novega člana pa lani niso sprejeli v trgovini in gostinstvu, v zdravstvu, pa tudi kmetje niso prispevali nobenega novega člana! Od novosprejetih članov zveze komunistov je 21 mlajših od 27 let, 22 je moških in 15 žensk.
Kritično so ocenili predvsem
Gozdarstvo Gornji grad
Lani nadpovprečno uspešni
V temeljili organizaciji nazorskega Gozdnega gospodarstva Gozdarstvo Gornji grad so v začetku tega kta ocenil dosežene lanske uspehe, pri tem pn ae celovito in kritično soočil tudi s slabostmi k nepravilnostmi pri uresničevanju svojih ualor k obveznosti.
Med ključnimi motnjami in slabostmi velja vsekakor omeniti neugodno starostno sestavo delavcev, saj je U v začetku leta znašala kar 49 let, dokaj slaba je bila tudi njihova strokovna usposobljenost, predvsem za težka dela pa je delavcev tudi primanjkovalo. Problem je tudi zastarela in iztrošena oprema, temu pa se je pridružilo Se pomanjkljivo ravnanje z njo in nezadovoljivo vzdrževanje. Zdo neugodno je bilo tudi izhodišče za nagrajevanje po delu, ki je bilo za delavce vse prej kot spodbudno. Na poslovanje so izrazito neugodno vplivale tudi vremenske razmere z dolgo zimo, obilo snega ter velikim Številom deževnih dni. Se posebej pa je na organizirano proizvodnjo- vplival obsežen vetrolom.
Seveda ob tem niso stali križem rok. Z nadpovprečno pripravljenostjo kolektiva so zaostrili delovno disciplino, organizirali proizvodnjo v najtežjih pogojih in tako ■bistveno povečali produktivnost. Vsi ti dosežki so poeoievali ustrez-
nejše nagrajevanje, kar je povečalo delovno vnemo in vzbudilo zanimanje pri novih delavcih. Tako so na novo zaposlili kar 18 delavcev ter s tem ob koncu leta zmanjSali povprečno starost na 39 let. Pogoje in produktivnost dela so izboljšali tudi z uresničitvijo dobro zastavljenega naložbenega programa, uspešni pa so bili tudi pri strokovnem usposabljanju ob delu.
Z vsem tem so seveda krepko presegli vse najpomembnejše načrtovane fizične kazalce, posledica pa so tudi visoki odstotki povečanja dohodkovne uspeSnosti. Vse skupaj jih razumljivo ni uspavalo, saj želijo letos doseči Se boljSe rezultate. Glede na to, kar so dokazali sebi in drugim lani, jiin bo to tudi uspelo. Seveda pa so v te namene sprejeli vrsto ukrepov. .Sem sodijo boljSe izobraževanje, posodobitev tehnološke opremljenosti, boljSe vzdrževanje delovnih sredstev, izvajanje varstvenih ukrepov, vse skupaj pa pomeni tudi bolj kakovostno delo. Posebni načrti so namenjeni boljSi organizaciji in vodenju del ter preprečevanju luSitev in zlorab pri uporabi družbenih sredstev. Ugled so si lani že ustvrrili z napori vseh zaposlenih. letos pa so trdno odločeni, I da ga Se utrdijo -
Občinski svet ZSS
Dokazati se z delom in uspehi
V. skladu s programskimi smernicami za to dveletno obdobje je sestavljen tudi delovni načrt občinskega sveta ZS Slovenije Mozirje in vseh njegovih organov. Tako bodo člani občinskega sveta pomladi obravnavali in analizirali gospodarjenje v lanskem letu, zatem pa Se pomembno področje uresničevanja nagrajevanja po delu.
V začetku jeseni bodo posebno pozornost namenih vzgoji, izobraževanja, Štipendiranju in zaposlovanju ter socialni politiki, pred koncem ieta pa se bodo lotih Se uresničevanja delegatskega sistema in uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. To so seveda le temeljna vsebinska področja, svoje ddo pa bo svet prilagajal sprotnim razmeram in potrebam.
Stalnih nalog sindikalni organizaciji tudi ne manjka. Sem sodijo napori za večji dohodek in produktivnost, boljše korSčcnje delovnega' časa, za boljše delo osnovnih organizacij in uveljavitev vpliva, . pa seveda inovativna dejavnost,' nagrajevanje in podobno. V občini Mozirje se v sindikatih zavedajo, da bodo morah svojo vlogo in vpliv predvsem dokazati z delom in konkretnimi rezultati tega dela.
Skladno s tem programom je opredeljen tudi delovni načrt predsedstva občinskega sveta, le da je sestavljen še bolj operativno in podrobno. Osnovna področja njegovega delovanja so enaka kot pri svetu, omeniti pa velja, da bo predsedstvo zadnje tri mesece letošnjega leta precej pozornosti namenilo zlasti kadrovskim pripravam na volitve in pripravam na kongres zveze sindikatov Slovenije.
Rečica ob Savinji
Srečni starejši občani
Rečica ob Savinii je vsekakor krajevna skupnost v kateri so v zadnjem obdobju močno obogatili in popestrili dejavnost vseh organizacij in društev. Zanimanje za delo v njih se je tako krepko povečalo in najrazličnejših ter lepih dosežkov tudi ne manjka. V vrsto pestrih prireditev sodi tudi sprejem za krajane, starejše od 75 let, ki so ga pripravili že tretjič. V tej krajevni skupnosti je kar 140 prebivalcev rojenih leta 1910 in prej, na sprejemu pa jih ie bila polovica.
Nad sprejemom in programom, E so jim ga pripravili mlajši sokrajani, so bih i^vdušeni in tudi solz sreče ni manjkalo. Bogat spored so pripravili delavska godba na pihala, Šolarji in malčki iz vrtca, pevci, narodno-zabavni ansambel in člani dramske skupine iz zaselka Poljane z veselo igrico. Vsekakor je bil to spored, ki je vsakogar navdušil.
Sreče je bilo obilna mera in veselja ob obujanju spominov po sporedu tudi Tudi sami so zaigrali, zapeli in cdo zaplesali. Spominov na trdo življenje. Iti jih je klesalo in utrdilo, nikakor ni zmanjkalo. Na svoji življenjski poti so pretrpeli strahote dveh svetovnih vojn, pa tudi sicer jim težkih življenjskih preizkušenj ni manjkalo. Seveda tudi lepih trenutkov ni bilo malo. Predvsem so se doživeto pogovarjali o nekdanjih lepih običajih, ki jih je bilo na vasi in v vsaki družini veliko. Za današnje čase velja, da jim otroci in vnučki vračajo vso ljubezen in toplino, ki so jo starejši njim prej tako širokogrudno razdajali.
Najstarejša krajana na sprejemu sta prejela Šopke. Bila sta to Jožefa Miklavc (1895) in Luka Mikek (1900), sicer pa sta v krajevni skupnosti najstarejša Ana Repen šek (1894) in Ignac TirSek (1897):
Ribiška družina Ljubno
Vlaganja so skoraj zaman
Število jezov se je v preteklem obdob-slabo
Članov ribiške družine Ljubno ob Savinji, ki gospodari s Savinjo in njenimi pritoki vse od Grušoveli do Logarske doline, je trenutno že 156. S svojimi lanskoletnimi dosežki so lahko zadovoljni, čeprav jim tudi problemov ni manjkalo, obetavni pa tudi načrti za letošnje leto.
Med problemi velja na prvem mestu spregovoriti o vzdrževanju vodnih objektov, predvsem jezov, saj imajo s tem ribiči v gornjem delu Savinjske doline že vrsto let skoraj nepremostljive težave, ki bistveno plivajo na njihovo gospodarjenje, v pref
ju bistveno zmanjšalo, j vzdrževanih, struga Savinje se je krepko poglobila in ta prelepa reka vse bolj postaja hudournik. Življenjski pogoji za ribe so s tem močno zmanjšani, s tem trpi ribolov, veliki napori ribičev pri vlaganjih pa rodijo kaj slabe sadove.
Za dokaz velja omeniti le en primer. Z vodotoki in objekti gospodari celjski Nivo, ribiči pa s tem podjetjem nikakor ne najdejo skupnega jezika. Nivo je tako že predlani pričel obnavljati jez pri Radmiiju, ki je bil močno poškodovan že jeseni leta 1980. Obnova tega jezu je bila tudi v načrtih območne vodne skupnosti Savinja-Sotla, dela pri obnovi pa so bila ustavljena, ko je že bilo porablje-
nih okrog 2 milijona dinaijev. Ribiči menijo, da takšen odnos do trošenja sredstev ni razumljiv, predsednik družine pa je na letni konferenci v zvezi s tem dejal, »da je glavno delo podjetja Nivo na področju ribiške družine Ljubno to, da odriva gramoz v koritu Savinje z enega na drugi breg.«
Lani so člani ljubenske ribiške družine vložili 57.500 primerkov zaroda potočne postrvi in 4.520 mladic potočne postrvi, ki so jih pred tem odlovili iz lastnih gojitvenih potokov, poleg tega pa so vložili še 20.000 lipanskih mladic. Skupno so lani člani in turisti v 1.362 lovnih dneh ulovili 2.546 rib. V lastni ribogojnici v Podvolpvljeku so lani vzredili 303.000 primerkov zaroda potočne postrvi in opravili vsa potrebna vzdrževalna dela.
Letos bodo vložili 80.000 zaroda potočne postrvi. Iti ga bodo vzredili v lastni ribogojnici, kupili bodo 3.000 lipanskih mladic, vložili pa bodo tudi 6.000 dveletnih mladic potočne postrvi ki iih bodo odlovili iz soiitvenih potokov. Na letni konferenci so sprejeli tudi srednjeročni gospodarski načrt Temeljne usmeritve so pospešeno vlaganje v vse možne potoke in struge, ureditev novih potokov za potrebe gojitve ter skrb za čisto okolje ob Savinji in za čistost reke same.
Upravni organi
Julija po novem
Na podlagi analize stanja v upravnih organih in skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti ter predloga nove organizacije upravnih organov, ki ju je pripravila posebna delovna skupina, se v občini Moziije temeljito pripravljajo na reorganizacijo občinskih upravnih organov, v katere se bodo vključile tudi skupne službe SIS. Družbenopolitične, samoupravne in strokovne aktivnosti tečejo v skladu z načrti. Osnutek odloka o reorganizaciji je že pripravljen, javna razprava o njem bo končana do konca aprila, po novem pa naj bi upravni organi občinske skupščine pričeli delati s 1. julijem letos.
Ž novo organizacijo naj bi zagotovili večjo specializacijo posameznih delavcev na posameznih področih, s tem večjo kakovost c*'la, v najboljši meri pa bi izkoristili razpoložljive kadrovske možnosti. Hitreje in bolj enotni bi lahko zagotovili materialno in tehnično posodobiti, lažje pa bi prevzemali nove
naloge na upravnem in strokovnem področju brez večjega zaposlovanja. Vsekakor bi bilo manj tudi nujnih nalog, ki se pcxlvajjyo v delovnih skupnostih in upravnih organih. Dejstvo torej je, da bi enotno organizirana javna uprava omogočila boljše in učinkovitejše delovanje za potrebe celotnega delegatskega sistema v občini, enotno za skupščino družbeno-politične skupnosti in skupščine SIS.
V novi upravi nai bi namreč opravljali naloge tudi za kmetijsko zemljiško skupnost, za nekatere samoupravne sklade ter skupnost požarnega varstva, v finančni in računovodski službi naloge za družbeno-politične organizacije, ki se, financirajo iz proračuna, nova zasnova predvideva tudi opravljanje nalog za krajevne skupnosti ter za občinske zveze družbenih organizacij in društev. Za vse skupaj bodo potrebna večja vlaganja v materialno in tehnično opremljenost, ki so bila doslej krepko zapostavljena.
OD MOZIRJA DO SOLČAVE • OD MOZ
Vlak bratstva in enotnosti
Odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, Iti jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v Srbiji, kjer so izgnanci naSU svoj drugi dom, je tudi »Vlak bratstva in enotnosti«. Ta vlak jc zagotovo največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, je obenem porok, da revolucionarno izročilo ne bo nikoli zamrlo, pomembno pa je tudi, da se izročilo revolucije ter bratstvo in enotnost z njim prenašata na mlade rodove.
Prvič je vlak zapeljal že leta 1961, vsaki dve leti v obratni smeri. Letos bo vlak nekdanje slovenske izgnance in njihove družinske dane popeljal na obisk k njihovim gostiteljem v Srbijo. Iz Maribora in z Jesenic bo vlak odpeljal 11. oktobra. Vsi, ki se bodo letos podali z njim na pot, se morajo najprej jx>vezati s svojimi bivšimi gostitelji v Srbiji, na podlagi tega pa svojo udeležbo do B. maja potrditi na občinskih konferencah SZDL.
Priznanja živinorejcem
Letošnje srečanje živinorejcev celjskega območja sta letos v Nazarjah pripravila Zgomjesavinjska kmetijska zadruga in Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, sodelovale pa so tudi druge strokovne ustanove. Na srečanju so spregovorili o številnih problemih, ki tarejo živinorejo— Posebej so opozorili na previsoke obrestne mere za naložbe v kmetijstvo, ki je v skupni vsoti posojil za gospodarstvo udeležno s kom^j 3,5 odstotki. Ob takšnem odstotku ugodnejše obresti za naložbe v kmetijstvo vsekakor ne bi podrle bančnega sistema, če je še tako slaboten, o pomenu kmetijstva pa seveda ne kaže razpravljati
Podelili so tudi vrsto priznanj naj-hnlfom živinorejcem. Visoki zadružni priznanji sta prejela Ivan Atelšek iz Smihela in Ivan Presečnik iz Lenarta pri Gornjem gradu. Zlate, srebrne in bronaste plakete so podelili kmetom. Iti so oddali največ mleka. Iz območja ZKZ Mozirje so zlate plakete prejeli Alojz Basd, Anton Brinjovc, Jože Marolt, Edi Jurjavec, Jože Brinovšek, Ivan Zagožen, Olga Remic, Ivan Atelšek, IvanGlojek, Ivan Presečnik in Martin Presečnik, iz TOK Šoštanj pa Franc Rotnik. Živinorejci iz občine Mozirje so prejeli še U srebrnih in 23 bronastih plaket, iz občine Velenje pa 3 srebrne in 1 bronasto.
Skupno ozvočenje
Vsak kraj potrebuje za številne in najrazličnejše prireditve dobro ozvočenje, s katerim so ponavadi raznovrstne težave, pa še najemnina ni prav
poceni Prav zato so se v I---!
skupnosti Rečica ob Savinji na kraievne konferener socu zveze odločili za nakup lastnega ozvočenja. Vsa društva in organizacije v kraju so prispevala sredstva in tako so zbrali potrebnih 33 starih milijonov, v lanskem letu seveda. Tako imajo sedaj zagotovljeno ozvočenje za vse prireditve v kraju, na pomoč pa bodo radi priskočili tudi ostalim prirediteljem v dolini če bodo to želeli.
Prednost izdelavi ostrešij
• Po hudih težavah v letu 1983 so v ljubljanskem Gradbeniku lani uspei-no poslovali. To je zasluga uspešnega uresničevanja sanacijskega programa, poiskali so notranje izboljšave, v veliki meri odpravili subjektivne slabosti poskrbeli so za boljšo zasedenost
zmogljivosti in podobno. Glede na dosedanje izkušnje bodo naiveč pozornosti namenili izdelavi ostrešij. Povezali so se s tuiimi proizvajalci sodobnih ostrešij in bodo tako poiskaK nove tehnološke rešitve. Tehnologi izdelave ostrešij, ki jih spajajo i ježevkami, nameravajo še izpopolniti tako da bodo lahko izdelovali tudi večja ostrešja bolj razgibanih oblik.
Spominska soba NOB v Solčavi
Ustanovitev in y;e hitrejši razvoj ls-krinega obrata se v Solčavi pozna skoraj na vsakem koraku. Zato velja posebej poudariti pobudo Iskre m njeno razumevanje za preureditev spominske sobe NOB. Lepšo in strokovno urejeno sobo si partizanski Solčava nedvomno zasluži Soba je t nekdanjem šolskem poslopju, v katerem je svoje delovne prostore dobil tudi Iskrin obrat, zanjo pa so doslej skrbeli domači borci. Iskra je tako pred nedavnim sklicala sestanek z vsemi zainteresiranimi, njen predstavni pa je izrazil željo, da bi sobo pmm&kle do letošnjega maja. Za notranjo ureditev bodo poskrbeli Iskrini strokovnjaki za strokovno izbiro gradivi Muzej revolucije iz Celja, za prenovo prostorov in opremo pa prav tako Iskra. Iskra namerava izdati tudi zloženko o najpomembnejših zgodovinskih podatkih, razmišljajo pa tudi o magnetofonskem pojasnjevanju diva v sobi Vsekakor primer za

Društvo upokojencev v Bočni
Upokojenci iz Bočne so bili doslei vključeni v gomjegrajsko društvo. Z delom so bih sicer zadovojjm, precejšnja ovira pa je bila predvsem oddaljenost. Zato so se odločili ustanoviti svoje društvo in pred nedavnim že pripravili ustanovni občni zbor. ki se ea ie nHclp*ila vrlika upokojencev iz Bočne, kjr_je trden porok za uspešno delo. Sl so pravila in delovni načrtT v katerega so med drugim vključili tudi nak^ prapoija.
Boljše bančne storitve
Mozirska enota Ljubljanske banke ima poleg prostorov v Mozirju k agencije v Nazarjah, Gornjem grada, Lučah in na Ljubnem. Zaposlenih je vsega 18 delavcev, ki vodijo 2.000 žiro računov, dobrih 12.100 hranilnih vlog, 3.500 deviznih računov občanov in 560 tekočih računov. Seveda je k temu treba prišteti ie številna pojasnila in nasvete občanom v zvezi s posojih in o bančnem poslovanju nasploh. V bodoče nameravaio v mozirski enoti nrv sodobiti operetno, za potrebe strank preurediti prostore in izboljšati odnos Jo strank.
Po čem bodo vrtci?
V zadnjem času se veliko pogovv jamo o novih cenah oskrbnin vrtcev.1 Sloveniji naj bt bila merila poenoten in odvisna od mesečnega dohodka ■ družinskega člana. Tiste družine, I doslej niso riovgalr mejnega zneski, so bile deležne družbene pomoči. O 357 staršev v mozinki občini ki imijo otroke v vrtcih, jih je pomoč prejemal le 17. Nova določila mora potrdili skupSčina skupnosti otroškega varstva Uprave vrtcev v mozirski občini namerava povečati prispevek za 1.00 dinaijev na mesec, kar naj bi veljalo dl konca letošniesa leta Poudariti n velja, da je cena hrane, na katero vrt ci nimajo nobenega vpliva, bistvea > od vzgojnine. Za hrano namre šolske kuhinje, zaračunavajo pa jo po ekonomskih načrtih
, 11. aprila 1985	* Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas * Stran 5
Vekos - tozd Komunalna oskrba
Premalo denarja za ceste
Težave avtobusnih prevoznikov
Pomlad je tu in z njo tudi vrsta nevšečnosti, zlasti za voznike, ki jim poškodovane ceste povzročajo veliko težav. Precej dela imajo zato vzdrževalci cest, ki se trudijo, da bi k|jub pičlim sredstvom zakrpali kar največ lukenj in s tem agotovili varno vožnjo.
Vekosova temeljna organizacija Komunalna oskrba opravlja v občini Velenje deset dejavnosti posebnega družbenega pomena, med katere sodi tudi vzdrževanje cest in ulic v Titovem Velenju in Šoštanju. Skupaj je to približno 74 kilometrov cest in ulic. Sem niso vštete regionalne ceste, katerih up-ravljalec je celjsko Cestno podjetje. Vzdrževanje cest in ulic je tudi za Komunalno oskrbo vsako leto težje, saj so nekatere ceste že v tako slabem stanju, da bi bile že zdavnaj potrebne temeljite obnove, ne le običajnega krpanja. _ Kljub dobri volji in zmogljivostim pa se vsako leto srečujejo z istim problemom, to je seveda pomanjkanje denarja. Poudariti velja, da se količina denarja za to dejavnost pri komunalni interesni skupnosti ni spremenila vse od leta 1979. Odveč je seveda poudarjati kaj lahko s tem denarjem storijo danes. Za letos je imela Komunalna oskrba za zimsko službo in redno vzdrževanje cest in ulic na voljo 23 milijonov dinarjev. Ker pa je bila letošnja zima dolga in
muhasta, so za zimsko službo porabili kar 40 odstotkov te vsote. Zato so še toliko bolj v skrbeh, kako bodo s tako pičlimi sredstvi uspeli zadovoljiti vse potrebe.
Delo na cestah in ulicah je že steklo. Krpajo udarne jame na cestiščih, obnavljajo talno signalizacijo in popravljajo cestne rešetke za kanalizacijo v Titovem Velenju in Šoštanju. Med večja dela, ki naj bi jih delavci Komunalne oskrbe letos opravili pa sodijo obnova ceste Pohorskega bataljona v Pesju, obnova Kajuhove ceste in odvodnjavanje ter ureditev odbojnih ograj na Cesti talcev v Šoštanju. Zal za vsa ostala nujna dela, ki jih prenašajo iz leta v leto, ni denarja. Predvsem gre za nujne obnove in posodobitve cest in ulic, kot sta Koroška in Efen-kova, popravilo krivine na Kidričevi cesti, ureditev avtobusnih postajališč, prehodov in hodnikov za pešce ter odpravo nekaterih črnih točk. Če bi želeli vse to opraviti, bi potrebovali precej denarja, tega pa ni. "Zato predlagajo, da bi morali to vprašanje reševati skupno v celotni občini z združevanjem sredstev. Za uresničitev letošnjega obsežnega delovnega načrta so odboru za gospodarjenje pri komunalni interesni skupnosti dali predlog za dodatna finančna sredstva.
B. Mugerle
Delavci Komunalne oskrbe so te dni pričeli krpati luknje v Titovem Velenju
Industrijska pekarna Titovo Velenje
Zastarana oprema

Merksova sestavljena organizacija združenega dela Mlinsko predelovalna industrija je konec lanskega leta zaključila s kar 79 milijonov dinarjev izgube. Pozitivno pa je kljub znanim težavam v letu 1984 posloval kolektiv mer-ksove temeljne organizacije ■ Pekarne in slaščičarne, Industrijske pekarne v Titovem Velenju.
80 delavcev tega kolektiva je lani napeklo okrog 8000 ton kruha,'pekovskega peciva in drobtin. Količinska prodaja seje v primerjavi z letom prej povečala za dva odstotka. Trenutno znaša dnevna proizvodnja 25 ton. Potrošniki najraje posegajo po belem primorskem kruhu, na dan ga prodajo 10 ton, 0,80 kg istrskega kruha približno 7000 komadov, približno 2000 do 3000 komadov savinjskega belega in primorskega polbe-lega kruha na dan. Od pekovskega peciva gredo naj-, bolje v promet žemlje, in sicer jih na dan prodajo okrog 10 tisoč komadov, prav toliko big. polbelih štručk 9000, rogljičkov in hod-dokov pa od 2000 do 3000 komadov. Treba pa je ob teh številkah povedati tudi to, da je prodaja tega blaga najnižja prav v prvih treh roesecihleta.
Ročne peke kruha imajo v velenjskem obratu Industrijskih pekarn zelo malo, bodisi zaradi prevelikih stroškov ali pomanjkanja ustreznega kadra. Kljub prizadevanjem, da bi bilo med zaposlenimi kar največ kvalificiranih pekov, so rezultati sila skromni. Proizvodnja je tako avtomatska. Dve liniii za kruh spečeta
Ob dražjih vozovnicah tudi ugodnosti
Ob nenehnem naraščanju cen rezervnih delov, še posebej gum in ob vse višjih stroških vzdrževanja prevoznih sredstev, so se avtobusni prevozniki znašli v izredno težkem gospodarskem položaju. Razumljivo ie, da nezadržno rast stroškov delno pokrivajo tudi z dražjimi vozovnicami, seveda pa s tem nikakor ne pokrivajo vseh stroškov. Položaj prevoznikov je zato razumljivo iz dneva v dan težji, izjema seveda ni tudi Izletnikova temeljna organizacija Potniški promet.
Na Izletniku so nam postregli z vrsto podatkov, ki- dovolj zgovorno potrjujejo težke razmere. Za varen prevoz potnikov so med drugim zelo pomembni ustrezni avtomobilski plašči. Ti so se v zadnjem času podražili z indeksom 240, dalj časa pa jih sploh ni bilo moč dobiti. Zanje morajo pri Izletniku odšteti le 30 odstotkov vrednosti v dinaijih, ostalo pa v devizah, ki jih delno odkupijo od banke, delno pa si jih zagotovijo s prevozi tujih turistov v poletni sezoni. Seveda jim deviz tudi sicer močno primanjkuje, saj jih morajo zagotoviti tudi za nakup
»Komaj sproti pokrivamo naraščanje stroškov, kaj Sele, da bi imeli za razširjeno reprodukcijo,« meni Stevo Orel.
rezervnih delov. Pestijo jih tudi nenehne podražitve goriva. Leta 1983 je bila nafta 50 dinarjev, lani že 77 in tako naprej. Gorivo je seveda pri prevozih velik strošek, saj jih velja kilometer vožnje v mestnem prometu kar 37 dinarjev. Nič lažje ni z nakupi novih avtobusov, ki so se prav
| tako podražili za več kot 100 odstotkov. Avtobus »Man« za mestno vožnjo namreč velja kar dve stari milijardi dinarjev. Zapi-šimo še to, da so osebni dohodki Izletnikovih delavcev pod republiškim povprečjem, kar seveda kaže na dejstvo, da se jim ne obetajo lepi časi.
Potrebe kažejo, da bi morali cene v mestnem in primestnem prometu povečati za več kot 100 odstotkov, še zlasti, če upoštevamo potrebe uvajanja dodatnih prog ob konicah. Republiški izvršni svet je predlog ocenil in ob tem poudaril, da sedanje gospodarske razmere ne dopuščajo takšnega dviga cen, zato so v soglasju s prevozniki povečali cene povprečno le za 45,6 odstotkov. Seveda je jasno, da si bodo s tem prevozniki težko zagotovili sredstva že za enostavno reprodukcijo, kaj šele za razširjeno.
Pri celjskem Izletniku se zavedajo, da je podražitev, pa naj bo še tako majhna, za vsakega občana zelo neprijetna, zato se močno trudijo, da bi stanje kar se da ublažili. V ta namen so že
pripravili nekaj popustov pri nakupu vozovnic. Več o tem je povedal Stevo Orel, vodja komercialnega sektorja Potniškega prometa: »Zaradi lažjega plačevanja smo na avtobusih mestnega prometa uvedli možnost plačevanja z žetoni, ki so za 10 odstotkov cenejši, kot sprotno plačevanje vozovnic. Žetone lahko vsakdo kupi na velenjski avtobusni postaji, od 1. maja dalje pa jih bo moč kupiti tudi v nekaterih kioskih. Z začetkom maja bomo uvedli tudi mesečne vozovnice na vpogled za relacijo Gorica—Šoštanj, ki omogočajo neomejeno število voženj, vozovnica pa bo veljala 1.500 dinaijev. Za primestni promet (Titovo Velenje—Plešivec in Titovo Velenje—Vinska gora) pri Izletniku priznavamo 10-odstotni popust pri nakupu vozovnice. Menim, da je to le nekaj razveseljivih novosti, ki jih bodo naši potniki veseli. Seveda jim želimo, da bi se počutili kar najbolj varni in zadovoljni pri naših prevozih.«
B. Mugerle
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Priprave na letovanje in taborjenje otrok
1000 kilogramov kruha na uro. Avtomatska je tudi linija za peko žemelj, proizvodnja ostalega pekovskega peciva pa je polavtomatska.
Novost, velike žemlje oziroma bige, ki so jih delavci tega velenjskega kolektiva ponudili na prodajnih policah lani jeseni, so potrošniki dobro sprejeli. »Letos bi radi osvojili proizvodnjo na pol pečenega pekovskega peciva, ki bi ga morali potrošniki pred uporabo za nekaj minut pogreti v pečici. Tako bi imeli tudi ob nedeljah in praznikih na mizi sveže izdelke. Rok trajnosti tega peciva bo teden dni,« je o tem, s čim se v tem trenutku najbolj ukvarjajo delavci obrata Industrijske pekarne povedala vodja Milena Vrečar. Med drugim je dejala, daje povpraševanje po izdelkih iz bele moke v zadnjem času precej povečalo in daje dobavT tega blaga otež-kočena. Prihodnji mesec bo teh vprašanj še več, saj bodo zaradi rednega letnega remonta ustavili merksove mline. Belo moko bodo dovažali iz Vojvodine, prodaja belih kruhov pa bo tako skoraj za polovico manjša.
Poleg nove vrste pekovskega peciva zaposleni v tem kolektivu načrtujejo še nekaj manjših naložb za posodobitev proizvodnje. Oprema je namreč že precej zastarana. saj prav ta mesec mineva 10 let, odkar je ta obrat začel proizvajati. Pred dvema mesecema so obnovili kotlovnico, v katero so vgradili tudi kotel za tehnološko paro. čez nekaj tednov pa | se bodo lotili še obnove aspiracije v silosu. Zaradi večje prodaje pakiranih izdelkov pa razmišljajo ludi o nakupu pakirnega stroja.
Te dni je občinska zveza prijateljev mladine, katere pomembna naloga je tudi zagotavljanje primernega letovanja otrok, že poslala vsem osnovnim šolam in vzgojno varstvenim organizacijam programe za letošnje leto, zbirajo pa tudi že prijave.
Tako kot vsako leto bodo lahko predšolski otroci letovali na Debelem rtiču v mesecu juniju in sicer v izmenah po 10 dni. Skupno bo lahko letovalo 180 predšolskih otrok. Šolarji bodo letovali v izmenah po štirinajst dni v juliju in avgustu. Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje so se že odločili, da bo letovanje letos zadnjič trajalo štirinajst dni. V prihodnje bodo namreč tako šolarji kot
predšolski otroci letovali po deset dni. Starši bodo za letovanje prispevali samo dejanske stroške letovanja, saj bo 17 odstotkov k ekonomski ceni (za stroške vzgojitelja) prispevala občinska zveza prijateljev mladine. Tako znaša poln prispevek staršev za predšolskega otroka 6900 dinarjev (10 dni) in za šolskega otroka 10700 dinarjev (14 dni).
Na občinski zvezi pa so pripravili vse potrebno tudi že za taborjenje v Zavodnjah. Letos bodo tabor odprli takoj po zaključku šolskega leta, v soboto, 22. junija, odprt pa bo do 29. junija. Tako kot smo že navajeni bo za delo v taboru skrbel taborniški odred Pusti grad Šoštanj, dnevni stroški
Dnevno taborjenje v Zavodnjah je prijetna in poceni oblika letovanja otrok
taborjenja pa znašajo 250 dinarjev (to je le 60 odstotkov ekonomske cene), ostale stroške pa krije zveza prijateljev mladine oziroma skupnost otroškega varstva. Tudi za taborjenje v Zavodnjah že zbirajo prijave.
Občinska skupnost otroškega varstva pa bo subvencionirala tudi stroške taborjenja v Ribnem po veljavni lestvici.
M. Z.
Vinska gora
Teptalni stroj - plod lastnega znanja
V	sedanjem času, ko v krajevnih skupnostih na vseh koncih primanjkuje denarja, ni ga niti za najnujnejše, je vsaka pridobitev, pa naj bo še tako skromna, za kraj izrednega pomena. Še bolj razveseljivo pa je, če je izdelek plod lastnega znanja, kot je primer v Vinski gori, kjer se je nekaj prizadevnih domačinov odločilo, da sami izdelaio teptalni stroj.
V	Vinski gori ne manjka lepih smučarskih terenov. Pred dvema letoma so si postavili tudi vlečnico. Ker je vsako leto s pripravo smučišč veliko dela, seje porodila misel o lastnem teptalnem stroju. In res, Miran Lesjak, Vinko in Jože Mihelak ter Branko in Zdenko Waisenbach, so to zamisel lani novembra začeli tudi uresničevati. Pri okoliških krajanih so najprej zbrali potrebne dele, motor od spačka sta darovala brata Waisenbacha, kabino
pa so predelali iz karoserije kom-bija zastava 850. Vsak popoldan, pozno v noč, tudi ob nedeljahrin praznikih, sc sestavljali, del za delom. Po štirih mesecih vztrajnega dela je bil stroj končan. Opravili so preko tri tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Ko smo si teptalni stroj ogledali, je miroval, saj je odjuga sneg vidno pobirala, prepričali pa smo se, daje bilo v stroj vloženega res veliko dela. Stroj poganja kot smo že rekli, motor spačka z dvema reduktorjema, v kabini so vsa vodila za opravljanje s strojem, gosenici iz gumijastih trakov, na katerih so pritrjeni železni profili, pa se lahko gibljeta v vse smeri.
Stroj ima spredaj poravnalno desko, zadaj pa teptalni boben. Teptalni stroj, katerega vrednost je na prvi pogled težko oceniti, je pa zanesljivo precejšnja, bo svojo vrednost lahko pokazal šele pri-
Miran Lesjak: »Od zamisli do uresničitve je minilo štiri mesece trdega dela«.
hodnjo zimo. Prepričani smo, da zelo uspešno.
Levji delež zaslug za »rojstvo« teptaJnega stroja ima Miran Lesjak. Zato je tudi najbolj vesel uspeha.
»Že od samega začetka, ko sem se določil za to ne preveč lahko nalogo, sem vedel, da bomo
uspeli. Iskreno povedano, vesel sem, da sem tudi jaz s tem delom nekaj doprinesel kraju. Ni mi žal, pa tudi mojim sodelavcem ne, za vse opravljene ure, za katere nismo prejeli niti dinarja. Pomembno je, da bo stroj služil svojemu namenu,« je sklenil pogovor Mi-* ran Lesjak.	B. Mugerle
Letna skupščina radiokluba Hinko Košir
Največji uspehi doslej
zveze radioamaterjev Jugoslavije, Pokala Avnoj, Pokala 2. proleterske brigade itd. In seveda našega najbolj množičnega, to je Pohorje memoriala, v počastitev padlih borcev Pohorskega bataljona. Tudi na teh tekmovanjih smo zasedli najvišja mesta.
V	svetovnih tekmovanjih smo bili lansko leto izvrstni. V mesecu maju smo tekmovali na CQ WPX CW conetstu, proti koncu leta pa še na CQ WW DX CW in CQ WW DX SSB contestu.
V	vsakem od teh svetovnih tekmovanj sodeluje najmanj po 5000 tekmovalcev. Mi smo v vsakem zasedli eno od prvih petih mest.
Uspeh kluba pa potrjujejo tudi naši člani s postajami, ki jih imajo doma. Tako smo dosegli prvo mesto v kategoriji jugoslovanskih postaj v tekmovanju O K DX contest (organizatorji so bili radioamaterji Cehoslovaške) in pa v ALL ASIAN DXC (organizatorji so bili radioamaterji iz Japonske) kjer veljajo le zveze med evropskimi in azijskimi državami. V tem contestu smo med YU postajami prav tako dosegli prvo mesto.
V	vseh tekmovanjih smo opravili preko 15 tisoč zvez. Letos bomo poskušali to število vsaj doseči, če že ne povečati, saj smo odvisni od finančnih sredstev, ki pa so vedno bolj pičla. Tekmovanja namreč precej stanejo.
YU3 ADZ
Radioamaterji velenjskega radiokluba »Hinko Košir« smo se zbrali na letni skupščini, da bi pregledali delo v preteklem letu in sprejeli plan dela za letošnje leto.
Poročilo o delu radiokluba je podal predsednik Slavko Boh. Kljub temu, da je dejavnost kluba slonela le na aktivnih posameznikih, ki pa jih je vedno manj, je bil v začetku leta organiziran tečaj za operaterje C kategorije. Proti koncu leta je nekaj članov opravilo izpit iz E kategorije in dva člana iz najvišje, A kategorije.
Sodelovali smo pri vzpostavitvi zvez na različnih akcijah v okviru občine Velenje kot so: Pohod po poteh XIV. divizije, Kurirčkova pošta. Evropski smučarski pokal, prenos Titove štafete. ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo itd. Največ smo tekmovali. Tako smo ha obeh področjih (KV in UKV) dosegli v lanskem letu največje uspehe v zgodovini kluba.
Na UKV področju smo se udeležili štirih tekmovanj. Največji uspeh smo dosegli na Alpe— Adria contestu. Tekmovali smo v mesecu avgustu iz Visočice na Velcbitu. Dosegli smo odlično 2. mesto v Evropi in 1. v Jugoslaviji. Če povem, da nam je za 1. mesto manjkalo le ena zveza, je uspeh še toliko večji.
Na K V področju smo sodelovali na največjih jugoslovanskih in svetovnih tekmovanjih. Od naših smo se udeležili Pokala
6. stran *
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *
11. aprila 1985
ISAS
Vrtec je velika pridobitev za Šmartno in širšo okolico
\ *!

• ■ ■ ' ^
■HflHBHHV
Urejeni bregovi Pake, več rodovitne zemlje in odprava nevarnosti poplav.
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
Upravičeno ponosni na izjemne dosežke
Iztečajoče se srednjeročno obdobje je bilo za krajane Šmartnega ob Paki vse prej kot lahko in enostavno. Moraa so se pri načrtovanju programa tretjega referenduma premalo zavedali njegove zahtevnosti, saj so zapisali vanj resnično takšne naloge, ki bi jim bili kos le malokje. »Pa kaj hočemo: potrebe same so nam narekovale obnovo kulturnega doma, izgradnjo otroškega vrtca, ureditev dela kanalizacije, modernizacijo krajevnih cest, regulacijo reke Pake, rešitev vprašanj vodooskrbe ter razširitev telefonskega omrežja,« pravijo danes. Obsežne naložbe so Smarčani »spravili pod streho« kljub neugodnim gospodarskim gibanjem in tako ambiciozno zastavljen načrt v celoti uresničili.
»Podoba naše krajevne skupnosti pred uvedbo tretjega samoprispevka in danes je precej drugačna. Naredili smo toliko, kot le malokje v Šaleški dolini. Z nalogami srednjeročnega programa smo praktično posegli na vsa področja dela in življenja naših krajanov,« je predstavil program tretjega samoprispevka predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Stane Prašnikar.
Pridobitve so namenjene vsem, ne le krajanom v središču
Letos naj bi približno 100 malčkov iz Šmartnega ob Paki ,in njegove okolice dobilo lepše" vzgojnovarstveneprostore,sodobno urejeno kuhinjo. Denar za izgradnjo novega vrtca so krajani zbrali največ s samoprispevkom,
Krajevna skupnost Šoštanj
in sicer 34 milijonov iz A programa, pet milijonov dinaijev pa je zanj prispevala občinska skupnost otroškega varstva Velenje. Ko bo urejena njegova okolica, bo naložba Smarčane veljala okrog 40 milijonov. Poravnane so že vse obveznosti, počasi »prihaja« tudi oprema. Gradbeni odbor, ki je vseskozi bdel nad izgradnjo, je prepričan, da se bodo pri ureditvi okolice vrtca s prostovoljnim delom vključili tudi krajani. Po prvih pogovorih naj bi predali ta objekt svojemu namenu za letošnji dan mladosti, prve malčke pa bo sprejel v začetku septembra.
Obnova kulturnega doma . je drugi večji zalogaj, ki so si ga krajani Šmartnega naložili na ramena v tem obdobju. Po predračunu naj bi naložba veljala dobrih 12 milijonov dinaijev, obnovili pa so ga v treh etapah. Pričeli so s 7 milijoni dinaijev v začetku septembra 1983. Nekaj teh sredstev je prispevala krajevna skupnost, drugi del pa so si zagotovili iz sredstev drugega samoprispevka. Med gradnjo je zmanjkalo de-naija, zato so obnovo morali za nekaj mesecev ustaviti, med tem pa so krajani s prostovoljnimi prispevki zbrali 700.000 dinaijev, prispevki v lesu so znašali 600.000 dinaijev, kijih hranijo za zunanjo ureditev. Iz sredstev A in B programa so dobili 9 milijonov dinarjev, milijon manj je za obnovo doma prispevala občinska kulturna skupnost. Trenutno je plačanih 27 milijonov, celotna naložba pa bo veljala okrog 30 mi-
lijonov dinaijev, sem paje seveda všeta tudi vrednost opreme. Sredstva so v celoti zagotovljena, pri zunanji ureditvi doma pa bodo znova priskočili na pomoč krajani s prostovoljnim delom.
Dom so nameravali izročiti namenu za letošnji krajevni praznik. Zaradi osrednje"proslave ob dnevu zmage v Topolšici pa bodo otvoritev prestavili na 25. maj. V domu bodo našli svoje prostore vsi kulturniki tega kraja, od gle-dališčnikov, pevcev, folkloristov, poleg njih tudi mladinska organizacija in morda še knjižnica. »Dom je res lep in prepričani smo, da se bo za njegovimi zidovi že sicer bogata kulturna dejavnost še okrepila. Zal, v domu ni stanovanja za hišnika, zato bomo morali vsi njegovemu vzdrževanju nameniti veliko časa in dela.« Zahtevno nalogo nosilca naložb za kulturni dom in vrtec je prevzela sama krajevna skupnost, ki je bila po vseh mogočih zapletih in ovirah, predvsem denarnih, temu tudi kos.
KANALIZACIJA, CESTE, VODOVOD
Tretja pomembnejša naloga je bila ureditev dela kanalizacije. Uredili so jo v celoti v središču Šmartnega, za ureditev teh vpra-
šanj pri osnovni šoli pa so že pripravljeni projekti. Dela bodo pričeli jeseni, zanje pa bodo
odšteli 14 milijonov dinaijev. Pri urejanju kanalizacije so imeli veliko težav z mnogimi soglasji zaradi prekopa pod železnico, zato so se dela nekoliko zavlekla.
Po srednjeročnem načrtu so
Erebivalci krajevne skupnosti marino ob Paki za ceste namenili 1,8 milijona dinaijev. Večji del teh sredstev so zagotovili iz samoprispevka, krajani pa so veliko naredili tudi s prostovoljnim delom. Ceste so sedaj v krajevni skup-
pa je razumela tudi širša družbena skupnost. Brez tega vseh teh pomembnih objektov ne bi imeli. Dokazi naših izjemnih prizadevanj so sedaj tu. Vsi imamo nekaj od samoprispevka, ne le nekateri. Odveč so govorice, da gradimo le v središču Šmartnega ob Paki. Vrtec in kulturni dom sta dobrini, ki nista namenjeni le krajanom Šmartnega, ampak bosta služili prebivalcem vseh sedmih vaških odborov in tudi krajanom sosednje krajevne skupnosti Gorenje,« meni predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Stane Prašnikar.
Poleg tega velja omeniti še regulacijo reke Pake, s čemer so odpravili nevarnost poplav in obenem pridobili precej rodovitne zemlje. Ppmemben dosežek je tudi ureditev pokopališča, ki ga sicer v tem obdobju niso načrtovali, vendar so bili s prostovoljnim delom kos tudi tej nalogi, ter tako rešili prenekateri problem. Precej več težav pa imajo pri zagotavljanju zemljišč za individualno gradnjo in za potrebe obrtne dejavnosti. Zazidalni načrt je sicer sprejet, težave pa so v tem, da se iastniki neradi odločajo za prodajo svojih zemljišč, razlastitveni postopek paje prezahteven.
SAMOPRISPEVEK ZAGOTAVLJA NADALJNJI RAZ VO J
Trditev, da brez samoprispevka ni razvoja, ni iž trte zvita in zgolj fraza, ampak dejstvo. O tem zgovorno pričajo že prej omenjene pridobitve, ki jih brez takšnega
nosti dokaj dobro vzdrževane, pri tem pa jim veliko pomaga tudi GradisOv kamnolom, ki za makadamske ceste prispeva 1.000 kubičnih metrov gramoza na leto. Zlasti so bili posodobitve ceste veseli krajani Gavc in Velikega vrha.
Vodovod, ki so ga prebivalci krajevne skupnosti zgradili leta 1960 z udarniškim delom, za današnje potrebe ne zadošča več, zato sedaj gradijo lokalna zajetja. Svoji zajetji imajo sedaj v Velikem m Malem vrhu, pa tudi sicer bodo ža dobro preskrbo z vodo namenili veliko sredstev 4. samoprispevka.
VSI IMAMO NEKAJ OD SAMOPRISPEVKA
»Poleg sredstev, ki smo jih v tem obdobju plačevanja samoprispevka zbrali prebivalci naše krajevne skupnosti, smo bili deležni velike solidarnosti mestnih krajevnih skupnosti, naše težave
zbiranja denaija gotovo ne bi bilo.
Skrbno priprave na tako obširno in pomembno akcijo kot je samoprispevek so zato nujne. Zelja in potreb imajo vsepovsod mnogo, denaija zanj pa, saj sami vemo, vse manj. »Samo samoprispevek v današnjih težkih gospodarskih časih zagotavlja nadaljnji razvoj. Drugače bomo obstali tam, kjer smo sedaj. Tega se naši krajani dobro zavedajo, zato je tudi razpoloženje ob pripravah na četrti samoprispevek dobro,« je povedal ob našem obisku v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki predsednik krajevne konference SZDL Franc Podgoršek.
O uvedbi tega referenduma so v tretjem središču Šaleške doline spregovorili že lani na letni programski konferenci najmnožič-nejše	družbenopolitične
organizacije v kraju. Komisija za plan pri krajevni skupnosti je skupaj s predsedniki vaških odborov pripravila osnutek programa četrtega samoprispevka, ki
so ga nalo obravnavali na vseh vaških odborih. Doživel je bistvene spremembe. O dopolnjenem so nato krajani spregovorili še na zboru. Zelje in potrebe teh seveda ni malo in vse so pomembne, so nato oblikovali v predlog referendumskega programa na skupni seji člani predsedstva krajevne konference SZDL in sveta ter z njim seznanili krajane na posameznih zborih vaških skupnosti. »Udeležba je bila dobra, mnenja o uvedbi četrtega samoprispevka pa povsod pozitivna. Krajani vedo, da bo takšnih ali drugačnih vprašanj vedno več, blagajna pa vedno napol prazna. Ze pri pripravi osnutka smo se tesno držah naših smernic: naloge morajo biti realno načrtovane in takšne, da bodo izboljšale živ-ljenske pogoje vsem krajanom. V ' programu smo poskušali zajeti kar največ potreb naših krajanov, več pozornosti pa bomo v naslednjih petih letih namenili vaškim skupnostim, ki so bile sedaj ob robu, Treba pa je reči, da obnova kulturnega doma in izgradnje vrtca nista pridobitvi le krajanov ožjega dela krajevne skupnosti.«
Ce bo 21. aprila večina krajanov Šmatrnega ob Paki obkrožila na volilnih lističih ZA, bodo krajani zbirali denar za posodobitev okrog 3000 metrov krajevnih cest, izgradnjo dveh avtobusnih postajališč v Rečici in centru Šmartnega ob Paki, prednostna naloga pa bo izboljšanje vodooskrbe z izgradnjo dodatnega zbiralnika in razšintvijo primarnih vodov predvsem za vaške skupnosti Slatine, del Velikega vrha in Podgoro. Program četrtega referenduma imajo Šmarčani že rokovno izdelan. Po njem pa naj bi najprej namenili denar za nakup ultrazvočnega aparata ter nekaj denaija za dokončno obnovo kulturnega doma. Med naloge sodi še izgradnja zaščitne ograje v Malem vrhu, večja obnovitvena dela krajevnih asfaltiranih cest, sofinanciranje izgradnje PTT omrežja ter posodobitev razsvetljave v centru Šmartnega ob Paki, v Slatinah in Malem vrhu.
Ze na zborih so se krajani lahko seznanili z opravljenimi nalogami tretjega samoprispevka. Da bi bila informiranost kar najboljša, bodo krajani prebrali katere naloge bodo poskušali v naslednjih petih letih uresničiti še na oglasnih deskah. V vsako hišo pa naj bi prišla tudi posebna knjižica, izdana ob tej priložnosti.
Možnosti nadaljnjega razvoja so torej danae, le izkoristiti jih je treba. Gotovo se bodo krajani Šmartnega ob Paki zanje z glasovanjem ŽA 21. aprila letos tudi odločili.

IMIM
V krajevni skupnosti Šoštanj so v zadnjih petnajstih letih, kolikor zbirajo sredstva s samoprispevkom, uresničili pomembne naloge. Največje delo, ki so ga opravili s pomočjo zadnjega samoprispevka pa je gotovo toplifikacija mesta. Del sredstev v ta namen je prispevala tudi samoupravna interesna komunalna skupnost. V glavnem so s toplifikacijo zaključili, urediti morajo le še nekatere notranje instalacije, da bo celotno področje Šoštanja toplificirano.
Vso pozornost so namenili zadnjih pet let tudi posodobitvi krajevnih cest. Uredili so kar nekaj tisoč kvadratnih metrov cestišč. Vse to so pridobitve, ki jih krajam vidijo in se je bilo zato toliko laže odločiti za razpis novega referenduma za samoprispevek, poudarjajo naši sogovorniki predsednik skupščine krajevne skupnosti Rudi Bajec, predsednik sveta krajevne skupnosti Martin Primožič, predsednik krajevne konference Socialistične zveze Branko Dražnik in tajnik krajevne skupnosti Stane Šmajdl.
Pri pripravi programa za samoprispevek za naslednje petletno obdobje so prisluhnili kar najširšemu krogu občanov, saj želijo, da bi s sredstvi, ki jih bodo zbrali, naredili tisto, kar si krajani najbolj želijo.
priprave so pričeli v začetku meseca februarja. - Najprej so sklicali razširjene sestanke rajonskih odborov skupaj z rajonskimi odbori zyeze komunistov. Tam so pripravili osnutke programov, ki so jih nato obravnavali na treh zborih krajanov in ti osnutki so bili nato skupaj s pripombami obravnavani na skupščini, ki je bila razširjena s krajevno konferenco Socialistične zveze. Krajani so
osnutek dopolnili z nekaterimi predlogi in tako je bil izdelan predlog programa za četrti samoprispevek. Predlog so nato zopet obravnavali rajonski odbori, o njem pa so spregovorili tudi na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti skupaj s predsedstvom krajevne 'konference SZDL ter aktivi komunistov. Zatem so predlog programa ponovno obravnavali na zborih krajanov in sicer so jih imeli po posameznih soseskah. Skupno so tako pripravili sedem zborov krajanov. Povsod so predlog programa sprejeli kot zelo dober in ga brez dopolnitev potrdili. Skupno se je udeležilo zborov krajanov dvajset odstotkov volilnih upravičencev te krajevne skupnosti. O programu so nato ponovno spregovorili še na skupni seji skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference Socialistične zveze, ga potrdili in sprejeli sklep o razpisu referenduma.
Rudi Bajec
Pa poglejmo, kaj vse nameravajo v Šoštanju uresničiti s pomočjo sredstev četrtega krajevnega samoprispevka.
vso pozornost bodo tudi v naslednjem petletnem obdobju namenili ureditvi krajevnih cest. 'Tako nameravajo posodobiti cesto iz Šoštanja proti Topolšici (do meje s tO krajevno skupnostjo). IZ samoprispevka bodo za to namenili 2 milijona dinarjev. Rekonstruirali bodo tudi del Kajuhove ceste od železniške proge do križišča s cesto M. Gubca. Za to bodo, kot načrtujejo, namenili milijon dinarjev. V programu so še rekonstrukcije Tekavčeve in Aškerčeve ceste, Trga svobode, Ceste Matije Gubca v celotni dolžini in Cesta heroja Gašperja vzhodno od Koroške ceste, del Ceste talcev, ter del Aškerčeve ceste. Za ta dela imajo predvidenih 6 milijonov 600 tisoč dinarjev. Poleg tega bodo namenili
Martin Primožič
še 7 milijonov 700 tisoč dinarjev za asfaltiranje nekaterih odsekov krajevnih cest. Pri tem poudarja-" jo, da bodo krili le polovico stroškov, ostala sredstva pa bodo morali prispevati neposredni uporabniki in samoupravna interesna komunalna skupnost. Za
redno vzdrževanje krajevnih makadamskih cest bodo iz sredstev samoprispevka namenili 650 tisoč dinarjev. Zgradili bodo oporni zid ob poti na grad. Za to bodo namenili 2,5 milijona dinarjev, za parkirišča ob stanovanjskem bloku Tekavčeva 12 in 14 predvidevajo 770 tisoč dinarjev, za parkirni pro-
stor ob Kajuhovi cesti 11 pa 756 tisoč dinarjev.
Druga velika naloga, ki jo nameravajo uresničiti v naslednjem petletnem obdobju je ureditev kanalizacije. Iz samoprispevka bodo namenili za to 3 milijone dinarjev. Poleg tega pa bodo namenili še 2 milijona za toplovodne inštalacije v družbenih solidarnostnih stanovanjih, 3 milijone za izgradnjo vročevoda, prav tako 3 milijone za napravo za zmanjšanje emisije saj v TUŠ, za otroška igrišča naj bi prispevali 1,5 milijona dinarjev, sedem milijonov din pa so predvideli za izboljšanje učnih pogojev. Prenovili bodo tudi centralni spomenik žrtvam NOB. Za to bodo iz samoprispevka namenili dva milijona dinarjev., »■ zavrovanje razvalin Pustega gradu in ureditev okolice pa bodo prispevali milijon dinarjev. Iz sredstev četrtega samoprispevka bodo sofinancirali tudi društveno dejav-
Stane Šmajdl
Branko Dražnik
nost v svoji krajevni skupnosti in sicer bodo namenili dobrih 11 milijonov dinarjev za rekreativni šport, za vzdrževanje in ureditev športnih in rekreacijskih objektov, za vzdrževanje kulturnih objektov, financiranje kulturnih prireditev, za razširitev spominske sobe Karla Destovnika Kajuha in XIV. divizije, za izboljšanje požarno varnostnih razmer in orodnega gasilskega avtomobila ter za amortizacijo, obratovalne stroške doma krajevne skupnosti in za delo SLO in DS v kraju.
Program, ki ga nameravajo v krajevni skupnosti uresničiti v naslednjem petletnem obdobju, je vsekakor zelo obsežen, vanj pa so vključili vse tisto, kar si je želela ido obsežen, vanj pa so vključili vse tisto, kar si je želela večina krajanov in kar je v kraju res najbolj nujno postoriti.
V krajevni skupnosti bodo skupno po sedanjih podatkih zbrali v naslednjih petih letih 58 milijonov dinarjev. Deset odstotkov zbranega denarja bodo združevali kot pomoč vaškim krajevnim skupnostim, sofinancirali pa bodo tudi nakup ultrazvoka za zdravstvo. ,,Program dela, ki ga naj bi uresničili v naslednjem petletnem obdobju, so naši krajani potrdili z velikim razumevanjem," so poudarili naši sogovorniki, ki se zavedajo, da vsega tega, če referendum ne bi uspel, še dolgo ne bi mogli uresničiti, saj je jasno, da iz drugih virov sredstev ne bo mogoče zagotoviti. V dneh do 21. aprila bodo pripravili v kraju še nekatere aktivnosti. Ze sedaj pa so določili volilna mesta,, to bosta obe osnovni šoli in pa prostori krajevne skupnosti.
Boris Zakošek
11. aprila 1985	* Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran 7
I
Našo zavest bomo samo še potrdili
Krajevna skupnost Levi breg
Krajevna skupnost Center Levi breg zajema mestno jedro, levo od reke Pake, kot že ime pove. »Ta del mesta je novejši, vendar pa to ne pomeni, da pri nas ni težav. Tu je kanalizacija, križišča niso urejena, problemi so okrog Titovega trga, ki je praktično dotrajan,« pravi Leopold Kušar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Center Levi breg.
Že pred štirinajstimi dnevi smo obiskali to krajevno skupnost, da bi spregovorili nekaj o življenju in delu v njej, še bolj pa o pripravah na referendum za IV. krajevni samoprispevek. Danes, ko to berete, nas loči od njega samo še deset dni.
Pogovora so se udeležili: Andrej Glušič, predsednik krajevne konference SZDL, Gvido Ovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, Leopold Kušar, predsednik skupščine in pa Ludvik Onuk, predsednik sveta Zveze komunistov v tej krajevni skupnosti.
ZA skupno stvar
REFERENDUM IN VLOGA KOMUNISTOV
V	krajevni skupnosti Levi breg delujejo štiri osnovne organizacije Zveze komunistov in pa svet ZK.. »Lahko pa rečemo, da te osnovne organizacije do sedaj niso odigrale tiste vloge, ki bi jo morale. Pričakovali smo namreč, da bomo z oblikovanjem večih osnovnih organizacij naredili premik v aktivnosti, kar pa se ni zgodilo v vseh osnovnih organizacijah,« pravi predsednik sveta ZK.
V	tej krajevni skupnosti živi blizu osemsto, komunistov, v osnovne organizacije v njej pa je
. vključenih osemdeset.
Del komunistov seje v priprave na referendum dejavno vključil. "Pomagali so pri pripravi zborov krajanov.
ŽELJE KRAJANOV
Z udeležbo na zborih krajanov niso najbolj zadovoljni.' Vendar, »tisti, ki smo na zborih sodelovali, smo oblikovali program, od osnutka predloga pa sedaj, do končnega predloga, za kati rega se bodo krajani odločali z i ;feren-dumom. Če bi se v priprave vključilo še več krajanov, bi morda program lahko izgledal tudi
drugače. Vseeno pa upamo, da smo zadeli večinsko mnenje«, pravijo naši sogovorniki.
SKUPNI PROGRAM IN PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI
V	krajevni skupnosti Levi breg se pri skupnem programu mestnih krajevnih skupnosti niso odločili za kabelsko televizijo. Za to torej ne bodo. zbirali sredstev. Popolnoma pa so podprli ostali skupni program: izgradnjo VII. osnovne šole, napeljavo vročevoda skozi Staro Velenje, del sredstev pa bodo namenili tudi za nakup ultrazvoka. Staremu Velenju, krajevne skupnosti, od katere jih loči Foitova cesta in s katero dobro sodelujejo, pa so se odločili, da bodo pomagali še drugače. Z udarniškim delom.
V	svoj program pa so uvrstili: sofinanciranje obnovitve ploščadi na Titovem trgu in sanacijo kanalizacije v krajevni skupnosti, dokončali bi ulično razsvetljavo, obnovili otroška igrišča ter sofinancirali pokritje stavb, ki imajo ravne strehe — z njimi pa so sami problemi — z dvokapnicami. V programu pa imajo tudi ureditev prometa, v kajevni skupnosti, parkirišč, peš poti in zelenic.
Naj ob tem povemo še to, da so v tej krajevni skupnosti uresničili
ljudje«
vse naloge, ki so si jih zadali v tretjem samoprispevku.
POVSOD ISTI OBRAZI
Med največje težave pri samem delu v krajevni skupnosti Gvido Ovnik in Andrej Glušič omenjata: »Tako na svetu krajevne skupnosti, kot na skupščini in krajevni konferenci se srečujemo vedno isti ljudje. Prisotni so isti obrazi, ki naj bi čutili tako, kot čuti krajevna
Gvido Ovnik: »Mi vidimo eno stvar, krajan, ki pa ni aktiven, pa morda vidi drugo.«
skupnost. To pa ni tisto, kar si želimo. Mi vidimo eno stvar, krajan, ki pa ni aktiven, pa morda vidi drugo.«
Lani so imeli v tej krajevni skupnosti veliko dela s formiranjem skupnosti stanovalcev. »Tako smo zadostili črki zakona,« pravijo, »kar pa se samih aktivnosti teh skupnosti stanovalcev tiče. pa ni uspeha. Te skupnosti so samo na papirju,« dodajajo.
V krajevni skupnosti Center Levi breg živi okoli 4500 krajanov.
Leopold Kušar: »Ta del mesta je novejši, kar pa ne pomeni, da pri nas ni težav.«
V KRAJEVNI SKUPNOSTI JE ŠEST SOSESK
Krajevna skupnost Center Levi breg je razdeljena na šest sosesk. Vsaka soseska ima tudi svojega predsednika. Kij ub trudu, pa delo po soseskah še ni zaživelo tako, kot bi'moralo. Kje v krajevni skupnosti iščejo vzrok za to, smo jih vprašali in takoj so nam postregli tudi z odgovorom. Povsem konkretnim. »Problem je v tem, da vprašanja, ki so bila postavljena. niso dobila povratne informacije v taki meri, da bi bili krajani z njo tudi zadovoljni. Primer. Če smo vprašali, zakaj imamo trg na tržnici in po celi Cankarjevi cesti, smo dobili odgovor, da ni prostora drugje. To vprašanje pa postavljamo na vseh delegacijah že tri ali štiri leta,« pravijo.
Povedali pa so tudi, da ne morejo biti tako uspešni, kot si želijo če jih petdeset dela, trdo dela, štirideset pa stoji ob strani in čaka. da bodo nastopili, ko se bo pojavil kak problem.
Takoj po referendumu — uspelem seveda — so že predvideli programsko volilno konferenco predsedstva krajevne konference SZDL. na kateri bodo izvolili novo vodstvo. Pravijo tudi, daje potrebno ljudi razbremeniti, ker »na desetih straneh res ne moreš delati. Prav to pa se nam pogosto dogaja.«
UDARNIŠKO DELO
»Tudi na naših zborih krajanov smo poudarjali, da bo treba udarniško delati. Vendar pa so vse
Ludvik Onuk: »Z oblikovanjem večih osnovnih organizacij premik v aktivnosti.«
naloge, ki nas čakajo izvedbene, tehnično zahtevnejše in v sami
TudimojPA za samoprispevek
krajevni skupnosti, verjetno to ne bo mogoče, ker se tu ne kopljejo jarki za vodovod, ampak se asfaltira. To pa lahko delajo le strokovnjaki. Smo pa za drugo vrsto udarniškega dela. Pripravljeni smo pomagati vaškim krajevnim skupnostim in bomo vse naredili, da organiziramo ekipe, ki bodo šle v te krajevne skupnosti in na takšen način deset odstotkov solidarnostnih sredstev še obogatile.« pravijo v krajevni skupnosti Levi breg. »Seveda pa bomo pri obnovi otroških igrišč«, dodajajo, »tudi sami poprijeli za delo in naredili kaj tudi udarniško.«
Krajani lahko najdejo v programu IV. krajevnega samoprispevka reševanje svojih težav, stvari, ki bodo življenje v tej krajevni skupnosti olajšale, popestrile. In če krajani vedo, da je samoprispevek tisto,-s čimer lahko kaj naredimo, potem so se tako že odločili. ZA, seveda. 21. aprila pa se bodo odpravili na volilna mesta. Odločeni. Tako kot že velikokrat. Za skupno stvar gre, kajne? Tu pa smo se že velikokrat izkazali. Našo zavest bomo tokrat samo še potrdili.
B. M., mkp
Krajevna skupnost Topoišiča
Samoprispevek odpira vrata do številnih pridobitev
Tudi v krajevni skupnosti Topolšica prizadevni krajani v teh aprilskih dneh dokončujejo še zadnje pripraVe na bližnji referendum. Da bo uspel, o tem ne dvomijo, saj sO potrebe še precejšnje, sredstev pa iz drugih virov ni mogoče pridobiti.
Predsednik krajevne konference SZDL Slobodan Kneževič pravi: „Dejstvo, da se letos izteka III. samoprispevek in dejstvo, da imamo še precej nerešenih komunalnih problemov, sta nam narekovali, da se odločimo za IV. samoprispevek. Krajevna konferenca SZDL je imela ob pripravah veliko pomoč vseh organizacij in društev in seveda tudi krajanov. Tako nam je uspelo izoblikovati kakovosten program za naslednje petletno obdobje.
Na zelo dobro obiskanih zborih je program doživel podporo, da je življenjski in sprejemljiv za večino občanov. To je še posebno spodbudno, saj našo krajevno skupnost pravzaprav sestavljajo tri za-

Slobodan Kneževič
ključene celote in sicer Lajše, Lom in kraj Topolšica.
Na zborih pa se je tudi potrdilo, da je samoprispevek uveljavljena oblika zbiranja sredstev, še posebej pomembna za primestne krajevne skupnosti kot je Topolšica.
Da za boljši jutri
Vse te ugotovitve so tako spodbudne, da z realnim optimizmom pričakujemo izid referenduma,"
Takšno trdno prepričanje 'o uspehu referenduma seveda temelji tudi na uspešni uresničitvi nalog iz prejšnjih referendumskih programov. Tako so v zadnjih letih s pomočjo teh sredstev obnovili šolo ter zgradili telovadnico in otroški vrtec, obnovili so tudi gasilski dom in Dom krajanov ter posodobili
Bogdan Menih
vrsto cest od katerih so nekatere dobile asfaltno prevleko. Uredili so vodovodno napeljavo v zaselku Lom, napeljali javno razsvetljavo v središču kraja, zgradili dve športni igrišči ter usposobili skromen prostor za trgovski lokal. Opravili so seveda tudi vrsto vzdrževalnih del in tako razen postavitve TV pretvornika opravili vse postavljene naloge.
,,S četrtim samoprispevkom se bomo lotili še nekaterih življenskih problemov v našem kraju." Največ sredstev bomo namenili za ureditev krajevnih cest. V planu imamo asfaltiranje cest Bloki — Triglav — Penšek; . Mladika — Penšek — proti Staknetu; Skok — proti Sebeku. "Posodobili pa bomo tudi cesto v Frcovc, cesto Rožej — Križ, cesto v Strmino, cesto Martine — igrišče, cesto od šole proti Punčku in cesto od Žagarja proti Križu.
'Od zbranega denarja iz samoprispevka, tega bo okoli 20 milijonov din, bomo kar 16 mili-
Branko Sevčnikar
jonov din namenili za ceste. Druge večje naloge pa so še ureditev telefonskega omrežja, izgradnja pešpoti od centra Topolšice do šole, saj so zaradi prometa naši otro-cKvedno bolj ogroženi in pa postavitev TV pretvornika, ki smo ga imeli v planu že ob prejšnjem samoprispevku."
V kraju se seveda zavedajo, da sredstva zbrana s samoprispevkom ne bodo zadoščala za uresničitev vseh nalog. Zato so, tako kot drugje predvideli, da jih bodo oplemenitili z lastno udeležbo, z udarniškim delom, mladinskimi delovnimi akcijami in s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo pridobili še vsaj 20 milijonov dinarjev.
Ob teh prizadevanjih pa krajani opozarjajo na dva problema, ki ju sami ne morejo razrešiti in pri katerih upravičeno pričakujejo širšo družbeno pomoč. Prvi problem je povezan s preskrbo z živili. Bogdan Menih, predsednik skupščine krajevne skupnosti Topolšica me-
Edi Pergovnik
tev bo z leti nujna, kako pa jo napraviti najmanj bolečo? PČter Napotnik, eden od kmetov s tega območja pravi, da so razgovori že stekli, da pa prave perspektive zaenkrat vendarle ne vidi. Tako kvalitetne zemlje doslej ni mogel dobiti, ponujeni pa sta mu bili zemljišči na Paškem Kozjaku. ,,Toda kaj bom tam," pravi, ,,ko niti vajeni nismo dela v hribovitem svetu." Peter je eden uspešnejših kmetov v občini. V preteklem letu je v zadrugo oddal 42.000 litrov mleka, več kot tri tone pšenice in pet bikov. Ob svojih stiskah pa še toliko bolj kot mi, čuti kako potrebna je širša družbena pomoč, pa naj je ta izražena v oblik^samoprispevka ali kako drugače.
,,Tudi mladi se zelo zavedamo, kako pomemben in potreben je nov samoprispevek," se je v pogovor vključil Edi Pergovnik referent za delovne akcije pri osnovni organizaciji ZSMS. Mladina v kraju v preteklem letu zaradi številnih okoliščin ni bila posebej dejavna, letos pa bo očitno bolje". Izbrali smo novo predsedstvo in sprejeli program dela v katerem so razne delovne akcije in pomoč krajanom, pa kulturne, športne in zabavne prireditve. Seveda "e aktivno vključujemo tudi v priprave za bližnji referendum in si zelo želimo, da bi uspel, saj bo naše življenje jutri precej lažje, če bomo danes več naredili."
Naši sogovorniki so spregovorili tudi o bolnišnici Topolšica. Poudarili so, kako je ta ustanova povezana s krajem in kako potrebna je za razvoj zdraviliškega turizma, ki ga imamo. Zato še toliko bolj ogorčeno spremljajo različne ncosnovane poskuse njene ukinitve.
B. Zakošek
Peter Napotnik
ni: „ ,,Pred leti smo imeli dve trgovini, ki sla bili dokaj dobro založeni in sta tudi dobro poslovali, sedaj pa nam je ostala skromna trgovinica, ki gostuje v prostorih gasilskega doma.
Aktivnosti za gradnjo nove trgovine trajajo že osem let. Imeli smo že številne razgovore, dogovore, oglede, obiske; končna ugotovitev pa je bila, da je potrebno zgraditi nov objekt. Ves ta čas investitorja nismo uspeli pridobiti. Z otvoritvijo hotela Vesna pa je postal problem še posebej pereč, saj je trgovina kakršno imamo ne le sramota za naš kraj, ampak za celotno občino. Do turizma se pač, kljub drugačnim resolucijskim usmeritvam, dokaj mačehovsko obnašamo."
Drug zahteven problem, ki pesti predvsem določen del prebivalcev krajevne skupnosti pa je širjenje rudniškega eksploatacijskega območja. Ogroženih je okoli 10 večjih kmetij in to takšnih na kakovostni ravninski zemlji. Preseli-
8. strani,* nSS CSS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje*
11. aprila 1985
Mladi člani RK na osnovni šoli bratov Letonje
Nagrada za marljivo delo
O republiški akciji nudenja pomoči ostarelim, bolnim in invalidom, ki je potekala lani prvič, smo na straneh našega tednika že pisali. Kot vemo, ao se vanjo iz naše občine vključile nekatere krajevne organizacije Rdečega križa ter mladi člani teh organizacij s posameznih Sol.
Pred nedavnim je prišla iz Ljubljane za mlade člane te humanitarne organizacije na osnovni soli biatov Letonje v Smartnem ob Paki nadvse vesela in spodbudna novica. Med mnogimi, ki so nudili sosedskopomoč ostarelim, invalidom oziroma pomoči potrebnim, so za svoje vestno opravljeno delo prejeli republiško priznanje.«
Prav je, da smo med nagrajen-j, ci, saj smo se resnično prizadevno vključili v to humano akcijo.
Pa naj iu ne izvem kot lastna hvala. Naši mladi člani niso nudili sosedsko pomoč zaradi tekmovanja, ampak je to že naša dolgoletna naloga. Največ pomoči so naši člani nudili pri prinašanju hrane iz trgovine, pri delih na vrtovih, v hlevu ter pri pripravi kuriave. Vse, kar so delali, so pridno zapisovali v dnevnike.
Takih, ki radi sprejmejo pomoč, je v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje kar nekaj,« je med drugim povedala mentorica mladih članov Rdečega križa na šmarški osnovni šoli Andreja
Perovec. Priznanje je torej prišlo v prave roke.
Andreja Perovec
Učenci radi pomagajo, nekaj težav pa so imeli na začetku zaradi nezaupljivosti. Ko pa so premagali to oviro, so jim bili krajani, ki so jim nudili pomoč, nadvse hvaležni. Zaradi obilice
drugih obveznosti, so to nalogo sedaj nekoliko zanemarili. V naslednjih tednih pa bodo znova »zagrabili«.
To pa ni vsa njihova dejavnosL Poleg te mladi člani Rdečega križa na tej šoli skrbe za varstvo okolja, osebno higieno, skupaj s pionirsko organizacijo na šoli pripravijo vsako leto akcijo zbiranja papirja in drugih sekundarnih surovin. Pred počitnicami pa so zelo uspešno organizirali akcijo zbiranja rabljenih oblačil. Izkazali so se tudi v zadnji humani akciji zbiranja pomoči lačnim v Etiopiji. Zbrali so 18 tisoč dinaijev. »Naše delo je pestro. Vse načrtovane naloge vsako leto uresničimo. Otroci so vedno pripravljeni delati. Prav z akcijami najlaže pri mladih ljudeh »vzgojimo« občutek humanosti, dati nekemu kaj, mu v trenutkih, ko potrebuje pomoč, to tudi nuditi.«
Titovo Velenje
Uničeni vozni redi mestnega
prometa
Da v naši občini, predvsem pa v mestu Titovo Velenje, gradimo in ustvarjamo objekte skupnega pomena, je razumljivo in potrebno. Ni pa mogoče razumeti, da nekaj posameznikov samo ruši in uničuje dragocene pridobitve.
Vsem hvala za pomoč
Dne, 26. 2. 1985 je v IUV TOZD Tovarna usnja Šoštanj v jutranjih urah nastal požar v dodelavi obrata za izdelavo kromovega gornjega usnja.
Na klic sirene so se poleg gasilcev in delavcev TOZD Tovarne usnja Šoštanj, ki so takoj stopili v akcijo, v čimkraj-šem možnem času odzvala še sosednja gasilska društva Šoštanj — mesto, Titovo Velenje z reševalno lestvijo, Pesje, Škale, Gaberke, Gasilska brigada iz Celja in gasilci iz TGO Gorenja. Na požarišče je prispelo skupaj 86 gasilcev.
Na kraj požara so poleg gasilcev prihiteli še zdravnik in zdravstveno osebje z reševalnim vozilom ZD iz Šoštanja, delavci
postaje milice, načelnik štaba civilne zaščite in člana izvršnega sveta SO Velenje.
S hitro in učinkovito akcijo so vsi sodelujoči požar v najkrajšem času pogasili, tako da materialna škoda ni bila večja.
Za takojjšnjo pomoč pri za zadušitvi požara gre zasluga tudi kolektivu Kostroj iz Slovenskih Konjic in Zavarovalni skupnosti Triglav.
Kolektiv TOZD tovarne usnja Šoštanj se zahvaljuje poleg sodelujočim pri gašenju požara še vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri odpravi težav po požaru.
Kolektiv IUV TOZD Tovarna usnja
Šoštanj
Lepo, zeleno in čisto mesto
Vekos tozd Stanovanjska oskrba se je z dopisom obrnila na vse predsednike hišnih svetov, skupnosti stanovalcev in vsem stanovalcem v družbenih stanovanjih, da bi jih spomnili na nekatere naloge, ki jih lahko opravimo s skupnimi močmi, pripomogle pa bodo, da bo naše mesto še lepše.
Pomlad je, zato je dela precej: pograbiti in očistiti je treba zelenice, obrezati okrasno grmičevje, obnoviti oznake na parkirnih prostorih, vgraditi koše za smeti tam, kjer jih še 'ni, prebarvati klopi pred bloki, popraviti igrala, navlako iz kleti odpeljati na
odlagališča smeti, marsikatero zelenico pa bo potrebno tudi prekopati in ponovno zasejati, kajti v zimskem času je bilo »narejenih« precej novih poti. V tem času že lahko pripravimo cvetje za balkone, ne pozabimo obnoviti napisov na poštnih predalčkih, zvoncih, vhodnih vratih v stanovanja, pa tudi celoten spisek stanovalcev v objektu, naj bo v hodniku na vidnem mestu.
S tem so hoteli spodbuditi vse tiste, ki dela še niso začeli. Saj ni slučaj, da nam stanovalci marsikaterega mesta to zavidajo.
Primer uničevanja tabel ,.avtobusni vozni redi" med Gorico in Topolšico je kategorija vandalizma ali.sabotaže posebnega pomena. Ne le, da je z žaganjem, lomljenjem in podiranjem nastala velika materialna škoda, občani so ostali brez dragocenih podatkov o voznih redih avtobusov.
Jože Miklavc
Lipa zelenela je
Tako se glasi začetno besedilo prelepe že ponarodele slovenske pesmi, zato danes objavljamo tudi fotografijo, ki prikazuje več kot sto let staro lipo, ki je pred leti še vsa bujno zelena bila v ponos ali še bolje simbol Prešernovega trga v Šoštanju. Gre pravzaprav za zgodovinsko lipo, katere velika krošnja je poleti dajala blagodejno senco pred nekdanjo Totrovo gostilno.
Gostilna je nekaj let po vojni prenehala delovati, ima pa za Šoštanj pomembno preteklost in zgodovino. Tuje bil sedež Okrajne obrtne zbornice, kjer so vajenci pred strogimi obrtnimi mojstri opravljali pomočniške izpite še nekaj let po drugi rvojni. Takratni predsednik obrtne zbornice ali-združenja je bil znani šoštanjski slikoples-karski mojster Ivan Novak, tajnik pa še živeči Miloš Volk, po vojni tudi šoštanjski župan in še pred leti predsednik krajevne skupnosti. Blizu lipe je bil tudi vodnjak, kjer so se umivali šoštanjski in drugi nogometaši, ki so prišli v Šoštanj igrat nogometno tekmo. Takrat še ni bilo slačilnic ali kopalnic, kot je to urejeno danes, zato so se nogometaši umivali kar pri vodnjaku, spreoblekli pa v posebni gostinski sobi, kjer so verjetno tekmo tudi malo zalili. Vodnjak seje pred leti zaradi starosti podrl, Upa pa je tudi izgubila svojo nekdanjo podobo, saj je od nje ostalo le še razpadajoče in strohnjeno deblo. Kaj se ve ali je to prišlo samo od sebe ali pa so k uničevanju lipe pripomogli tisti, ki so ji vsled zdravilnega lipovega cvetja vsako leto odrezovali ali odsekavali vejo za vejo in to čisto pri deblu? Zaradi tega se ie verjetno lipa začela tudi sušiti.
Ker to razpadanje ali trohnenje traja že nekaj let, bi bilo dobro lipo oziroma razpadajoče deblo odstraniti in na istem mestu posaditi novo lipovo drevo, ki že od nekdaj pomeni simbol slovan-stva. Še je čas sajenja, zato bi Krajevna skupnost Šoštanj lahko še posredovala pri komunalni službi, da bi posadila novo lipovo drevo, ki bi nam spet dajalo koristno cvetje ter poleti blagodejno senco, Prešernov trg pa bi s tem spet dobil svoj simbol in nekdanjo podobo.
V. K.
Mladinski odsek planinskega društva
Mlade vabijo k sodelovanju
Pogosto slišimo, da mladi nimajo kaj početi, da je organiziranih premalo dejavnosti, da bi koristno preživljali prosti čas.
Za Planinsko društvo Titovo Velenje tega ne moremo trditi, saj so nadvse delovni. Prizadevno dela 17 mladinskih planinskih vodnikov, katerim nudijo pri delu vso pomoč pedagoške delavke. V to delo se vključujejo tudi planinski vodniki in instruktoiji planinske vzgoje, pa tudi starejši izkušeni planinci, ki radi delajo z mladimi.
Imeli smo ljudi
Lansko iesen ie ugasnilo življenje Karla Jazbeca. Rodil se je septembra 1891 na Planini pri Šentjurju. Bil je deseti otrok skrbne in delovne kmelke družine in take prekaljene vzgoje ter delovnih navad se je naučil tudi sam.
Ni mu prizanesla ne prva, ne druga svetovna vojna. V prvi svetovni vojni je bil v prvih frontnih linijah, boriti se je moraI za interese tujcev in bil na teh bojnih položajih ranjen. Čvrst značaj in želja po vrnitvi domov sta mu pomagata, da je ostal živ in se v- '' domov.
Med vojna., je živel blizu rojstnega kraja in razen dela na kmetiji ter skrbi za družino bil tudi laični veterinar na domačijah sosednjih vasi
Druga svetovna vojna je tudi v teh krajih terjala svoje. Ves ta
čas je imel »odprte« roke za ljudi v težavah, pomagal je, kjer je mogel in kolikor se ie dalo.
Življenjska pot po vojni mu m bila lahka. Živel je sam in že od leta 1976 dalje bolehal. Zapustil je svoj kraj in našel novi dom v Domu za varstvo v Titovem Velenju.
Na njegovo bivanje v domu nas vse vežejo lepi spomini. Tudi med varovanci je imel. vedno veliko posluha in lepe besede, prav tako za delavce doma. V zavetje in varstvo doma te velike družine ostarelih in bolnih ljudi prihajamo vsak s svojo življenjsko usodo. Imamo težave kot vsi drugi. Vse te različne želje in možnosti povezati v kar se da prijetno in urejeno življenjsko skupnost je bila ves čas bivanje v domu želja in skrb Karla Jazbeca. Mnogo svojega časa je
namenil tolažbi bolnih in osamljenih stanovalcev domske družine. Imel je vedno veliko potrpljenja ter neizmeren smisel za dobre ter plemenite odnose med ljudmi.. Zaupanje varovancev je bilo vsako leto večje, zato je tudi vrzel, ki je nastala, bolela in grenka.
Besede hvaležnosti so le skromen poklon za vse, kar nam je dobrega storil. Lep spomin nanj bomo poskušali ohranjati tako, da bomo njegove dobre nasvete upoštevali in spoštovali.
Vas, naš dragi predsednik odbora oskrbovancev Kari Jazbec, pa bomo imeli v svojih mislih pri našem delu in življenju vsi, ki v domu živimo itI delamo.
Oskrbovanci in delavci doma za varstvo odraslih Titovo Velenje
Mladinski odsek planinskega društva bo organiziral letos planinsko šolo za mlade planince osnovnih šol. Mladi se bodo v tej šoli naučili, kako morajo varovati naravo ter se spoznali s planinskimi veščinami ter osnovami orientacije v naravi, ob koncu planinske šole, ko bodo opravili izpite pa se bodo seveda tudi povzpeli na eno bližnjih gora.
Množično se bodo tudi letos udeležili pohoda k partizanski bolnišnici Celje pod Travnikom, ki ga vsako leto organizira planinsko društvo Ljubno ob Savinji. V mesecu maju bodo pripravili še pohod na Paški Kozjak, tekmovanje v orientaciji, planinsko štafeto prav tako pa načrtujejo tudi več izletov. Želijo, da se izletov, ki jih organizira planinsko dfuštvo, udeleži kar največ mladih. Izkušeni planinci obljubljajo, da bodo mladim nudili strokovno pomoč in da jim ne bo žal, da so se pridružili.
Za izkušnje planincev zadnjih razredov osnovnih šol bodo pripravili v času od 15. do 22. julija v Logarski dolini Planinski tabor Logarska 85. Tudi v tem taboru bodo planinci pridobili praktična znanja, ki jim bodo koristila pri hoji v gore, spoznali bodo gorsko rastlinje in živalstvo ter se seznanili z uporabo alpinistične opreme.
Možnosti za zdravo in vzgojno udsjstvovanje mladih torej so, mladino je treba le spodbuditi in napotiti v društva, ki se ukva-jajo z dejavnostmi primernimi mladini.
Franc Ojsteršek
Le čevlje sodi naj kopitar
Mlad vojak sem in vašega časopisa sem vsak teden znova vesel, saj prinaša novice iz domačih logov. V Našem času, ki je zagledal luč sveta 28. marca letos, pa sem našel članek, ob katerem sem se nehote zamislil. Gre za sestavek: »Nam pa kultura ne cvete, a komu je kaj mar«, ki ga je podpisal Ivo Stropnik. Rad bi opozoril samo na par misli, ki sie človek^ ob tem članku porodijo. Čeprav je res, da sem trenutno odsoten in kulturnih dogajanj v Šoštanju, ki mu je namenjen članek, ne morem spremljati od blizu, pa bi le lahko navedel nekaj netočnosti oziroma pomanjkljivosti.
Kes se iščejo v Šoštanju poti iz sosednjih manjših krajev in že to daje kraju svoj vsakdanji utrip in prometna funkcija kraja le ne more biti zanemarjena. Tako se poti le ne najdejo samo ob šoštanjskih trgovskih hišah, ki so pravzaprav le dve trgovinici in blagovnica. Ponudbo, ki jo premorejo, pa najdemo tudi v Topolšici in Gaberkah. Čemu torej ljudje v Šoštanj? Mar res le zaradi službe? Mar so res potrebe ljudi, ki prihajajo samo »želodčne«. To, da so »želodčne« potrebe v prvi vrsti pri vsakem človeku, res nihče ne skuša zanikati. Toda avtorje zanemaril vsaj 4 leta, ko tudi sam ni prihajal v to staro mesto le zaradi »želodčnih« potreb (tu je namreč obiskoval osnovno šolo). Navsezadnje bi lahko tudi šolo in zdravstvo spravili nekako v okvir teh osnovnih potreb, ki jim pravi »želodčne«. ČeDrav moramo, žal. ugotoviti, da tega izraza še nismo srečali in le ugibanju moramo prepustiti natančen pomen te nove besede.
Res prijazno, da avtor ni preprosto »šel mimo« pevskega zbora Svoboda in pihalne godbe Zaija. Pevski zbor pod vodstvom mlade, ambiciozne in perspektivne zborovodkinje Anke Veronik tudi v republiškem merilu uspešno zastopa, ne samo krajevne, ampak tudi občinske barve. Godba pa tudi po svoje oživlja dogajanje v kraju, čeprav seveda ne more doseči visoke kvalitete velenjskih kolegov. Seveda pa oba avtor spretno zavije v kontekst, v katerem skuša kraj potisniti na nivo »pijanskega gnezda«.
Gotovo bi si tudi mi želeli, da bi bilo življenje, še posebno kulturno, bolj živahno. Da bi bilo več možnosti nočnega življenja, več zabave. Toda to le ni vsa dediščina Kajuhovega mesta, ki ni ostala za zidovi Pustega gradu in Kajuhove rojstne hiše. V njegovo rojstno hišo bi res sodilo vse kaj drugega kot pa restavracija ne ravno visoke kvalitete. Ob vsem tem avtor prihaja v čudno protislovje, ko je njegov članek ravno ob poročilu o 17. republiški razstavi Likovni svet otrok in v isti številki objavljeni novici o razstavi študentov ALU v Meyerjevi vili, ki se rojeva v novi likovni center na našem ožjem področju. Ob tem seveda ne gre zanemariti deleža Šaleških likovnikov, ki so s tem že znali ponuditi dovolj kvalitetno kulturno prireditev. O republiški razstavi
Likovni svet otrok, za katero je tudi republiško priznanje prejelo prizadevno osebje OŠ Karel Destovnik Kajuh, pa raje ne bi zgubljali besed, ker je vsem kulturno razgledanim občanom dobro znana.
Če zanemarimo spomeniško zaščiten trg, kije za avtorja ob vsakdanjem srečevanju z njim zgubil kvaliteto kulturne dediščine, pa kar ne moremo mimo dobro urejenega Kajuhovega kotička, ki ga imajo v OŠ Karel Destovnik Kajuh. Tu je prikazano življenje in kratko kulturno in politično delovanje našega velikega ponosa. V sodelovanju s plesno Umetnico in borko tov. Marto Pavlin-Brino, pa urejajo tudi zbirko o Kulturniški skupini XIV. divizije. V tej skupintje delovalo več različnih umetnikov, od baletnikov do fotografov in skladateljev. To je naravnost edinstvena skupina, ki je znala biti mlada v tistih težkih časih in prinašala ljudem tudi kruh kulture. Kje v Evropi še najdemo tak primer?
Obe šoli tudi aktivno sodelujeta pri vseh prireditvah v našem kraju in jima tako ne moremo kratiti velikega deleža, ki ga igrata v kulturnem življenju kraja. Ob tem velja omeniti [udi prizadevno delo ravnatelja tov. Karla Kordeža, ki zna vedno najti skupen jezik z drugimi dejavniki kulture v kraju.
O filmskih predstavah bi se ob izredno nizki umetni ravni celo vprašali, ali so sploh kulturne prireditve? Toda o tem je bilo izgubljenih že dovolj besed.
Knjižnica sama je za potrebe kraja skorajda premajhna, ker ne zadovoljuje fe povpraševanje iz kraja, temveč tudi okolice. Vlogo, ki si jo je z vztrajnim delom na tem področju pridobila knjižnica, ne moremo zanikati niti mi, niti kdo drug.
Napotnikova galerija tudi živi pod streho našega kulturnega doma. Pie vem sicer, če je niso prestavili v že imenovano Meyerjevo vilo, toda s svojim delovanjem je bila v preteklosti v Šoštanju gotovo prisotna. Literarna dejavnost je v kraju res nekoliko bolj mrtva. In vsi si"žehmo, da bi zopet oživela in prinesla tisti svojski »okus«, ki ga kakor »sol« da vsakemu kulturnemu ustvarjanju.
Gotovo sem najbrž še kaj pozabil in ne dvomim, da bo mojo napako znal popraviti kdo, kije vsemu dogajanju v našem mestu trenutno bliže. Seveda pa bodo Šoštanjčani znali mimo malenkostnih nepopolnih informacij iz članka in avtorja v njegovih literarnih snovanjih ponovno sprejeli s posluhom, saj ne preseneča predlog o iiterarnih večerih, izpod njegovega peresa. Da je avtor mlad in neizkušen iz članka res ni bilo težko ugotoviti.
Ker torej avtoija poznamo iz njegovih literarnih poskusov (teh pa v Šoštanju manjka), lahko upravičeno zakhčemo:
»Le čevlje sodi naj kopitar ...«
H. M.
Koleda in še več
Marljiva Koleda nam je spet ponudila lep program bogate dediščine, pesmi in plesov naših narodov. Dobrodošlica z domačo glasbo, mladimi dekleti, ki so nudile domač kruh s soljo in žganjem, nas je pred vhodom v dvorano prijetno presenetila. Ob simboličnih cenah smo lahko kupili knjižico o razvoju Kolede, kaseto, značke in podobno.
V	trajnem spominu nam bo ostal nastop najmlajših iz osnovne šole Gustava Šiliha in tudi drugih. ^
Zelo pomembno je, da Koleda skrbi za Svoj podmladek, saj je to njena bodočnost.
V	polni dvorani se je slišalo šepetanje: »Od kod je ta folklorna skupina?« Dekleti nista bili iz Titovega Velenja in nista mogli veijeti, da to kar gledata, plešeio naši Itnlpdniki.
Saj ni čudno, še jaz, kot dolgoletni igralec tamburice, sem občudoval umetnost igranja tamburašev, harmonikarjev in plesalcev.
»Zig« na vse sta postavila tovariša Trampuš in Camloh ob igranju oziroma plesu dubrovačkega »Linota«.
Novost je bila napoved Bunjevačkih plesov. Lahko rečem, da so dobro izvedli težke točke. Najlepši med tamburaši sta bili dekleti, ki sta igrali iamhurici-
Škoda, da Koleda vsaj dvakrat na leto ne priredi takšnega koncerta. Toda ne smemo jim zameriti, to so amaterji, i<oleg delovnih in privatnih obveznosti vlagajo mnogo truda in dobre volje v nekaj, kar bo večno.
Tolikšen obisk ljubiteljev folklore je obenem dokaz, kako radi imamo Koledo. Ta pa nam je poklonila dobro pripravljen program in dokazala, da živi med nami.
Na koncu zaželimo naši Koledi še veliko uspeha, Kulturni skupnosti in delovnim organizacijam v občini pa več pomoči pri njihovem delu.
Stevo Stankovič Titovo Velenje
11. aprila 1985
it Titovo Velenje
DOPISNIKI. PISMA BRALCEV
nas cas * stran 9
V hotelu Vesna v Tc
Novo likovno razstavišče
TopoKica. mimo in prijazno, zadnja lela vse bolj novo naselje pod vznožjem visokega in sončnega Loma. je z novim hotelom Vesna nedvomno pridobila nove moinosli za zdraviliški turizem.
V novem hotelu sta dva izredno lepa I bazena, zadnje čase pa tu prirejajo tudi razne seminarje. posvetovanja in kot novost tudi tečaj joge. Skratka, hotel Vesna želi čimbolj dopolniti svojo vsestransko ponudbo hotelskim in drugim gostom. In ne nazadnje tudi likovne razstave, ki imajo v Topolšici že nekajletno tradicijo, saj so jih prej imeli v višje ležečem starem hotelu, in to kar v jedilnici. Sc pred leti pa je prvo kiparsko in slikarsko razstavo priredil domačin in šolani slikar Slavko Ko-šenina v mali dvorani nad staro kuhinjo. Skratka, gre za daljšo tradicijo z manjšimi presledki, kar je vsekakor tudi razumljivo, 6e v kraju ni profesionalne galerije pač pa le vneti cn-tuziasti. ki želijo popestriti kulturno življenje v kraju in zdraviliškim gostom nuditi tudi vpogled v likovno dejavnost bližnjih slikarjev, tako amaterjev začetnikov kot tudi takšnih, ki slikaio že dolea leta.
fcden takih veteranov je tudi slikar Mišo Skomšek. doma iz Lokovice pri Šoštanju in sedaj stanujoč v Titovem Velenju, ki slika že vse od osvoboditve, to je polnih 40 let. Zato ni zgolj slučaj, da so kot prvega razstavijalca v novi hotel povabili prav njega, ki je v Topolšici leta 1945 kot mlad partizan bil v takratni vojni bolnišnici kot vojak zaščitnega bataljona. Ze takrat je njegovo slikarsko nadaijenost opazil tudi komandant bolnišnice, sedaj upokojeni generalmajor Mišica.
Svečana otvoritev je bila v torek, 2. prila goste
Šaleške doline, ki so se zbrali k
i ie
aprila, v prostorni avli, kjer je hotelske goste kakor tudi druge obiskovalce iz
otvoritvi, pozdravil direktor hotela Edvard Fenko, kije poudarit, da bodo todi v novem hotelu nadaljevan razstavno tradicijo. Sledil je nastop pri-
znanega dekliškega zbora iz Titovega Velenja, ki je pod vodstvom Danice Pirečnik zapel več narodnih in umetnih pesmi, za kar so bile pevke in zborovodkinja deležne obilo aplavza in šopka rož. Znani kulturni delavec in dolgoletni predsednik DPD Svoboda Šoštanj Maks Podlesnik je nato predstavil slikaija Miša Skornška in njegovo dolgofetno umetniško udejstvo-vanje. saj jt v 40 letih vkljub večkratnim prekinitvam vsled bolezni naslikal preko 2000 slik. ki krasijo številna stanovanja ustanove in prostore delovnih organizacij ter gostinskih lokalov ne sam^ doma ampak tudi v tujini. Pri tem je treba poudariti, da so Mišcve slike ustvarjene tako, da jih z veseljem občudujejo vsi, ki jim ugaja realistično slikanje — tako pokrajine, portreti in rudaiji globoko v jami. Le-ti so slikarju še zlasti zelo pri srcu zato, ker je bil tudi njegov oče dolga leta rudar v velenjski jami. Mišo je slikal rudarje kakor tudi socialne motive z veliko mero spošt-Iji vosti tako, da so njegova tovrstnadela vsekakor bolj žalostnega značaja, kar je odraz njegovega mladostnega domačega življenja, ko je številna rudarska družina živela iz dneva v dan s skromno plačo rudarja, ki so v stari Jugoslaviji delali le po 3 do 4 dni v tednu. Zato je Mišo tudi z mnogo pietete naslikal velik očetov portret, v katerem se odražajo vse tegobe rudarskega življenja in trpljenja v jami.
Govornik je umetnika predstavil tudi kot glasbenika, saj izredno dobro igra harmoniko in havajsko lataro. Razstava, na kateri so v glavnem olja velikega formata in akvareli, je vzbudila pri gostih, še zlasti pa pri udeležencih posveta slovenskih ekonomistov, ki je bilo pred dnevi v hotelu Vesna, veliko pozornosti, zato slikarju ob tem uspehu iskreno čestitamo.
V.Kojc
Razstavo je odpri avtor (pivi z desne)
Narava
Imam zelo rada naravo. Večkrat se napotim k babici, ki živi malo dlje od mojega doma. Pot do nje me rodi skozi majhen gozdič. Pri njej pa je zelo lepo sploh spomladi. Ko sneg skopni, se sliši petje raznih ptic, kajti njena domačija je bolj na samem. Za hišo se razprostira mešani gozd Po tem gozdu, kadar sem pri njej. rada hodim ter si ogledujem drevesa, gledam ptice ter zrem v oblake, kako se jim mudi po nebu.
Njen gozd pa je najlepši jeseni, ko ga narava obarva z raznimi barvami. Takrat iščem po njem najlepše pobarvane liste ter sijih nabiram za domov.
Rada sem v naravi, morda zalo, ker ljubim samoto. Zato se ne morem sprijazniti, kako hudo bi mi bilo živeli v mestu, med zidovi ah. v nenehni gneči, brnenju, ko človek niti samega sebe ne najde.
Alenka Pirtovšek 5. a OB bratov Letonje Šmartno ob Paki
Delo mejega očeta
Moj oče opravlja težko in zahtevno delo. Po poklicu je železničarski skla-diščrfik. Delo opravlja vestno. Njegovo delo poteka nekako takole:
Zjutraj zgodaj vstane in se odpravi v službo. Tam prične s preštevanjem tovornih vagonov. Ko to konča, pridejo delavci. Pokaže jim vagone, ki jih je treba naložiti ali razložiti Nato se začne osnovno delo. Pripeljejo tovorni avto-mibili. Nato začne z oblistkavanjem vagonov. Popoldne ga čaka še več dela. Najprej pregledovanje, če so vsi vagoni dobro pripravljeni za na pot, nato pa pride premikanje. Pri tem očka tehta vagone. Imela sem že priliko, dasem bila v kabini s tehtnico. Na železnici delajo še: teta, strica in sestrič. Očetovo delo mi je všeč. Večkrat pride domov utrujen. Občudujem ga, saj tudi doma naredi zelo veliko. Po lihem sem si želela, da bi ludi jaz prišla na takšno delovno mesto, vendar ker je treba imeti za dekleta še več šoL sem se raje odločila za drug
Polcl'c	Alenka Jeromel
6. a. OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Samovolja ravnatelja
23. marca je fotoklub Zrno iz Titovega Velenja pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Velenje, v domu kulture pripravil razstavo fotografij mednarodnega mojstra fotografije Beograjčana Tomislava Peter-neka. ki se je otvoritve tudi udeležil. Petemekova razstava (bila je že v Novem mestu, junija pa bo postavljena v domu Ivana Cankarja), ki je po
0
Prejeli smo
mnenju kritikov »fotograf ski dogodek kla v Jugoslaviji«, je plod avtoijevega tridesetletnega spremljanja dogodkov okoli njega' — katastrofe, običaji, dižavniki. mali ljudje, izjemni trenutki. demonstracije... to so njegove fotografije.
Postavitev in rok razstave sta bila dogovorjena z ravnateljem f. uit urnega centra Marjanom Marinškom, ki se je. mimogrede, odlično izkazal z organizacijo nedavne razstave barvnih fotografij rojaka in ZDA, Feriča, Zvezde Newyoiških noči. Kvaliteta razstave je bila na ravni otvoritve (kokice. coca-cola in nasmehi), bila pa je vredna bogatega vabila in pompa v sredstvih javnega obveščanja. Razstava torej, s kakršnimi w kulturni čemer rad ponaša, m ki mu dajejo visoko mesto v slovenski kulturi.
' Razstavo Tomislava Peterneka pa je tehnično osebje Doma>u!»ure po štirih ah petih dneh (razstava nai bi bila odprta do 10. aprila) — vseh sto totogratij samovojno odstranilo in panoje uskladiščilo, ne da bi o tem obvestili loioklub Zrno, ali celo povprašali za soalasie.
/
V pogovoru s članom fotokluba Vladom Vrbičem, 1. aprila letos.se je ravnatelj Maijan Marinšek izgovarjal, da je bilo to potrebo zaradi nastopa
folkloristov, ki naj bi bil v primeru slabega vremena v avli Doma kulture (razstava je bila podrta vsaj tri ali štiri dni pred tem) ler na kasnejše srečanje ekonomistov Slovenije (ob stenah postavljeni panoji seveda ne bi nikogar motili — prireditev bi kvečjemu obogatili — še bolj smešno pa je bilo. daje krivdo za odstranitev razstave prevalil najprej na Bruna Zagodeta. predsednika velenjskega društva ekonomistov. potem na neke ekonomiste iz Ljubljane in nazadnje na delavca Antona Mravljaka—Bonča — on sam, ravnatelj Kulturnega centra — pri tem ni imel ničesar. Kljub zahtevi fotokluba. da mora biti razstava v dveh dneh spet postavljena, se to ni zgodilo.
Člani fotokluba Zrno smo v pripravo razstave vložili veliko dela in (družbenega) denarja, zato smo nad takšno nezaslišano samovoljo tovariša Maririška ogorčeni. Sicer se ni zgodilo prvič, da z njim nismo našli skupnega jezika. Toda. kar se je zgodilo tokrat, presega vse meje. Fotoklub Zrno je pripravil že veliko razstav (brez kakršnekoli podpore Kulturnega centra in njegovega ravnatelja). Skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami smo v zadnjem letu vdihnili nekaj življenja v avle Doma kulture in to iz čisuh. nekomercialnih vzgibov. Zato nismo zahtevali nobenega plačila; nikakor pa po drugi strani ne dovoljujemo nikomur. da bo počenjal z delom amaterjev to. kar se mu zdi. Dom kulture je Kulturnemu centru poverjen v upravljanje (Kulturna skupnost daje za njegovo delovanje dobršen del sredstev) in ni privatna lastnina ravnatelja.
Morda pa ne bi bilo odveč, da delavci Kulturnega centra razčistijo, kdoje kav za odstranitev razšla ve, da ne bo senca po krivem obležala na tistih, ki so bili le izvrševalci ukazov (tehnični jdelavec. hišnik, snažilka .. .1
Fotoklub ZRNO Titovo Velenje Sekretariat
FOLKLORNI KOTIČEK (18)
Prosti spis o folklori
Kot povsod po svetu, si tudi pri nas želimo ohranjati stare ljudske plese, običaje in pesmi. Zato smo tudi na naši šoli ustanovili folklorno skupino. Skupino sestavlja štirinajst deklic. Zal smo brez fantov. Skupino vodi tovarišica Marija Znidar. Na harmoniko pa nam igra tovariš Tomaž Pungartnik. Učimo se Belokranjske in Prekmurske plese. Velikokrat se pripravljamo na različne nastope. V načrtu pa imamo tudi izlet v naravo. Nekaj deklet nas hodi že več let, zato se že pogovarjamo, kako bomo enkrat nastopale in se učile plesov v Šaleški folklorni skupini »Koleda«, kamor hodita tudi naša tovarišica in tovariš, ki igra na harmoniko. Čaka nas še veliko dela do konca šolskega leta in zato moramo resno popriieti za delo in se naučiti še veliko plesov.	Helena Vrbnjak,
OŠ Veljko Vlahovič
Jaz hodim k folklori že štiri leta. Pri tem sem doživela veliko dogodkov. Nekaj jih bom opisala.
Prvi najlepši dogodek seje zgodil, ko je tovarišica povedala, da gremo nastopat v Celje. Bilo nas je zelo strah. Največja žalost pa je bila, ker smo pozabile bluze v Titovem Velenju. Tovarišica seje hitro vsedla v avto in se odpeljala, pri tem pa si je priškranila prst. Nastopale smo lepo, samo smejale se nismo čisto nič.
Drugi najlepši dogodek je bil, ko smo odšle na končni izlet. Odšle sm<^ v Šoštanj na travnik, kjer smo se sončile. Blizu je bila njiva, na katero je prišel kmet in me spio mu zaplesale. Bil je zelo vesel.
Lani pa je bilo zelo žalostno. Naša tovarišica si je zlomila nogo in . nismo imele >-aj.
■ Doživeti nekaj lepega in velikega je ponos. Ponosne pa smo tudi na našo tovarišico. ker nas nauči toliko lepih plesov.	Mojca Seme,
OŠ Veljko Vlahovič
Takole sta nam pisali učenki folklornega krožka na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Zal nimam nobenih fotografij. Bilo bi lepo, čc bi menloiji folklornih krožkov na šolah poslali kakšno sliko, da bi še drugi videli, kako izgledajo malčki na vajah in nastopih.
Pri naši skupini pase spet pripravljamo za nastop, ki bo 12. aprila v Zagrebu. Takrat bomo proslavili petintrideseto obletnico znanega fol-klorista. doktorja Ivančana. Nastopile bodo vse priznane amaterske skupine iz Jugoslavije. Vsaka se bo predstavila z enim plesom. Mi se bomo z Lindjom.	vili Grabner
Spomini, spomini...
Nemška grafika 20. stoletja
V razstavnih prostorih Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje, bo v torek, 16. aprila, ob 19. uri, otvoritev razstav.e NEMŠKA GRAFIKA 20. STOLETJA. Razstavo bo predstavil vodja galerije mesta Esslingen trm Neckar, dr. Alexander Tolnay. Izbor obsega 40 grafičnih listov.
Razstava je nadaljevanje sodelovanja partnerskih mest, tudi v razstavni dejavnosti, ki se je začelo lani, ko je Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje, predstavil svojo zbirko slovenske grafike v Esslingenu. V programu pred otvoritvijo, bo nastopila folklorna skupina Koleda.
Razstava bo na ogled do S. maja, vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah pa od 10. do 13. ure!
J otografija (Max BECKMANN, Avtoportret 1922, lesorez)
Z otvoritve razstave
0 varnem sožitju človeka, psa in okolja
Sredslvajavnegaobveščanjasopred kratkim posvetila precej pozornosti novici, da ie v Pančevu skupina tridesetih potepusun psov raztrgala odraslega človeka, kar ni prva nesreča te vrste.. Verjetno in iuai vsak kirurg lahko povedal iz svoje prakse nič kaj prijetne spomine na poškodbe, ki so jih ljudem povzročili psi.
Ker se ludi na ulicah našega mej ta vse pogosteje pojavljajo psi brez gospodarja. bi želeli pozvati vse lastnike psov. da ukrepajo še preden bi tudi pri nas prišlo do podobne tragedije. Hkrali želimo tudi preprečiti nekontrolirani poboj psov, ki se morda slučajno oddaljijo od gospodarja, kar se je ludi že dogajalo.
S tem člankom želimo kinologi vsem lastnikom psov posredovati nekaj misli o varnem sožitju človeka, psa in okolice. Najprej tri temeljna načela: pes brez svojega gospodarja ne spada na ulico oz. na prosto, pes ne sme nikogar nadlegovati ali zaradi sebe še druge spravljali v nevarnost večji psi ■udi na povodcu ne sodijo v roke otrok. Pozabiti ne smemo, da nas nenadzorovano početje našega psa lahko drago stane tako glede materialnih kot mo-
ralnih posledic morebitne nesreče. Psi pa so tudi sami izpostavljeni raznim nevarnostim, bodisi da bodo oapcija-ni. poškodovani, zastrupljeni. Pri druženju s potepuškimi psi se lahko okužijo ali navzamejo zajedalcev ter vse to prenesejo tudi v življenjsko okolje svojega gospodarja. Vsem tem nevarnostim se je mogoče izogniti, če se držimo načela: pes ne sodi na javni prostor sam.
Na prometni cesti vodimo psa na kratkem povodcu: vodnik, ki svojega izšolanega psa res obvlada, p* lahko dovoli, da mu ta prosto sledi ob nogi. Le v tem primeru bomo pripravljeni ustrezno in pravočasno ukrepati Tudi na manj prometnih prostorih, kjer psa sicer lahko izpustimo, ga moramo neprestano nadzorovati. Z vrvice pa iahko spustimo le psa. za katerega smo prepričani, da se bo v vsakem trenutku odzval na naš odpoklic.
Človek ne sme pozabili, da psu nadomešča vodjo tropa, ta pa članom ne zagotavlja le hrane in vode. leniveč tudi varnost in občutek pripadnosti. Če smo si psa resnično želeli, nam ne more bili v breme posvetiti mu nekaj minut svojega prostega časa. Navsezadnje
nas nihče ni silil, da bi psa kupili — vsaka posest, ki prinaša veselje, pa nalaga tudi skrb in odgovornost in pes pri tem ni izjema.
Kinologi smo prepričani da je sožitje človeka in psa možno in prijetno. To pa je mogoče doseči le tako, da vsi lastniki psov upoštevajo tudi poglede ljudi iz svoje okolice, ki si druženja z našimi štirinožnimi prijatelji ne želijo!
Kinološko društvo Titovo Velenje

Ukinitev internističnega oddelka
v Topolšici
V našem času z dne 14. marca letos sem prebral članek o možni ukinitvi internističnega oddelka v Topolšici.
Naj omenim, da mi je ta članek dobesedno dvignil krvni pritisk. Trmasto in tfti nobirokratsko vztrajanje republiške zdravstvene skupnosti, da bi z birokratskim sklepom brez ekonomske in stabilizacijske upravičenosti ukinila prepotreben internistični oddelek poštenega človeka spravi v bes. Čemu potem pošiljanje raznih komisij, ki naj bi pregledale, če je oddelek strokovno in vzorno voden, kakšen je zdravstveni standard in oprema oddelka, ko se potem kljub pozitivni oceni komisije, trmasto vztraja na ukinitvi oddelka.
Tokom let sem se zdravil v raznih bolnišnicah Slovenije, lansko leto pa tudi na internističnem oddelku v Topolšici.
Naj opišem moje vtise:
Oddelek stoji v prečudovitem okolju prekrasnih smrekovih gozdov daleč od avtomobilov, hrupa in smradu. Tukaj ni onesnaženja kot v nekaterih naših mestih, kjer stoje znane bolnišnice. V letnem času je ozračje polno dišečega vonja, trave, cvetlic,
pokošenega sena in ptičjega petja. Vse deluje tiho in mirno kar neverjetno blagodejno deluje na bolnika in njegovo počutje.
Prostori bolnišnice so svetli in čisti, opremljeni z sodobnimi aparaturami. Čelna stran stavbe ima prostrano teraso. Sobe so lepo urejene in v njih po dva bolnika. Vsak ima svojo omaro kjer hrani svojo obleko in se zaradi tega bolnik ne počuti kot jetnik v bolnici. Lepa jedilnica z televizorjem, kjer se zvečer pokretni bolniki zbirajo na klepet in ogled programa. Hrana je okusno pripravljena celo dietna, odnos strežnega osebja pa. domač in prijazen.
Toplo človeški odnos zdravnika, s katerim se lahko pogovoriš kot s svoirem. ki si vzame čas da prisluhne tvojim težavam in se kar največ prizadeva za ozdravitev tvoje bolezni, je krona vsega. Saj imaš tako občutek, da oba skupaj sodelujeta pri tvoji ozdravitvi skupaj postaneta eno in tako združeno zmagujeta tvojo bolezen. Ne tukaj se ne počutiš kot številka ali kot zanimiv „PRIMER", ampak kot človek. Če pa še pristavimo vedno prijazne sestre, ki ti hitro ustrežejo in vestno opravljajo svoje delo, je še vsako nadaljnje naštevanje odveč. Če bi katerega od zdravnikov posebej omenil, bi sočasno naredil krivico drugemu, ker so za moje
pojme čudovita ekipa mladih strokovnjakov, ki se v delu dopolnjujejo. Mirno lahko trdim, da se še nisem zdravil v tako čudovitem ambientu (če bolnico sploh lahko tako imenujemo) čeravno sem se kot sem že omenil zdravil v raznih bolnišnicah Slovenije. Ob koncu članka je tudi omenjeno, da oddelek le verjetno ne bo ukinjen in da bodo našli ustrezno rešitev. .
No, upajmo da bo tako, čeravno birokratskem zmaju nikoli ne verjamem, ker kadar mu odsekaš glavo mu zrasteta takoj dve drugi. Poskusi ukiniti tako uspešne voden oddelek je posledica raznih prikritih interesov in apetitov najmanj pa skrb za ekonomičnost in stabilizacijo to je moja skromna laična ocena.
No, naj si bo tako ali drugače, na koncu bi pa le reklo prisluhniti zavarovancem, ki plačujejo vso našo zdravstvo in ki jim ni vseeno kdo, kje in kako jih bo v bodoče zdravil, ker zdravje in življenje je samo eno, je pa. žal, vse pogosto predmet raznih mafunacij. Na koncu Di pa samo še pristavil rek Martialisa:
,,No est vivere, sed valere vita" ali po naše ,,Življenje ni samo živeti, ampak biti zdrav"; to pa si na koncu vsi želimo mar ne,
Kazimir ŠKRABER
10. stran ★ fiaS CaS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *	11. aprila 1985
Velenje 2000
1.3. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja
Za dosego načrtovane samooskrbe bo potrebno ohraniti v čim večji meri vsa ravninska in pomemben del hribovskih kmetijskih zemljišč. Stanovanjska gradnja in infra-strukturne naprave naj bi se umaknile predvsem na kmetijska in gozdna zemljišča s slabšimi rasti-ščnimi pogoji in brez varovalnega pomena. V pomoč bi bila tudi komasacija, ki bi zmanjšala nesmotrno posestno razdrobljenost, stalna kontrola nad izrabo zemljišč, splošna intenzifikacija proizvodnje oz. obnova nekaterih panog (ovčereja, kunčereja) ter nadaljnje izboljšanje položaja kmetijskih proizvajalcev. Proučiti bo potrebno, kako zvečati premajhna kmetijska gospodarstva in bolj smiselno uporabljati določila o zemljiškem maksimumu.
Specifični dolgoročni razvojni pogoji v občini Velenje se v kmetijstvu navezujejo na zmanjševanje kmetijskih obdelovalnih površin zaradi rudniške dejavnosti. Na območju Šoštanja bo intenzivno prizadetih 311 ha gozdnih in kmetijskih zemljišč, od katerih jih bo mogoče vrniti kmetijstvu 213 ha, ostalih 98 ha pa bo zalitih z vodo. Glavni cilj rekultiyacij na območju jame Šoštanj po končanem odkopu premoga je urediti čimveč njivskih površin. Po končanem odkopa vanju na območju RLV bodo površine jezer znašale skupaj 418 ha, površine porušenega bazena pa 710 ha. Od skupnih 710 ha se po stanju od 1. 1984 nanaša 166 ha na že odkupljene, delno rekultivirane in gozdne površine, medtem ko dolgoročni program predvideva vrnitev kmetijstvu 465 ha kmetijskih zemljišč. S pridobljenim humusom bo možno oblikovati znotraj teh 70 ha njivskih površin nad jamo Šoštanj in 93 ha nad jamo Velenje.
Ugrezanje zemljišč, poseljevanje 1821 prebivalcev in dejavnosti iz pridobival negh prostora bo terjalo usklajeno reševanje gospodarskih
družbenih, socioloških, ekoloških in političnih problemov.
2. Gozdarstvo
2.1. Ocena dosedanjega razvoja, kUačai problemi
Poleg kmetijstva je gozdarstvo tista dejavnost, ki zaseda največje površine v občini. V gozdnem gospodarstvu se prepleta naravna in socialnoekonomska komponenta, ki ju je nemogoče ločiti. Ena od važnih elementov prostorskega in ekonomskega planiranja družbenega ravzoja je ravnotežje med izkoristkom lesne mase in biološke obnove gozdnih površin ob stalni prisotnosti biološke funkcije gozda v našem prostoru. Upoštevajoč družbeno, socialno funkcijo, gospodarsko produkcijsko, prostorsko, ljudsko obrambno, turistično rekreativno, vzgojno-pedago-ško, naravovarstveno, klimatsko, higiensko funkcijo je potrebno analizirati naravne danosti v gozdnem prostoru.
Velenjski prostor je razmeroma zelo gozdnat. Gozdovom pripada 56,8 *!» celotne površine občine (v SRS 50,7 f»). Glede na sektor lastništva ima zasebni sektor v lasti, 75 t% gozdov ali 7688 ha površine oz. 1,5 ha povprečne velikosti gozdne parcele. Družbeni sektor pa razpolaga s 25 */* gozdov ali 2522 ha površine, oz. 2,6 ha povprečne velikosti gozdne parcele.
Lesne zaloge v gozdovih občine so ugotovljene v višini 2,1 milijona brutto kub. m (1,2 lesnih zalog SRS). Tej lesni masi prirašča letno 47.116 brutto kub. m lesa (1,1 *!o prirastka SRS).
Rastiščni pogoji v občini Velenje so še kar ugodni, saj 74,5 V* vseh gozdov raste na dobrih rastiščih.
Kljub splošni varovalni funkciji gozdov, ima še 2,3 gozdov trajno varovalni pomen. V ospredju ekonomskih problemov je problem oskrbovanja lesnih predelovalcev. Ker lesna masa za predelovanje kapacitete ne bo zadoščala je nujna preusmeritev v industrijsko predelavo za programe z manjšo porabo lesa. Problemi obstajajo še
pri nezgrajenosti cestne infrastrukture v gozdovih ter zaostajanje tehnične opremljenosti za dosežki v razvitejših gozdnih gospodarstvih v razvitih deželah. Gospodarski razvoj zahteva, da se v gozdni prostor posega s koridorji energetske in prometnic, Id jih ni mogoče vedno uskladiti z zahtevami varovalnosti gozdov. Poseben problem pri gospodarjenju z gozdovi povzročajo zelo obsežni goloseki zaradi elektrovodov visoke napetosti v Šaleški dolini in v okolici Soštinja. Konfliktno situacijo ustvarja tudi plinovod, ki poteka preko občine. Motnje v prostoru povzročajo peskokopi in kamnolomi. Črni graditelji in ponovno oživljanje planinskega pašništva so v mnogih primerih načeli občutljiv gozdni rob.
2.2. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Iz analize dosedanjega razvoja gospodarstva in vloge gozdarstva za gospodarstvo in družbeni razvoj, izhajajo za <^>lgoročno obdobje predvsem naslednji razvojni cilji:
1.	Zmanjšali sedanjo neskladnost med razpoložljivo lesno maso in žagarskimi kapacitetami, ki znaša ca 1:3,33. Do leta 1990 bi morali doseči razmerje 1:2,25, ki ga realizira celotno gozdno gospodarsko območje Nazarja.
2.	Zagotoviti proces uvajanja tehnološko zahtevnejše proizvodnje, s tehnično višjo stopnjo in večjo produktivnostjo.
3.	Vpeljati racionalno gospodarjenje z gozdovi, omogočiti odpiranje gozdov z gradnjami gozdnih prometnic ter doseči po kvaliteti in kvantiteti povečane priraste.
Ekonomski interesi gozdarstva so v veliki meri odvisno od sprememb v njegovi dosedanji izolaciji v reprodukcijski celoti. Vizija dolgoročnega razvoja gospodarstva bo morala upoštevati tudi dejstvo, da bo les kot energetski vir potrebno pridobivati tudi v
slabših eksploatacijskih pogojih. V takšnih pogojih je hitrejša rast stroškov kot cena lesa običajen pojav in je skrb za racionalizacijo proizvodnje toliko bolj nujna, da ti se približali rentabilnosti. Koncept dolgoročnega razvoja gozdarstva v pogojih občine Velenje bo upošteval naravno rast gozdov in poudarjeno negospodarsko vlogo gozda. Usmeritev gozdarstva v dolgoročnem razvoju bo morala zasledovati svoje lastne razvojne interese (primarne funkcije gozdov), hkrati pa tudi interese družbenih funkcij gozdov in funkcij, ki zagotavljajo ekonomski razvoj sekundarnih in terciarnih dejavnosti (izletniškega, stacionarnega in lovnega turizma).
2.	3. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja
Gozdarstvo je v občini Velenje največji potrošnik prostora, udeležba gozda v prostoru bo ostala tudi v primeru zmanjšanja bistveno nespremenjena. Glede na vrednotenje gozdov po varovalnem in lesno proizvodnem pomenu gozdov je na slabih rastiščih 2303 ha oz. 12,6 1% ozemlja občine. V te gozdove bi bil možen delni poseg s poselitvijo, če so ti gozdovi razprostranjeni v bližini naselij. Morebitni posegi v gozdni prostor se bodo usklajevali z gozdarji. V prostorskih pianih je treba natančno opredeliti možnost posegov v gozd na slabših, a stabilnih rastiščih. Možni obseg površin za poselitev v sedanjem gozdnem prostoru podrobno raziskati in ugotoviti, kje in v kakšni meri se lahko poselitev ..umakne" deloma tudi na sedanja gozdna zemljišča, ne da bi bil pri tem pomembneje prizadet lesno proizvodni in varovalni pomen gozdov.
3.	Industrija
3.1. Vloga SOZD REK-a In SOZD GORENJA za dolgoročni razvoj občine Vete nje
V	primeru obravnavanja dolgoročnih usmeritev dejavnosti SOZD GORENJA IN SOZD REK pa je očitno potrebno upoštevati razlike v obstoječi in ' tudi dolgoročni dejavnosti.
V	SOZD REK je in bo ostalo 'pridobivanje premoga glavna dejavnost, ki pogojuje razvoj v termoelektrarnah ter so določala tudi razvojno usmeritev in dolgoročne zmožnosti specializacije posameznih DO v povezavi z
njihovo vlogo in dosedanjo pripadnostjo temu SOZD. Bistveno se razlikujejo sedanji pogoji in razvojne možnosti SOZD Gorenje v primerjavi s SOZD REK, v kateri je, naravna danost t. j. zaloge lignita prvi pogoj dejavnosti in dolgoročnih razvojnih usmeritev. Spekter pogbjev, ki bodo dolgoročno relevantni za razvojno usmeritev SOZD Gorenje niso v naravnih danostih, pač pa pretežno v pogojih, ki bodo v veliki odvisnosti od aktivnosti in znanja za sposobnosti delavcev v SOZD Gorenje, torej so pretežno subjektivni in v veliki odvisnosti od pravilne programske usmeritve, organiziranosti in uresničevanja dolgoročnih razvojnih ciljev, med katerimi bodo dominirali cilji osvajanja razvojno intenzivnih programov.
3. 1. 1. SOZD REK v funkciji nosilnega sistema ekonomskega in socialnega napredka v občini Velenje
Razvoj dominantnih dejavnosti v SOZD REK t. j. pridobivanju premoga in proizvodnja električne energije bo ostala v nastalih pogojih dominantna tudi do 1. 2000. Nadaljeval se bo izkop lignita v sedanjem obsegu (4,7 mio ton letno), ki bo pretežno uporabljen za proizvodnjo električne energije v TES. Bolj kot v preteklih letih bo razvoj potekal v kvalitativni smeri. Povečana bo mehanizacija del in produktivnost, zboljšani bodo pogoji dela za proizvodne delavce, kvalitativna usmeritev bo veljala tudi v dolgoročnem razvoju proizvodnje električne energije v TES. Pričakovati je uvedbo sodobnejših tehnoloških procesov z zamenjavo dveh dotrajanih blokov, ki bodo zagotovili povečano ekonomičnost proizvodnje.
Do bo zagotovljena kontinuiteta proizvodnje lignita, bo potrebno odpreti jamo Šoštanj in jo usposobiti do okrog leta 1998 za letno proizvodnjo okrog 1 milj. ton in bo v naslednjem srednjeročnem obdobju pristopiti k izgradnji projektirane jame Šoštanj.
Energetska orientacija SR Slovenije upošteva dejstvo da okrog 45 V* proizvodnje električne energije bazira na TE Šoštanj. Z ozirom na kontinuiteto obratovanja TES so le-tej pri eksploatacij-skih zalogah lignita okrog 252 mil. ton zagotovljena potrebna količina lignita v višini 4,7 ton/letno, do
okrog leta 2032, z ozirom na perspektive rudarjenja in razvoja tehnologije eksploatacije ter vrstni red odkopavanja v jamah REK Velenje*.
V RLV so nekatere priprave za dolgoročni razvoj že začele, v teku je izdelava študije ..Podzemeljsko uplinjanje lignita v jami Velenje" in v kolikor bi prišlo v obdobju 2005 do 2010 do realizacije tega projekta, bi se življenjska doba rudnika ustrezno podaljšala.
Dolgoročne ocene porabe lignita v naravni obliki napovedujejo zmanjšanje deleža v celotni porabi energije. V letu 1995 bi to obliko energije uporabljali le v industriji in manjši porabniki v neposredni bližini premogovnikov. oovečal naj bi se delež lignita v oplemeniteni obliki. Po letu 2000 se bo v SFRJ preskrba iz lastnih energetskih virov zmanjšala in bo uvoz energije okoli leta 2020 znašal 1/3 potreb.
Upoštevaje prognozo porabe električne energije leta 1990 ter dolgoročno prognozo te porabe iz javnega omrežja SR Slovenije za obdobje od leta 1990 do 2005 je ugotovljeno, da je predvideno kontinuirano zmanjšanje porasta porabe. Predvidevanja o energetskem deficitu do L 2000 postavljajo termoelektrarno v Šoštanju v specifičen položaj, lri bo podoben dosedanjemu. Zadržati bodo morale vodilno mesto v proizvodnji električne energiie v SR Sloveniji, strategija dolgoročnega razvoja energetike v SFRJ, s poudarkom na oplemenitenju ijavih premogov, v primeru termoelektrarn v Šoštanju ne bodo izvedljive do leta 2000.
Med strateško najpomembnejšimi razvojnimi cilji bodo tudi po letu 2000 naslednji:
a)	večji učinki (energetski, finančni pri eksploataciji premoga).
b)	možnosti za racionalnejšo uporabo lignita v TEŠ in hkrati zagotoviti možnosti za povečanje življenjske dobe rudnika lignita,
c)	pripraviti pogoje za razvijanje in uveljavljanje novih tehnologij (predvsem možnosti za podzemeljsko vplinjevanje premoga).
*B. Božič: Smeri bodočega gospod, razvoja v občini Velenje, 4 knjige, str. 76
GIP Vegrad
Zima je vplivala na poslovne rezultate
Gradbincem letošnja zima resnično ni bila naklonjena. Tako v Vegradu za ta čas niti niso pričakovali ugodnih poslovnih rezultatov, saj so v mesecu januarju koristih delavci letni kolektivni dopust, p<^ tudi kasneje so morah zaradi mraza in snega na mnogih gradbiščih prekiniti z delom. Kljub vsemu pa je Vegrad kot celota v prvih dveh mesečin letošnjega teta za dobrih 15 odstotkov presegel plan. Ustvarili so za 930 milijonov dinaijev bruto proizvodnje. Dobro so v tem obdobju poslovali tozdi Gradnja Titovo Velenje, Gradnja Beograd, Kerami-čarstvo in Zaključna dela, med tem, ko so ostale temeline
organizacije združenega dela v tem obdobju poslovale z izgubo. Največji izpad proizvodnje pa beleži ta delovna organizacija v sektorju inozemstvo, saj so na tujih tržiščih izpolnili predvidevanja le petindvajsetodstotno. Prav zato si bodo prizadevali, da v pomladanskih mesecih ta izpad nadoknadijo.
Kljub vsemu lahko rečemo, da so delavci Vegrada dokaj uspešno zakorakali v letošnje poslovno leto, v teh dneh pa delajo na vseh gradbiščih s polno zmogljivostjo, saj se zavedajo, da morajo izkoristiti lepo pomladansko vreme in tako nadoknaditi zamujeno.
M. Z.
Eno najpomembnejših gradbišč Vegrada je industrijska cona REK, kjer delajo skupaj z delavci Gradisa.
Era - Nama
Pomladanski dnevi ugodnega nakupa
Poldrugo leto je minilo, kar je Era posodobila svojo prodajalno Nama ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Trgovina je zelo dobro založena z metrskim blagom, čevlji, volno, moško in žensko konfekcijo ter perilom, bogata je izbira na otroškem oddelku, prav tako dobro založeni pa so tudi na elektro in gospodinjskem oddelku. Kot poudaija poslovodja Rajko Spegei, si ves kolektiv te trgovine prizadeva, da bi kupcu kar najbolj ustregli, da bi ga pritegnili v to od centra Titovega Velenja nekoliko oddaljeno trgovino. To jim v veliki meri tudi uspe, saj se kupci radi ustavljajo v Nami.
V teh dneh pa pripravljajo v Nami za kupce majhno presenečenje. Jutri, 12. aprila, bodo pričeli Pomladanske dneve ugodnega nakupa. Akcija pa bo trajala do prihodnje sobote, 20. apnla. Po ugodnih cenah bo mogoče kupiti tekstilne ostanke, brisače, posteljno perilo, kuhinjske serviete, čevlje, moške hlače, srajce in majice, ženske hlače, bluze in majice, otroške majice od 4. do 16. let ter posodo. V času Pomladanskih dni ugodnega nakupa pa se velja ustaviti tudi na ostalih oddelkih te Erine trgovine, ki so prav tako bogato založeni.
M. Z.
I Termoelektrarne Šoštanj
v Etiopiji
Petek. — Lep sončen in topel dan. Ura je 13.55 minut. Večina delavcev hiti domov, nekaj pa jih šele prihaja na popoldansko delo.
Z velikim optimizmom, hkrati pa kar malo boieče tudi jaz hitim k vratarju, kajti pri njem je naše zbirališče.
S seboj še vlečem delovno obleko, fotoaparat in delovne rokavice. Sprva z razočaranjem zagledam le peščico ljudi, ki čaka. Toda jaz še vedno upam, da se jih bo nabralo več, kajti prejšnji dan je na mladinskem sestanku kar polovica prisotnih dvignilo roke, da bodo prišli. Prišli naj bi predvsem z namenom, da s humanim delom — zbiranjem odpadnega železa dokaže-mo, da nam mladim, ni samo do zabave in razvedrila (kot nekateri starejši mislijo) ampak, da znamo tudi mi poprijeti za delo, če je treba.
Na moje in vsesplošno presenečenje se nas je zbralo kar precej. Zelo nas je razveselila (hkrati pa nam dala velik vzgled) prisotnost tov. Vukiča, ki nam je vseskozi pridno pomagal zbirati matice, vijake in vse ostalo odpadno železo. Hkrati smo spoznali, da so še ljudje, ki niso več mladinci in nam prav tako žele na tak ali na drugačen način pomagati. Da pa smo si delo še malo olajšali, nam je na pomoč priskočil tudi delavec iz gradbenega vzdrževanja, ki
tudi še zdavnaj ni več mladinec in nam je vse leike železne dele, katere nismo mogli sami naložiti pripeljal z viličarjem. Vsi smo zelo hiteli in si prizadevali čim hitreje napolniti kesone, kajti vsak je imel v načrtu še kaj postonti tudi doma. To nam je tudi uspelo.
Veselih src, da smo opravili delo dobro in s tem pomagali marsikateremu otroku, (ki mu je mogočes to akcijo življenje podaljšalo za nekaj ur)smo se odpravili domov. Obljubili smo si, da se čez mesec dni zopet zberemo.
Namen te akcije je bil dosežen. Tudi na takšni delovni akciji se marsikateri odnosi zboljšajo oziroma postanejo spet človeški. Ta akcijaje uspela. Da pa bo uspela še naslednja, pomagajte še vi. Ne samo mladinci, kajti vsi smo le ljudje in tudi mi lahko potrebujemo kdaj pomoč.
Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, da jc ta akcija tako uspela.
Jelka ZAGRADIŠNIK
V teh dneh zares velja obiskati Erino Namo na Kidričevi cesti, j kjer so bogato založeni z blagom po ugodnih cenah
li. aprila 1985_ * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas CaSAstran 11
KOLEDAR
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, i I. aprila, dr. Pirtovšek
Od 12. aprila do 14. aprila, dr. Menih
Od 15. aprila do 16. aprila, dr. Stupar
Sreda, 17. aprila, dr. Menih
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 13. aprila do 14. aprila, dr. Darinka Suster, Stantetova 27, Titovo Velenje.
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 12. aprila do 19. aprila, Milan Matko, dipl. veterinar. Veterinarska postaja Šoštanj, telefon: 881-322.
Ofll^s«
GASILSKO DRUŠTVO
Šentilj
razpisuje javno dražbo .
za odprodajo starega gasilskega doma (Arnače 35 a) s pripadajočimi 286 kv. m zemljišča.
Izklicna cena 2.000.000,00 din. Kupec mora pred dražbo položiti 10 % izklicne cene na žiro račun GD Šentilj št. 52800-678-80875. Varščina se kupcu, ki je uspel na dražbi šteje v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti v 3 dneh. Možen je predhodni ogled — interesenti se lahko zglasijo v novem gasilskem domu.
Dražba bo v soboto, 27. aprila 1985 ob 10. uri v dražbenem objektu.
rek (■
Delovna organizacija REK SIPAK bo po sklepu delavskega sveta TOZD Plastični izdelki in TOZD Kovinski izdelki in galanterija prodajala na javni dražbi dne 15.4.1985 ob 10. uri na dvorišču DO SIPAK naslednje:
Izklicna cena
1.	dostavno vozilo IMV1600 — kombi
letnik 1979 .	50.000 din
2.	osebno vozilo Lada Caravan tip 1200
leto izdelave 1980 — karambolirano 65.000 din
3.	več enosmernih elektromotorjev	2.500 din
Ogled vozil in motorjev bo istega dne ob 8. uri.
Varščino v višini 10 % od vrednosti je potrebno vplačati istega dne od 9. — 10. ure.
Hrodaia se vrši po sistemu VIDENO-KUPUENO in kasnejših reklamacij ne upoštevamo.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
Rudarsko-elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje
OBJAVLJA
dela oz. naloge v počitniških domovih Fiesa in Crikvenica
1.	VEČ KV — KUHARJEV
2.	VEČ KV - NATAKARJEV
3.	VEČ DELAVCEV ZA STREŽBO
4.	VEČ POMIVALK POSODE
5.	VEČ ČISTILK
Pogoji:
pod 1 — KV-kuhar (IV. stopnja usmerjenega izobraževanja)
—	2 leti delovnih izkušenj
pod 2 — KV-natakar (IV. stopnja usmerjenega izobraževanja)
—	1 leto delovnih izkušenj pod 3 — PK-natakar
pod 4 — NK delavec pod 5 — NK delavec
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: REK Franc Leskošek-Luka, DS Družbeni standard, 63320 Titovo Velenje. Delo v počitniških domovih je za določen delovni čas s polnim delovnim časom in traja v Fiesi od 15. 5. 1985 do 31. 10 1985, v Crikvenici pa od 1. 6. 1985 do 15. 9. 1985. Možna je tudi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!
terme topolšica
Zdravstveni center Velenje, TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA objavlja prosta dela in naloge:
1.	kopališki strežnik — 2 delavca
pogoj: — FK delavec — končana osemletka
—	delo v dveh izmenah
2.	čistilko v zdravilišču — 1 delavka
pogoj: — PK delavka
—	delo v dveh izmenah
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63326 TOPOLŠICA
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o
izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
Tončke Rijavec
se toplo zahvalj ujemo sostanovalcem in družini Kikec, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in darovali cvetje. Najlepša hvala primariju dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in ZB Desni breg za podarjeno cvetje.
Se enkrat vsem iskrena hvala.
DRUŽINA RIJAVEC
ZAHVALA
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
Ob boleči izgubi dragega moža
Avgusta Triglava
invalidskega upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem TOZD Elektro Slovenj Gradec—Nadzor-ništvo Titovo Velenje, govorniku Valenciju, dr. Kralju za dolgoletno zdravljenje ter ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega centra Velenje, patronažnim sestram, pevskemu zboru
društva upokojencev ter g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga
pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Albina, sestra Zofka ter brata Jože in Ciril z družinami
M ALi O GLAS i
PRODAM HI-FI stolp Tehniks — tuner, kasetar, ojačevalec 70/100 W, gramofon, omarica, slušalke in boxe Wega 120/180 W skupaj ali po komponentah. Telefon: 854-524, dopoldne.
PRODAM NADSTROPNO HISO 248 m2, Speglova 29, Pesje, Titovo Velenje. Informacije dobite na naslovu: Josip Suk, 7000 Stuttgart 1, Liebigstr. 31. Telefon: 9949/711-608918
PRODAM čoln Maestral 9z motoijem Tomos 4. Informacije na Telefonu: 855-910.
UGODNO PRODAM R4 TL, informacije po 20. uri na telefonu: 857-374 PRODAM KOMPLETNO PEVSKO OZVOČENJE Dinacord 150 W, oja čevalec Siemens 100 W in dve diato-nični harmoniki (trivrstna DGC in štirivrstna nova B, Es, As, Des), Janko Hudej, Lokovica 74, Šoštanj. PRODAM CB TLEVIZOR Gorenje, star 2 leti. Naslov v uredništvu.
AKVARISTI na zalogi imam mlade ribice, in sicer: črni molj, rdeči maček, ustonoše, kardinalke, nigerijski prilesnik in pikasti smočil. Ivan Cesar, Kajuhova 3, Šoštani.
PRODAM PRIKOLICO IMV Ad-na 390, ležišče 3 + 1. Telefon: 881-261, poualdne.
PRODAM Z 101 po delih. Darko Rihter, Ljubljanska 7 A, Titovo Velenje.
PRODAM OSEBNI AVTO R 4, letnik 1970 v voznem stanju. Naslov v uredništvu.
PRODAM OSEBNI AVTO VW 1200, letnik 1971. Telefon: (062) 82-141. PRODAM GLASBENI STOLP Scott 2 x 25 W. Telefon: 857-693. UGODNO PRODAM ČOLN MAESTRAL 9, motor Tomos 4 in veplasov kompletni surf z obleko. Telefon: 858-037 po 15 uri. UGODNO PRODAM HLADILNIK ELEKTROLUX, primeren za camp prikolico ali vikend, ki deluje na 12 V, • 220 V in na plin. Cena 7 SM. Boris Nemeček, Rečica 10 a, Šmartno cb Paki:
UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano do decembra 1985. Jagrič, Kajuhova 2, ti-tovo Velenje, telefon: 858-71S
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
GG NAZARJE - TOZD Transport in gradnje Nazarje Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
več prostih delovnih mest
GRADBENIH DELAVCEV - NK
za določen čas, do 30. 11. 1985
Interesenti naj pošljejo svoje prijave v roku 10 dni po objavi, oziroma naj se osebno zglasijo na zgornji naslov. Starostna meja je 18 let.
Vegrad, n. sol. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Vemont, objavlja prosta dela in
naloge:
1. VODENJE OBRATA VZDRŽEVANJA
i. SPECIALNA ELEKTRICARSKA VZDRŽEVALNA DELA (OBRATNI ELEKTRIKAH)
3.	ZAHTEVNO KONSTRUIRANJE IN TEHNOLOGIJA
Komisija za delovna razmerja TOZD Mehanizacija, objavlja prosta
dela in naloge:
4.	MONTAŽER ŽERJAVA
5.	IZDELAVA MANJ ZAHTEVNE TEHNOLOGUE
6.	UPRAVUANJE ŽERJAVA
Komisija za delovna razmerja TOZD Keramičarstvo obtaviia urosta dela in naloge!	v
7.	UPRAVUANJE VOZILA (VOZNIK)
£ KERAMiČARSKA DELA - 10 DELAVCEV (MOŽNO OBČASNO DELO V INOZEMSTVU)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1;
—	visokošolska izobrazba tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2:
—	poklicna šola elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
pod 3:
—	strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, pod 4:	,
—	strojni ključavničar, zaželjen izpit za žerjavista, odslužen vojaški
rok, opravljen pregled za višino, 2 leti delovnih izkušenj,
* •
pod 5:
—	srednje-šolska izobrazba strojne smeri, 1 leti delovnih izkušenj,
pvju u,
—	poklicna šola, izpit za žerjavista, 2 leti delovnih izkušenj, pod 7:
—	poklicna šola za voznike, vozniški izpit C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj,
pod 8:
—	kvalificiran keramičar, 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Obvezno poizkusno delo. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
MERCATOR ZKZ MOZIRJE TZO KMETIJSTVO
OBVESTILO UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Mercator ZKZ Mozirje ima RAZPRODAJO rjavih kokoši pri:
Francka POLICNIK, Uornji grad 151 Farma VARPOLJE, Rečica ob Savinji
Cena za kokoš je 300,00 din
v
Hrodaja bo od 15. do vključno 20. aprila 1985 od 7. do 19. ure.
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!

Rudar: Ilirija 4:3
Maloštevilni gledalci so hili kljub tesni /Hia-gi domačih igralcev zadovoljni / igro. ki sta jo prikazali obe ekipi. Videli so kar sedem zadetkov, tako da jim na tribunah resnično ni bilo dolgčas. Igralci Rudarja so vse do vodstva s 4:1 igrali zelo dobro, si ustvarili poleg tega še vrsto lepih priložnosu za zadetek, toda po visokem vodstvu so v obrambi zaigrali preveč sproščeno in podjetni gostje so še dvakrat premagali domačega vratarja. Odlično je igral napadalec Boškovič, ki je dosegel vse štiri zadetke za svojo moštvo, od tega četrtega iz enajstmetrovke. V naslednjem kolu bodo nogometaši Rudarja zaigrali znova na domačem igrišču. Njihov nasprotnik pa bo tokrat enajsterica Železničaija.
Šmartno: Izola 2:3
Šmarčanom je »ušla« iz rok še ena priložnost za osvojitev dveh točk. Že drugič zapored so klonili, tokrat na domačem igrišču proti enajsterici Izole.
Povedli so gostje, vodstvo povišali na 2:0 in odšli z dvema zadetkoma tudi na odmor. V nadaljevanju je rezultat znižal najprej Kopušar, nato pa še Laznik. Po grobi napaki domačega obrambnega igralca so gostje povišali na 3:2.
Izolčdni so predvsem s hitrimi protinapadi ogrožali Pusovnikova vrata, znova paje zatajila domača obramba.
V prihodnjem kolu Smarčani gostujejo pri ekipi Kovinaija, ki je v jesenskem kolu zmagala z 1:0.
Za ekipo Šmartnega so proti Izoli zaigrali: Pusovnik, Matko, Bolko, Fajdiga (Laznik), Podvratnik. Red-nak. Zver, Grobelšek, Kprber, Kopušar. Kolenc
Velenje: Bane Sekulič 21:21
Srečanje Velenjčank z ekipo Bane Sekulič iz Sombora, ki jo vodi znani trener Josip Samardžija v soboto v Rdeči dvorani je bilo zelo zanimivo, razburljivo in negotovo do zadnjega sodnikovega piska. Domače igralke so v prvem polčasu zaigrale zelo lepo, njihove akcije v napadu so bile hitre, pohvaliti paje treba tudi njihovo igro v obrambi. Sredi prvega polčasa so si gostiteljice priigrale štiri zadetke prednosti, ob polčasu paje bil rezultat 9:7 zanje. Kaže, da jim je počitek ob polčasu škodoval, saj so na začetku drugega dela igre zaigrale povsem brezglavo in 5 minut pred koncem srečanje so na presenečenje vseh gostje vodile kar s 5 zadetki (21:16). Gledalci so se že sprijaznili s porazom, ne pa tudi Velenjčanke. Spet so zaigrale tako kot na začetku tekme in minuto ter pol do konca so imele gostje samo še dva zadetka prednosti ter žogo. Tudi v teh zadnjih sekundah srečanje seje nadvse izkazala vratarka Petkova, ki je dvakrat izredno branila. Velenjčanke so tik pred koncem izenačile ter osvojile dragoceno točko. Za dobro igro je treba pohvaliti še sestri Jurič in Goli-čevo, kije bila nezgrešljiva v izvajanju sedemmetrovk. Gostujoče igralke so v obrambi igrale zelo ostro, pogosto preostro, zato ni čudno, da sla dobra sodnika iz Zagreba dosodila kar 13 sedemmetrovk, gostje pa so izvajale le 1.
Zadetke za Velenje so dosegle: Golič 7 (6), B. Jurič 7, N. Jurič 4, Bovha 2.
UGODNO PRODAM TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Telefon: 857-847.
PRODAM OTROŠKO LEŽIŠČE -kavč 70 x 160 cm. Telefon: 858-910
PRODAJAMO JARKICE BI-SEKS, stare dvf meseca, krmljene s koruznim šrotom, cepljene 2-krat. Cena do 20. aprila 1985 je 350 dinaijev po 20. aprilu 1985 pa 400 dinaijev. Dobite jih vsak dan pri gostilni Špegelj na Muli. Telefon: (062) 873-202. Pohitite, povpraševanje je veliko. Se priporoča Špegelj, Muta
PRODAM 2 KLUBSKI MIZICI in laburet sistema Matcho (rjavo usnje) Telefon: 857-898
PRODAM FOTOAPARAT CANON AE — 1 in gramofn Sansui FRD — 3 Telefon: 856-446
KUPIM Z 101. letnik 1976—1980, neobnovljeno. lahko tudi spredaj karam bolirana. Telefon: 854-768 od 16. do 18. ure.
PRODAM FRANCOSKO POSTELJO (190 x 140) z jogijem in nočnima omaricama. Informacije popoldne po telefonu: 857-930.
PRODAM TV IGRE in boljši gramofon. Telefon: 857-897 PRODAM COMMODORE 64 s ka-setnikom. Telefon: 855-250 med 19. in 20. uro.
PRODAM KOBILO usposobljeno za kmečka dela in prepust. Naslov v uredništvu.
KUPIM STANOVANJE v Titovem Velenju ali okolici. Telefon: 857-641, dopoldan do 9. ure. PRODAM BARVNI TV GORENJE, Gruber. Jenkova 25, Titovo Velenje DENARNO NAGRADO dam tistemu. ki mi priskrbi stanovanje v najem za dobo 2. lel v Titovem Velenju ali okolici. Telefon: 854-016. PRODAM PEUGEOT 204. radio z ojačevalcem 2 x 50 W in kasetofon Teae. Informacije na telefon: 857-319. UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE — tranzislorski. Naslov v uredništvu.
PRODAM Z 126 F. letnik april 1980, prevoženih 19.000 km, dobro ohranjen in garažiran. Cena 23 SM. Lesjak, Kardeljev trg I, Titovo Velenje. Telefon: 857-0)8
Šmartno: Burja 24:24
Smarčanke so v nedeljskem srečanju proti rokomelašieam Burje na domačem igrišTuT/tržile Točko. Igrale so neodločeno 24:24. polčas 9:8.
Domačinke so začele srečanje zelo dobro in ves prvi polčas vodile. V nadaljevanju so nekoliko popustile in dovolile gostjam, da so jim bile ves čas »za petamii/Pravob zaključnem žvigu pa so gostje izenačile.
V prihodnjem kolu Smarčanke gostujejo pri ekipi Alplesa iz Železnikov. Srečanje bo za Smarčanke gotovo kar ird oreh.
Šoštanj: Ponikve 32:26
Mlada ekipa Šoštanja nadaljuje dobre igre v slovenski ligi. V tretjem spomladanskem kolu so osvojili novi par prvenstvenih točk, hkrati je bila to njihova že tretja zmaga v drugem delu prvenstva. V petek zvečer so namreč v Rdeči dvorani v Titovem Velenju premagali rokometaše Ponikve s 32:26.
Domači igralci se niso preveč trudili, pač toliko, kolikor je bilo potrebno za zanesljivo zmago. Kar 14 zadetkov, od tega 6 iz sedemmetrovk, je dosegel Puc, drugi strelci pa so bili: Vrečar 4 (1), Lesjak 3, Medved, Požun, Plaskan, Ocvirk in Ramšak po 2 ter Čater 1.
V soboto je rokometna tekma v boju za vrh lestvice. V derbiju kola se bodo Soštanjčani v Ribnici sestali z igralci Inlesa, ki so poleg njih najre-snejši kandidat za osvojitev naslova.
Uprava Šoštanja vabi svoje navijače, da gredo z njimi v Ribnico in z bodrenjem pomagajo igralcem k čim-boljši igri. Poseben avtobus za gledalce bo odpeljal v soboto izpred Rdeče dvorane ob 16.15, iz Šoštanja izpred hotela Kajuh pa 15 minut prej.
Dviganje uteži
Na nedavnem mladinskem republiškem prvenstvu v dvorani Komunalnega centra v Domžalah se je za naslove v desetih kategorijah potegovalo 38 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. Poleg domačih dvigalcev so nastopili še dvigalci iz Ljubljane, Celja, Škofje Loke in Titovega Velenja. Največ uspeha so imeli mladi dvigalci iz Domžal in Lj. Olimpije, oboji so zmagali v treh kategorijah, kar pomeni, da se tam načrtno dela z mladimi talenti. Dve zmagi so osvojili Celjani z reprezentantom Markom Urankarjem in obetavnim Kundi-hom. Zmago Škofji loki je prinesel Darko Polanjko tudi večkratni zmagovalec.
Odlično pa sta dvigala oba predstavnika TAK Rudar Velenje, saj je Stane Tomšič v kategoriji do 75 kg postavil tri osebne rekorde in zmagal (poteg 95 kg, sunek 107,5 in biatlon 202,5 kg), obetavni Gajšek pa je z dvigoma 70 in 92,5 kg osvojil 3. mesto v kategoriji do 67,5 kg. Tekmovanje so odlično pripravili telesno-kultumi delavci iz Domžal.
Matjaž Koželj
Kegljanje
V	12. kolu derbija medobčinske kegljaške lige so kegljači Šoštanja premagali ekipo Ingrada.
13. kolo pa je spet prineslo zmagoslavje Šoštanjčanom. V Celju so premagali domačo Kovinotehno z rezultatom 4929:4868. Ekipa Šoštanja je na težavnem kegljišču zaigrala borbeno in zasluženo zmagala. S tem so se oddolžili za težek poraz v jesenskem delu.
Soštanjčani so nastopili v postavi: Glavič 862, Sotler 835, Žnidar 827, S. Fidej 823. L. Fidej 791 in Križovnik s 791 podrtimi keglji.
Danes ob 16. uri pa se bodo v 14. kolu pomerili z ekipo Resevne iz Šentjurja. Tekma bo na kegljišču Šoštan-jskih termoelektrarn.
Velenjski tekači v Logarski dolini
Tradicionalni smučarski tek v Logarski dolini v spomin na partizansko sanitelo je kljub slabemu vremenu lepo uspel. Dobre rezultate na tem privlačnem, a tudi težkem teku, so dosegli tudi tekmovalci iz Titovega Velenja.
Pionirji so tekmovali na 5 km dolgi progi, moški in ženske pa na 12 km.
Med pionirkami in pionirji do 15 let starosti so imeli člani tekaške sekcije SK Velenje kar nekaj lepih uvrstitev. Janez Ocepek je bil 3. s časom 20.48,5. Miran Dobnik 21.08, 7. Blaž Koren 21,44 in 9. Silvo Voh 30.57. Med pionirkami je bila Metka Lemež 4. s časom 23.56, 5. Bernarda Vranjek 23.56 in 6. Bojana Pustinek 25.15.
V	ženski konkurenci do 40 let (na 12 km) je zmagala Martina Rednjak s časom 49.00,9. paje bila Edita Jerčič z 69.46.
Med moškimido40. letje bil Branko Ocepek 7, s časom 49.43, 15. mesto je osvojil. Iztok Simek s 56.12, Hinko Jerčič paje bil 8. med člani nad 40 let s časom 58.25. Ekipno so člani SK Velenje dosegli peto mesto med osmimi ekipami iz Čme na Koroškem, Medvod. Maribora, Celja, Žalca in drugod.
-rik".
Razgrnjeni volilni imeniki
Obveščamo prebivalce občine Velenje, da so od 10. do 17. aprila razgrnjeni volilni imeniki v avli občinske skupščine, Titov trg 1. Od 17.do21.aprila pa bodo volilni imeniki na vpogled po krajevnih skupnostih.
Prosimo občane, da pregledajo volilne imenike in zahtevajo morebitne popravke.
Oddelek za notranje
zadeve Sob Velenje
Tekmovanje invalidov
V	odlični organizaciji DI Celje je bilo na bazenu Golovec izvedeno v nedeljo medregijsko prvenstvo invalidov v plavanju. Sodelovali so člani društev invalidov iz celjske, mariborske, koroške ter zasavske regije. N ajveč uspehov so imeli plavalci DI Velenje. Zanimivo, da so v ženski konkurenci bili doseženi boljši rezultati kot pri moških. Velja omeniti, da je bilo na tekmovanju kar šest tekmovalcev nad 50 let! Posamezni rezultati: 50 m prosto: 1. Tone Oselnik, 35,27,2. Tone Tratnik 43,56 in 3. Herman Mastnak 46,00 (vsi Titovo Velenje),
50 m prosto (žene) l. Anica Pozeb (SI. Bistrica)
50 m prsno: 1. Tone Osolnik, 50,20,
2.	Ferdo Komljenovič 57,50, 3. Tone Tratnik, 1:14,00 (vsi Titovo Velenje)
50 m prsno (žene): L Anita Melan-šek 0,55 (T. Velenje), 2. Vida Mohor 1.26,00, 3. Danica Mirnik 1:32,00 (obe Celje)
50 m hrbtno: 1. Tone Osolnik 0:49,00,2. Ferdo Komljenovič 1:04,00,
3.	Herman Mastnak 1:24,00, vsi Titovo Velenje	-tuh
XXX
Član DI Velenje Matjaž Ar.telj je v republiški ekipi Zveze paraplegikov sodeloval na evropskem prvenstvu paraplegikov v namiznem tenisu, kije bilo na Dunaju. Žal je že v prvih kolih naletel na najmočnejšega igralca in ker je bilo tekmovanje na izpadanje je ravno ta igralec postal evropski prvak. Vendar je že sodelovanje v ekipi nedvomno za mladega in nadarjenega igralca lepo priznanje!
■ .	XXX
Kegljači DI Velenje so izlet na morje, katerega se je udeležilo kar 136 invalidov, izkoristili tudi za srečanje z invalidi iz Pirana. Na kegljišču v Luciji je tako bilo prijateljsko srečanje moških in ženskih ekip saj so Velenjčani prvič nastopili tudi z žensko ekipo. Rezultati DI PIRAN: DI VELENJE 377:420 (moški) in DI PIRAN: DI VELENJE 360:2 II (ženske)
V	nedeljo, 14. aprila, dopoldne imajo kegljači v Šoštanju občinsko prvenstvo. Igralci namiznega tenisa pa na šoli Veljka Vlahoviča regijsko tekmovanje. Kegljači bodo začeli ob 8. uri, namizni tenis pa ob 10. uri.
Goršek občinski prvak
Na nedavnem končanem občinskem članskem prvenstvu v šahu je med desetimi udeleženci zmagal Milan Goršek s 7,5 točk pred Matkom 7, Kristanom 6,5. sledi Novak 5,5, Cvar 5 točk. itd.
Prehodni pokal
Na tretjem letošnjem hitropotez-nem turniiju za prehodni pokal društva je zmagal Brešar, na četrtem turniiju paje zasluženo slavil mladi Novak in s tem dokazal, da se je prebil med boljše hitropotezne igralce v društvu. Letos bo boj za naslov najboljšega hitropoteznega šahista v društvu bolj napet kot prejšnja leta, saj ima vsaj pet igralcev možnost za zmago v končnem seštevku.
Pokal maršala Tita
. Letošnjih občinskih kvalifikacij za pokal Maršala tita se je udeležilo 13 štiričlanskih ekip. Zmagala je ekipa Gostilna Grudnik pred ekipo Gorenja in ekipo REK.
Prvenstvo celjske regije
Moštvenega hitropoteznega prvenstva celjske regije seje udeležilo osem društev. Zmagal je SK Celje pred ŠK Žalec, naša ekipa pa je osvojila 3. mesto. Ob tej priložnosti je bila tudi redna letna skupščina regije, na kateri smo izvolili novo vodstvo.
Občinska sindikalna liga
Letošnje sindikalne šahovske lige se je udeležilo rekordno število ekip. Nastopilo je kar 16 šestčlanskih ekip iz naših delovnih organizacij, KS, šol itd. Prepričlj ivo je zmagala ekipa Gorenja pred ekipo REK, Gostilno Grudnik (Šoštanj), Vegradom itd. Interes in ideiežba ekip v ligi kaže, da je šah v našem mestu vedno bolj popularen in tudi kvaliteten, saj dosegajo člani društva zelo dobre rezultate, tako na ekipnih, kot tudi na posamičnih tur-niijih. Naša sindikalna šahovska liga pa sedaj sodi med najbolj množične tovrstne šahovske prireditve v Sloveniji.
D. Kristan
Karate
V	soboto je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v karateju, ki so se ga udeležili tudi velenjski karateisti. Na tekmovanju, ki je potekalo po kategorijah, so dosegli lepe uspehe.
V	lahki kategoriji je Pejkunovič dosegel 2. mesto, v polsrednji je bil 2. Korpnik, 3. mesto v poltežki kategoriji paje osvojil Smajlovič.
Nastop mladih smučarjev
V	začetku aprila je bila v Topli nad Črno zadnja tekma v veleslalomu za cicibane, cicibanke. mlajše pioniije in pionirke. Tekme seje udeležilo tudi 20 mladih smučaijevSK Velenje. Med cicibankami je bila Kacova 6.. med cicibani Uranjek 14. Pri mlajših pionirjih paje Roman Kac z visoko štartno številko (97) zasedel prvo mesto.
Na predzadnji tekmi v slalomu na Vrheh nad Trbovljami je Škrubejeva med mlajšimi pionirkami zmagala pred Ravnjakovo. Med mlajšimi pionirji je prvo mesto osvojil Ravtar pred Živkom (oba SK Velenje).
LOVCI VAM SVETUJEJO:
Ne zažigajte trave, grmišč, živih meja
Po 49. členu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter uporabi lovišč, je pomladansko zažiganje trav, grmišč, živih meja in podobnih površin, kaznivo dejanje. Pa ne samo to! Novejša spoznanja tudi kažejo, da zažiganje poškoduje travno rušo oziroma korenine. Posledica tega pa je občutno
manjši pridelek. Zato lovci Lovske družine Velenje opozarjajo in priporočajo kmetovalcem, da pri pomladanskem čiščenju travnikov ne uporabljajo preživelega načina požiganja. Tako bodo pomagali ohranjati dbjad in pripomogli, d« bo Slovenija še naprej dežela, bogata po številu divjadi.
Kar sedem zadetkov na tekmi Radar:Ilirija
PRESTOPITI ALI NE — Že večkrat smo zanisali. da so podhod pod Kidričevo
cesto v središču Titovega Velenja naredili zaradi večje varnosti pešcev.
Akademski ples
Letos mineva 25. let, odkar so se študentje Šaleške doline prvič organizirali v Ljubljani in ustanovili Šaleški študentski klub. Namen ustanovitve kluba je bil organizirati kulturno, zabavno in športno dejavnost za študente, ki študirajo v Ljubljani, od leta 1974 tudi v Mariboru. Kasneje so se začeli <*elati še na področju štipendiranja, zaposlovanja, in spremljali aktualna družbenopolitična dogajanja v dolini. Ustanovili so komisije za različna tematska vprašanja kot na primer komisijo za stike z organizacijami združenega dela, komisijo za SLO in DS, kulturno, šport in rekreacijo, itd.
Že od njegove ustanovitve dalje »spremljajo« dejavnost članov tega kluba nekatera stara vprašanja. Predvsem so to premajhna marljivost večjega števila članov, finančne prostorske težave za organizirano delo mladine in študentov. Zaostrovanje ekonomskega položaja in nov sprotni način študija je prav gotovo eden od vzrokov, da kljub ne dela tako kot pred leti. Kljub temu pa se lahko pohvali, saj je eden od
marljivejših študentskih klubov v Sloveniji. Prekašajojih le Korošci in Mariborčani, ki imajo svoje delovne prostore v Ljubljani. Ena od dejavnosti po kateri je Šaleški študentski klub tudi občanom najbolj znanje gotovo akademski ples.
Organizirajo ga že vrsto let. 25-letnica obstoja, srebrni jubilej, pa člane še posebej obvezuje, da ga pripravijo kar se da skrbno. Priprave nanj potekajo že od meseca decembra. Kljub velikim finančnim in organizacijskim težavam ga bodo prTpravili tudi letos. Ta bo v hotelu Paka v Titovem Velenju oziroma v klubu mladih v soboto, 25. aprila, ob 19.30 uri. Karte so že naprodaj v Mladinski knjigi v Titovem Velenju. Naj bruce ob tem spomnimo, da je to hkrati tudi njihovo bru-covanje. Seveda pa nanj vabijo velenjski študentje tudi nekdanje in sedanje člane, da v prijetnem razpoloženju proslave srebrni jubilej.
Ob tej priložnosti se prireditelji zahvaljujejo vsem organizacijam združenega dela in ostalim za njihovo razumevanje ter nudeno pomoč.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 1.1.4. ob 18. in 20. uri
PATR1C1A — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Diana Roy. Petek, sobota, nedelja, 12., 13., 14. ob 10., 16., 18. in 20. uri BREZ PROBLEMA — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Lepa Brena. Ponedeljek, 15. 4. ob 10., 18. in 20. uri.
MODEL — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Nastassia Kinski. Torek, 16. 4. ob 18. in 20. uri.
NEZASLIŠAN ČUDEŽ—jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Nikolič Sreda, 17. 4. ob 10., 18. in 20. uri.
TATOV I SVETE GORL — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Simon MacCorkin-
dale
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 15.4. ob 20. uri
TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI - slovenska trilogija. Režiserji: Žare Lužnik, Boris Juijaševič, Mitja Milavec. Glavna zanimivost tega filma je v tem, da je sestavljen iz treh filmov. Po dolgih letih smo. torej ponovno dobili omnibus po katerem smo oni Jugoslovani znani in cenjeni po celem svetu. Tokrat je to delo treh mladih le neafirmiranih slovenskih režiserjev, ki so si za svoje prvence izbrali nekakšen časovni pregledfanta od otroške dobe od 18. leta.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 11.4, ob 20. uri.
BREZ PROBLEMA — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Lepa Brena. Režiser: Miča Miloševič.
V čudoviti komediji režiserja Miče Miloševiča se nam ob pomoči igralcev kot so: Nikola Simič, Bata Živojinovič, Ljuba Tadič in drugi predstavlja Lepa Brena, ne samo kol pevka, temveč tudi kot igralka. Ob predvajanju v Sarajevu in Zagrebujefilm dosegel neverjetne rekorde. Film v Titovem Velenju predvajamo kol slovensko premiera!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 4. ob 20. uri. NEZASL1SAN"ČUDEŽ — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Nikolič.
Nedelja, 14. 4. ob 18. in M. uri.
MODEL — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Nastassia Kinski. Ponedeljek, 15. 4. ob 20. uri.
BREZ PROBLEMA — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Lepa Brena Sreda, 17. 4. ob 20. uri.
PATRICIA _ italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Diana Roy
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 14. 4. ob 18. uri.	,
PATRICIA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Diana Roy. Sreda, 17. 4. ob 19. uri.
NOČNI JASTREBI — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Sylvester Stallone
KINO DOL1Č
Petek. 12.4. ob 20. uri.
MODEL — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Nastassia Kinski.
Iz filma: Brez problema ,