The Oldest and Most Popular Slovene 'Newspaper in United States of America
Amerikanški Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod
za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOl^ DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 248
CHICAGO, ILL., SREDA, 27. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Denarni program pride pred kongres - Komisar v zap
j___________________ _____.	_j.^_jxiiUMBMWTn~yTTWiiTirrrTTrfyMTTTTTHBiwiM	miLiBiiiiwBiiiiiniiii-BiiiiiMiiiiiiiiiuiiiLiJ-ii._iuBiLiijiiiriinimirni'irr"iTTrn~"tit t-jtt—
PREDSEDNIK PRIPRAVLJA POSLANICO KONGRESU. — RAZLOŽIL BO SVOJ DE NARNI PROGRAM V TEJ PO-i SLANICI BOLJ TEMELJITO, KAKOR JE BIL DO ZDAJ KDAJ OBJAVLJEN. — REMONETIZACIJA SREBRA.
Washington, D. C. — Takoj f)o božičnih praznikih se je pričel predsednik Roosevelt pripravljati na kočljivo delo, da na primeren način nastopi pred kongresom, ki se bo sestal prihodnji teden. V načrtu ima, da bo skozi celi ta teden sestavljal poslanico, katera bo prečitana kongresu ob njega otvoritvi. V tej poslanici bo, kakor se ugotavlja, poleg splošnega nadaljnjega vladnega programa, očrtan tudi predsednikov denarni program, in sicer bolj obširno in temeljito, kakor je bil do zdaj kdaj objavljen.
Predsednik bo imel glede denarnega programa dosti razložiti kongresu- Odkar se je namreč razšel kongres z izrednega zasedanja,se je glede denarja dosti važnih sprememb izvršilo. Ena najglavnejših je bila odredba, s katero se je pričela nižati vrednost dolarja potom višanja vrednosti zlata; to je ameriška vlada dosegla na ta način, da je nakupovala zlato po cenah, ki so bile višje kakor na svetovnem tržišču.
ZNANA OSEBNOST V ZAPORU
Pretekli teden pa je predsednik storil nov važni korak glede denarja. Odredil je namreč, da se bo v naprej smatralo tudi srebro za veljavno denarno podlago, in obenem se je dal ukaz vsem federalnim izdelovalnicam denarja, da morajo sprejemati v svrho izdelovanja srebrnega de narja vse srebro, ki se bo odslej pridobilo v ameriških rudnikih. Na leto se nakoplje srebra v A-meriki okrog 24 milijonov unč. Istočasno se je določila tudi cena za nakupovanje tega srebra, namreč 64 in pol centa za unčo. Ta cena je v skladu s prvotnim razmerjem med ceno zlatu in srebru, ki je 16 proti 1, namreč da velja unča zlata 16 krat več kakor unča srebra. Dočim se je vrednost dolarja, odkar je pričela Amerika nakupovati zlato, znižala tako, da se mora zdaj za unčo zlata plačati $34.06, namesto "standard" vrednosti, ki je bila nekaj nad $20, se je izpre-menilo tudi razmerje med vred-nostjo zlata in srebra, da znaša zdaj 52 proti 1. Namen uveljav-ljenja srebra je, da se pospeši predsednikov načrt po zviševanju cen življenjskim potrebščinam.
Marjan Pfeifer obsojen zaradi sleparstva.— Sodišče mu naložilo zapor in denarno globo.
—o—
Pred nedavnim je bival tukaj v Ameriki neki Slovenec, ki je prispel iz stare domovine, po imenu Marjan Pfeifer. Ker je zavzemal neke vrste jus s-'-v.	službo, namreč kot
nekak vladni propagator med tukajšnjimi rojaki, je bil od tukajšnjih režimovcev visoko čislan in si je znal med njimi pridobiti odlično mesto. Gotovo bo te kroge zanimalo, kdo je ta Marjan Pfeifer, in brez dvoma jih bo tudi precej osupnilo. Obenem pa naj bo to dobra lekcija vsem tukajšnjim rojakom, naj ne zavalovijo takoj v navdušenju do kake osebe, ako se jim ta predstavi kot "odposlanec iz mile domovine". Glej, komu zaupaš. Lljubljanski "Slovenec" je dne 9. decembra objavil sledečo vest:
VOJNE LADJE IZ AVTOMOBILOV
h Jugoslavije«
, i
JUGOSLOVANSKA ZUNANJA TRGOVINA NAPREDUJE. — NESREČNA SMRT KOVAČA POD VAGONČKOM ŽIČNE ŽELEZNICE NA ŠTAJERSKEM. — VESTI, NOVICE, NEZGODE, NESREČE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA.
Nt d 50,000 ton jekla iz starih avtomobilov je bilo tekom tega leta izvoženega iz Los Angeles na Japonsko. To Japorfci nato baje uporabijo za gradbo vojnih ladij. Slika kaže prostor v Los Ange'es, kjer zbirajo te stare avtomobile.
lcovega sina Ivana Čepka pri cerkvi v vasi Zaklju pri Jurjevcih pri Pragerskem in je Čepek tam izkrvavel.
BOŽIČNA
POMILOSTITEV
1000 obsojencem povrnjene državljanske pravice.
-0-
Washington, D. C. — Kot
bcžično darilo je predsednik Roosevelt prog'asil popolno po-miloščenje vsem tistim osebam, ki so še zdaj morale trpeti na posledicah obsodb, katere so bila izrečene nad njimi tekom svetovne vojne. i.o so bili spoznani krivim kršenja špijonaž-nega zakona. Takih oseb je okrog 1000. Dočim so po večini že prestale zapoiro kazen, so jim pa še vedno bile odvzete vse držav janske pravice. V predsednikovem proglasu jim je izbrisana pr polnoma vsa nadaljnja kazen in prišli so zopet do vseh pravic.
-o-
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — Kakor se je izrazil J. Cudahy, ameriški poslanik 7M Poljsko, ki obiskuje razne evropske države, se odnošaji med Nemčijo in Poljsko stalno izboljšujejo in se bodo razni spori med obema državama polagoma ugodna poravnali.
—	Amsterdam, Nizozemska. — Izreden rekord je dosegel neki potniški aeroplan, ko je preletel progo od tukaj do Bata-vije, nizozemska Vzhodna Indija, tekom štirih dni. Za to, 9000 milj dolgo progo, navadno rabijo potniški aeroplani po devet dni.
—	London, Anglija. — Britanski muzej bo plačal sovjetski Rusiji za zgodovinski rokopis svetega pihma, takozvani codex sinaicus, pol milijona dolarjev. Za ta denar pa bo sovjetska vlada nakupila v Angliji strojev in drugega blaga. |ga blaga.
UMOR V
CERKVI
Armenski cerkveni dostojanstvenik zaboden v cerkvi.
New York, N. Y. — Devet oseb je bilo do zdaj aretiranih v zvezi s senzacij onelnim umorom, ki se je izvršil preteklo nedeljo v eni tukajšnjim cerkva. Žrtev napada je bil L. Tourain, nadškof armenske cerkve in vrhovni načelnik te sekte v Ameriki. Prišel je semkaj na perijodično nadzorovanje. Ko je pričel v cerkvi s slovesnim opravilom, je skočil proti njemu neki moški in ga zabodel. Storil je napadalec svoj čin tako brzo, da je zginila vsaka sled za njim.
■-o--
Napredek v gospodarstvu
Ljubljana, 29. nov. — Te dni abjavljeni podatki o naši zunanji trgovini meseca oktobra izkazujejo velik dvig izvoza, ki je znašal samo v mesecu oktobru 296.-251 ton v vrednosti nad 413 mil. Din, kar pomeni z oktobrom lanskega leta povečanje za 31.-76% v količini, v vrednosti pa 29.02%. Izvoz je v prvi vrsti na-rastel zato, ker mnoge države sprejemajo v plačilo za jugoslovanske dolgove blago, namesto denarja, zavedajoč se, da drugače kmetijskim državam, med katere se prišteva tudi Jugoslavija, ni mogoče izpolnjevati obveznosti. Izvažalo se je predvsem: pšenico, koruzo, sveže sadje, suhe slive, hmelj, tobak, konoplja, govedo, drobnica, prešiči, perutnina, sveže meso, jape,a, drva, stavbni les, oglje, cement, sirov baker in razna zemlja ter rude. Najbolj se; je. povečal .izvoz suhih sliv in tobaka. Samo teh predmetov se je v oktobru izvozilo za celih 94 milijonov dinarjev. — V prvih 10 mesecih letošnjega leta se je izvozilo raznega blaga za 2,442.263 ton v vrednosti 2.700.55 milijonov Din. kar je skoro še enkrat toliko, v tonah, kot lansko leto v istem času. Uvozilo se je pa raznega blaga v prvih 10 mesecih za 662.669 ton v vrednosti 2,356.98 milijonov Din., tako da je bila ob konci 10 meseca zunanja trgovina aktivna, dočim je bila lansko leto v tem času pasivna za več kot 11 milijonov Din.
_—o-----
CIVILNA DELA V ODPOMOČ RELIEFU
Chicago, 111. — Dasi se je število družin na javni podpori dvignilo v tukajšnjem Cook okraju v novembru za približno 4000 nad število v oktobru, vendar se je v novembru znižal izdatek za te družine reliefni komisiji za okrog 330 tisoč dolarjev. Vzrok temu je bil ker je šlo mnogo izdatkov na račun javnih del, ki so se pričela 20. novembra. Vendar pa je kljub temu še po 20. no vembru število oieb dobivalo podpor, od relief-i. dasi so delali, kajti svojo prvo plačo so dobili šele 28. novembra. Ker so bili do tega časa brez sredstev, je moral relief za nje skrbeti.
Pred okrožnim sodiščem je )il danes obsojen 271etni bivši jančni uradnik Marjan Pfeifer :aradi raznih prevar in žaljenja sodnika na osem mesecev strogega zapora, 3000 Din denar-le kazni, oziroma 50 dni zapora ;er v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Mla-li Marjan je bil, kakor sodba jgotavlja, velik kavalir, ki je ži-yel čez svoje razmere- Pred leti je šel v Ameriko, kjer je navezal stike z diplomatskimi in konzularnimi osebami. Pred odhodom je dosegel, da so mu podpi-j sale razne osebe menico, češ, daj ima v Ameriki "bogate tete". Vr-, nil se je nazaj v domovino. Tu je( spravil mnoge osebe v zmoto, da so mu podpisale večja posojila, j Po ugotovitvah sodbe je oškodo-|
val šest strank za 33.700 Din.'
i
Letos spomladi je bil imenovan za izseljenskega komisarja v New Yorku. Dobil je brezplačen potni in vozni list do New Yor-ka. Na zahtevo državnega tožilstva v Ljubljani pa mu je bil potni list zaplenjen in je moral Marjan Pfeifer ostati v Ljubljani, da razčisti svoje nečedne a-fere. Zanimivo je, da je še ne-zdavno Pfeifer imel predavanje o naših izseljencih v ljubljanskem radiu. — Sam se je zagovarjal pred sodnikom, da ni imel namena nikogar prevariti in da bi bil rad vse plačal, toda razne gmotne nepri-like in družinske razmere so ga primorale, da ni mogel zadostiti svojim obveznostim. Obtožnica mu je naprtila 14 primerov prevare in žaljenje sodnika. Bil pa je obsojen le v šestih primerih, kjer gre za skupni znesek 33.000 Din, in zaradi žaljenja sodnika. Branilec je prijavil priziv.
-o-——
Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
— Šangaj, Kitajska. — Med vladno armado in uporniško 19. armado se je koncem preteklega tedna otvorila vojna na 100 milj dolgi fronti. V tej so prvič nastopili po ameri škem sistemu izvežbani avija-torji.
---o-
JAPONCEM SE RODIL PRE STOLONASLEDNIK
•JAČRT ZA ENOTEN KOLODVOR V CHICAGI
Chicago. 111. — Tukajšnjemu | nestnemu odboru je bil pred-ožen v razmotrivanje načrt, oo katerem bi se zadeva potniškega prometa v tukajšnjem mestu zelo poenostavila. Na-5rt predvideva zgraditev novega kolodvora na Randolph St., kratko razdaljo vzhodno od Michigan Ave., in vanj bi se nato stekali vlaki, ki so zdaj razdeljeni na štiri kolodvore. Ti štirje kolodvori, namreč Grand Central, La Salle, Dearborn in Illinois Central, bi se nato opustili, in tako bi se proge 17 železnic stekale v novo postajo. Stroški za ta novi kolodvor bi znašali okrog 19 milijonov'dolarjev, računa pa se, da bi se železniškim družbam s tem prihranilo na leto do milijon dolarjev.
-o-
PAPEŽ GOVORIL PO RADIO Vatikan. — V soboto opoldne je imel papež Pij svoj božični govor po radio, s katerim je izrekel svoja božična voščila vernikom celega sveta. — Vsled razlike v času se je v A-meriki slišal govor že v zgodnjih urah v soboto zjutraj.
-o-
Si ft .'TE AMER. SLOVENCA
Tokio, Japonska. — Japonski vladarski rodbini, cesarju Hirohito in cesarici Nagako, se je v soboto zjutraj rodil prvi sin, kateri bo nekdaj, ako bo preživel svojega očeta, ki je zdaj star 32 let, vladal lOOmi-lijonskemu japonskemu narodu. Rojstvo prestolonasledni ka je vzbudilo velikansko navdušenje in veselje po vsej državi. Z njem bo namreč zasigu-rano, da bo vladarstvo ostalo nepretrgano v isti rodbini; in Japonci so skrajno ponosni na svojo vladarsko rodbino, brez dvoma najstarejšo na svetu; kakor se trdi, je namreč stara najmanj 2600 let. Štirikrat, odkar se je poročil cesarski par, približno pred desetimi leti, je bila Japonska razočarana, ko se je namesto sina rodila h,či.
DIJAŠTVO PROTI GRAU SAN MARTINU
Havana, Kuba. — Sedanji predsednik Grau San Martin je prišel do svojega mesta v veliki meri s pomočjo dijaštva. Zdaj pa so se ravno isti dijaki, ki so mu prej pomagali, ob.r niii proti njemu, in deputacija dijakov tukajšnje univerze mu je pretekli tfdtn predložila za-htevo, da takoj resignira. Obdolžili so ga, da skuša upeljati vojaško diktaturo in da se od njegove vlade izvršujejo zločini nad opozicijo, ki so še hujši kakor tisti, ki jih je izvrševal bivši ' diktator Ma-chado.
-o--
150.000 tujcev
Kakor se poroča iz Ljubljane, je letos obiskalo Slovenijo 175 tisoč tujcev, ki so plačali 736.597 nočnin. To je največje število tujcev, ki jih je še kedaj prišlo na letovišče v Slovenijo.
--o-
Žalosten konec veselice
Pri gostilničarju Francu Gol-tesu so si po neki veselici fantje skočili v lase. Železniški uslužbenec Konrad ForstnariČ jih je hotel pomiriti, pa je dobil z desko po glavi, da je obležal z razbito lobanjo nezavesten.
-o-
Nočejo biti meščani
Staro mesto Ruma v Sremu z nekaj nad 12 tisoč prebivalci je sklenilo, da hoče postati vas, da se tako reši velikih davščin. Priredili so glasovanje med različnimi meščani. Uspeh glasovanja je bil, da se je 80 trgovcev izjavilo za mesto, obrtniki pa vsi, dočim so se vsi gostilničarji izrazili za vas. Konečno je zmagalo glasovanje občinskih odbornikov (24), ki so se razun štirih vsi izjavili za vas in pri tem je ostalo.
-o-
Nesreča Neki Simon Pekič je v Banja-luki lovil ribe z dinamitom. Ko je nameraval vreči zapaljeno patrono v vodo, mu je patrona eksplodirala v desni roki in mu roko popolnoma raznesla in izbila desno oko.
Nevaren električni tok
Stanko Lenarčič, 121etni sin delavca iz Šmartnega pri Savi, je 29. novembra pomagal na neki stavbi. Radi mokrega južnega snega sfe je utrgala električna žica in padla na stavbo. Fant je po nesreči prišel z žico v dotiko, da ga je električni tok vrgel po tleh, kjer je obležal nezavesten.
OBSODBA PO DOLGOTRAJNEM PROCESU
Leipzig, Uemčija. — Pretekli petek se je končala dolgotrajna obravnava, ki jo je vodilo vrhovno državno sodišče in- de požara, ki je bil spomladi podneten v poslopju državne zbornice. Sodišče je spoznalo krivim požara obtoženca Van der Lubbe, zidarja z Nizozemske, in izreklo nad njim smrtno obsodbo. Drugi štirje obtoženci so bili oproščeni.
——o-
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
In hči po japonski ustavi ne more nasledovati na prestolu. Od štirih hčera so tri žive.
Velika nesreča pri Guštajnu
Guštajn, koncem novembra. -Da si mežiški svinčeni rudnik zmanjša stroške za prevažanje rude iz Zrjava do železniške postaje Preva 1 je, si je nabavil poseben tovorni avto z nosilnostjo 15 ton, ki je prvi te vrste v Jugoslaviji in pravo o,udo sodobne tehnike. Radi tega so morali urediti tudi žično železnico, ki po njej drse vozički iz jame in nakladajo rudo na omenjeni avto. Pri tem delu je bil zaposlen rudniški kovač Ivan Rozman. Pri delu se mu je po nesrečnem naključju zrušilo škripčevje in padlo na nesrečnega Rozmana, da je obležal pod ruševinami z razbito glavo, njegovega sodelavca, ki je bil bolj ob strani, pa nevarno poškodovalo. — Rozman je bil po rodu iz Mislinja in je bil star 40 let.
-0- .. . \
Srebrna poroka v tujini
V Herwest-Dorstenu na West-falskem v Nemčiji sta praznovala zlato poroko Matevž Smrekar iz Štange pri Litiji in njegova žena Ana, rojena Lukančičeva iz Vidma pri Krškem.
-o-
Za pet vbodov 12 let Pred velikim senatom mariborskega kazenskega sodišča je bil obsojen na 12 let robije 27-letni delavec Janez širovnik, ki je že meseca oktobra v vinjenosti in iz sovraštva petkrat za-I bodel z nožem v hrbet, posestni-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Samsonova Kanskaja, vdova po drž. uradniki^. — V Sve-čini je umrl Jožef Berce, šolski upravitelj. — V celjski bolnici je umrl Jakob Turnšek, prevžitkar na Polzeli, star 7 let.
-o-
Jubilej zvestega dela
Redki so posli, ki vzdržijo v eni hiši nad 40 let. Ena ta-ikih redkih je Helena Sitarjeva Jiz Tunjic, sedaj poznana v (Kamniku pod imenom Weiblo-,va Lenčka. Pred 45 leti je nastopila službo pri mizarskem mojstru Francu Molku na Šut-ni pri Kamniku. Ostala je pri 'hiši tudi potem, ko je gospodar '•umrl in se je gospodinja vdru-gič poročila. Tudi gospodinja 'je šla na oni svet. Le Lenčka še 'pridno opravlja vsa dela, ka-jkor pred 45 leti.
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
S 1981, by Edgar Ric« Burroughs, Inc. All rights rwerved.

Naročnin«:
g* celo leto__________$5.00
pol leta_______2.50
|a četrt leta___________: 1-50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
g« celo leto---$6.00
Za pol leta —-----3.00
četrt leta -------------------------;— 1-75

Subscription:
For one year_________$5.00
For half a year------2.50
For three month*_________— 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6-00
For half a year___r_______3.00
For three months--------1.75
'AMERIKANSKI SLOVENEC
&JIERIKANSKI SL'QVENEC
The first and the Oldest Slovene Newspaper i» America.
Established 1»1.
in najstarejši slovmtM list v Ameriki*
Ustanovljen teta »Ml.
Ishaja vsak dan razun nsdelj, pone-Isljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tfokai EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav« J W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Naloga: teh je, da uničujejo zamreženo ozemlje med strelnimi jarki s tem, da dva pa dva se žaženeta s težkim torpedom iz jarka v omrežje, tamkaj "eksplodirata torpedo, katera ubije nju sama, a obenem raztrga omrežje, da more udreti skozi in-fanterija. Ti elitni vojaki so nalašč za to vzgojeni, da umrjejo na bojnem polju, na tak način , kakor omenjeno. A to so storiti pripravljeni drage volje za zmago njihovega orožja in njihovega cesarja.
Tako se je torej posrečilo zaslepiti svoj narod japonskim militaristom. Ako ni to fanatizem, potem fanatizma na svetu sploh ni. A obenem pa to kaže, da bo imel svet silno hud boj prej ali slej z rumeno raso na Daljnem vzhodu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo raorajp biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
SPOMINI Z MOJIH CITNIC
PO-
(Piše Jože S pi le r)
Pueblo, Colo.
(Dalje.)
Kakor se težko po dolgi zimi približuje vse oživljajoča pomlad, tako težko sem po dolgih sedemindvajsetih letih tudi jaz pričakoval, kedaj mi bo Bog dal priložnost, da obiščem svoje drage. — Srečno smo prisil v malo slovensko naselbino De Pue. Brat mi zopet pokaže hišo od daleč rekoč: Tista je, kjer cvetejo rdeče rože ob plotu. Moj težko pričakovani veseli trenutek je prišel. Pridem do rož, stopim v lepi vrt in pred seboj zagledam žensko z malim otrokom v naročju. — Dober dan, Mi'sis. Nato sem ji rekel, da potujem po Ameriki in da sem slišal, da živ tukaj par slovenskih družin iz moje fare v stari domovini. Od kod pa ste vi doma, sem jo vprašal. — Iz cerkljanske fare ob Krki, mi pravi. — Tudi jaz sem iz cerkljanske fare, ji rečem in jo še nadalje vprašam, če ima v Ameriki še kaj bratov in sester, i— Sester nimam, pač pa imam i tri brate. Dva sta v Chicagi, s katerima se večkrat vidimo, tre-J t ji je pa v daljni Coloradi. Nato mi pravi, kako noč in dan mi-j.sli na brata v Coloradi ter da goji le še eni željo, da bi ji bilo mogoče ga še katerikrat videti na tem svetu. — Ali bi ga spoznali, če bi ga slučajno vi-j deli, ji rečem, pa mi odgovori,1 da bi ga ne spoznala, ker je bila stara komaj 10 let, ko je odšel v Ameriko. — Ker moje srce ni moglo več zadrževati veselja, sem ji rekel; "Ljuba sestra, jaz sem tvoj brat Jože iz . Colorado." — "Marija Pomagaj, kaj sem dočakala," je vzkliknila. Položila je svojo glavo na moje prsi in oba sva se od veselja razjokala.
Čudno je res človeško srce. Kadar bi se moglo veselja ra-dovati in vriskati, pa se topi v solzah. Pa kaj, saj so solze, če pridejo iz srca najlepše spričevalo ljubezni. Iver je bila tako presenečena, da ni vedela kaj dela, sem jo peljal v hišo, kamor pridejo čez par minut zu meno.) tudi moji dve hčeri. Sestra jih pogleda in pravi; "Danes ne bom nič kupila." Mislila je namreč, da so dekleta iz De-
Pue. Jaz ji pa povem, da so moje hčere. — "Jezus, Marija, je li to resnica, kar mi praviš?" •— Resnica, resnica je, in ti si njuna teta. — Med tem vstopi moj brat, ki nas je pripeljal in njegova družina.
Kar je moje srce najbolj želelo, se mi je izpolnilo. Zato si štejem te tren,utke snidenja s svojimi dragimi, med najvese-lejše trenutke mojega življenja.
—	Ko smo se dobro pokrepča-li, smo ss začeli pogovarjati.
—	Pregovor pravi, da kjer se ptica zleže, tja navadno spomladi najrajše prileti. Tako so se tudi naše govorice sukale največ od doma. Največkrat smo imeli na jeziku lepo cerkljansko dolino tam ob Krki, kjer smo trgali prve vijolice in prve spomladanske cvetke, da smo z njimi oltarček Majniški
[Kraljici. V tej dolinici nas je naša mamica zibala in nam prepevala;
Spa vaj, spavaj, dete moje,
saj angel varje nad teboj.
Ko se zjutraj boš zbudilo,
te izročila bom Bogu.
Ko smo tako sedeli pri obloženi mizi, se sestra vstane in pravi: Šest bratov.in dve sestri, nas je bilo v družini in ti, pravi k meni obrnjena, si šel prvi v Ameriko. Povej nam sedaj, kaj sta ti oče in mati naročila, ko si jemal slovo? — Ker je bilo to moje prvo in ob enem, ža-libog tudi zadnje slovo od ljubega očeta in matere, se dobro spominjam, kaj sta mi rekla, sem odgovoril, in rad vam povem. Star sem bil takrat komaj 17 let. Zato se je mamica bala za me, da se bom v vrtincu življenja zgubil. Ko se je približal trenutek ločitve, me je oče blagoslovil. Mati je pa pokleknila pred me in me prosila, da jo ne smem pozabiti, rekoč: Dete moje, sedaj zapuščaš svojo mater. Celo svoje življenje pa pomni, da sem te učila, da imaš še eno mater, če mene izgubiš, mater Marijo. Prosim te, ne pozabi svoje nebeške matere. Vzemi s seboj ta rožni venec za spomin in nikoli ne pozabi, da sem ti ga dala jaz tvoja mati. Bog naj te blagoslovi in nebeška mati Marija te naj varuje na poti tvojega življenja. — Tako je bilo moje slovo od starišev in vem, da je bilo vaše tudi približno tako. Zato vas prosim, brate in sestre, ostanimo še za naprej zvesti svojim starišem in ne pozabimo Marije, pod katere varstvo nas je izročila naša mati. Morebiti je to naše poslednje snidnje na tem svetu, zato zaupajmo v Marijo in gotovo se bomo enkrat segli s svojimi stariši na rajskih lividah. (dalje prihodnjič)
-o-
"Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila."
—Rev. P. Cyril Zupan. --o-
Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve?
TO INONO
PRETRESLJIVE SLIKE IZ KOLEKTIVNE ŠOLE V RUSIJI
Bred nedavnim časom je neka tako imenovana "vzorna šola" po nalogu višjih šolskih oblasti zahtevala od šolskih otrok pismen odgovor na vprašanje: "Kako bi najrajši preživel šole prosti dan?" —Na največje začudenje učiteljskega osebja, so otroci v veliki večini odgovarjali na sledeči način:
"Najrajši bi pasel dolgčas."
"Rad bi, da bi ničesar ne bilo treba delati."
"Jaz bi rad mirno doma ostal."
"Kako rad bi bil sam, sam kje v miru."
"O kako si želim miru in samote."
"Rad bi bil sam in z nikomer nič ne govoril."
Učiteljstvo in tudi šolske ob-
kar hočemo. Toda nebo se prehitro zopet zjasni in zopet moramo biti vsi skupaj."
"Pravda" piše, da je to nekaj strašnega, to hrepenenje otroka po samoti, ta želja, da bi pobegnil od tega, kar smatra sovjetski vzgojni sistem za bitno za novi socialni red. Obrok se je naveličal skupnosti in bi rad bil sam zase. Kaj to pomeni?
Kam bo to vodilo?
Isti list ugotavlja, da je sovjetski otrok tako suhoparen, brez vsakega čuvstvovanja. Otroci trdijo z resnim obrazom, da nikdar ne delajo z veseljem, v dobrem irazpoloženju. Tolstojevo Ano Karenino berejo ti otroci, kot sami pravijo, le za to, "da študirajo način življenja v razdobju, ki je prešlo." Nelri šolski nadzornik je skušal to "stvarnost" in suhopar-nost, ta otroški racionalizem pobijati s tem, da je otrokom dokazoval, kako se sovjetska vlada trudi na vse načine, da
lasti so se vpraševaji, kako bi[
se ta zagonetka dala raztol- življenje olajšala in olepša-
la, kako je dala odpreti v Moskvi in drugod neštevilne trgovine s cvetlicami, kako j,e postavila cvetlice v restavracije in delavske skupne obedni«\ toda otroci so mu odgovorili, "da prodajajo cvetlice le iz zdravstvenih razlogov in ne za to, da bi razveseljevali ljudstvo."
Po teh ugotovitvah zahteva "Pravda," da mora sovjetska vlada vendar enkrat prenehati s tem otroškim racionalizmom, s to stvarnostjo otrole, ki se obnašajo, kot da bi bili blazirani starčki in nimajo nobenega smisla več za nobeno lepoto in za nobeno podvigo srca. Otroke bodo učitelji morali učiti in vzgajati vsakega zase. Otrok mora v šoli delati ne po nekem skupnem receptu, ampak po svojih zmožnostih in po svojih sposobnostih ter po svojih nagnjenostih. Otrok mora imeti možnost, da svoj prosti čas po sVOje izpolni. Takih duševnih pohabljencev ne smemo in ne moremo več vzgajati. Ves so-
mačiti in razum,eti. "Pravda" sama, ki je uradno glasilo osrednjega vodstva komunistične stranke v Sovj. Rusiji, je morala priznati, da "so dnevi počitka sovjetske otroke pfeveč izmučili. Po prepisih sovjetskih oblasti morajo šolski otroci "dneve počitka," to je šole proste dneve, preživeti skupno, kolektivno od jutra do večera. Dopoldne so skupni izleti, popoldne skupne zabave, skupni obisk gledališč ali kinov. Zato ni čudno, če si otroci želijo samote in tišine, kjer bi smeli biti sam} s svojimi mislimi.
"Kako krasno bi bilo, če bi smel sedeti sam kje v kakšnem kotu," odgovarja neki šolar-ček na stavljeno vprašanje. V sovjetski Rusiji smatrajo, da je skupna, kolektivna vzgoja to, da morajo vsi otroci vse skupno delati in preživeti, če se jim to dopade ali ne. Celo odmori med šolskim poukom se "kolektivno izpolnijo:" otroke zapodijo v velike nalašč za to prirejene dvorane, kjer se morajo udeležiti skupnih plesov. Otrokom ni dovoljeno odmora "in-dividuelno pireživeti" in no^en otrok se ne bi usodil, da bi poskušal biti sam med odmorom, |da bi sam čital, sam pisal, se' j sam igral ali zabaval. | Uspeh je seveda temu primeren in obsoja popolnoma to- ( I likanj "skupno, kolektivistično vzgojo." V naslednjem prinašamo izvleček iz dnevnika šo-Jlarskega otroka, ki ga je napisal, ko je bil na počitnicah v 'skupnem šolskem počitniškem taborišču. Otrok piše med drugim to-le:
"Uffa počitka je napočila. To j je najvesele jša ura celega dneva v našem taborišču, ker smemo delati kar hočemo, čitati, se pogovarjati, misliti. Ves ljubi dan nimamo časa, da bi premišljevati, ali se s svojimi prijatelji mirno razgovarjali."
Drugi deček piše v syojem dnevniku : "Kako smo veseli, da J dežuje, kea* kadar pada dež, i smo lahko zopet sami, delamo
Iz nižav nazaj...
V tej drugi polovici leta 1933 je opazil brez.dvo.mnq vsak, ki je opazoval gospodarske razmere v deželi in po svetu, da se razmere v Ameriki sicer počasi, a vendar \iclno izboljušujejo. To izboljšav^nje premnogi še ne uživajo niti ne občutijo, ker to iz bo} jša vanje se vrača po polževo, kakor se vrača zdravje bolniku po hudi bolezni. Prebije bolezen, a zdravje se vrača počasi in vzame časa in časa, da se zopet počuti boljše.
NRA in vsi razni vladni načrti, ki v glavnem, streme vsi za tem, da se čimveč ljudi zaposli in da se da čim širšim masam zaslužka in s tem kruh, pridobivajo čedalje bolj in bol.) na popularnosti.
Velepo d jetniki so se dolgo bali, da jih bodo vladni načrti popolnoma podjarmili in jim vzeli vso kontrolo nad gospodarstvom in imetjem. To pa je bil le samo prazen strah. Roosevelt s svojimi obzirnimi načrti za obnovo gospodarstva in industrijskega obrata ima samo en cilj, namreč, ustvariti proizvodnjo \fjeh izdelkov ne racli, par nek^ternikov, marveč radi potrebe in po potrebi vsega naroda. Zato je z NRA skrajšal delovni čas, da je več dela za več ljudi, da se zaslužek tako porazdeli med več ljudi, četudi v manjši meri, vendar s.e da tako vsaj kolikor največjemu številu ljudi zaslužek in priliko, da se sami vzdržujejo.
Z drugirni načrti, s katerimi se vr|e razna javna dela, bo vla$,§ Sftipa daljW ljubem zaslužek. S tem bo polagoma začel krožiti denar- Poleg tega"bočlo tudi industrijska podjetja polagoma začela dobivati naročila in ves obrat se bo polagoma pognal v, pogon, kar ni nič drugega, kakor povrat v normalne razniere.
Kakor kažejo zadnja znamenja, se razmere polagoma že izboljšujejo. Res je, vsjelp bo več let, predno pridemo do normalnih razmer. Toda glavno je, da smo na potu proti njim.
Naša pota vodijo iz nižav nazaj k normalnosti.
Japonci fantazirajo
Culi smo že večkrat, da sedanji japonski militaristični režim počenja naravnost fantastične stvari pri pripravljanju na vojno. Proti komu ?
Japonska ima dva dozdevna sovražnika, s katerimi, je prepričan vsak Japonec, da pride prej ali slej do spopada. To so
Združene države in Rusija.
Japonska vojaška komanda je uspela z uvedbo navajanja in učenja militarističnega prepričanja in nagiba v osnovnih in vseh srednjh šolah. Pa ne samo tukaj, celo japonsko ženstvo se uri za vojaško službo. Po vseh. japonskih vaseh in mestih imajo neka dekliška in ženska društva, ki imajo-najmanj enkrat na teden strelske vaje. Vse japonske dijakinje se poučujejo o uporabi puške, samokresa, mitraljeze, o sestavnih stvareh raznih kemikalij, kot plina, itd. Neki ameriški časnikar, ki je potoval po Japonskem, pravi, da na Japonskem razumejo o vojaškem orožju tamošnje ženske veliko več, kakor pa razumejo moški Ainerikanci, ki še niso videli vojaške službe.
Pa še nekaj. Japonsko vojaško vodstvo ima neke elitne čete, ki so v mali skupini dodeljene vsaki vojaški organizaciji. Pri vsakem polk,u je baje od 32 do 18 mož teh elitnih vojakov.
................................... ........." .........................................,ll..l'lll|III.IH ................. ...................I II.LIL............................ ..............................................I.....................................................
DETROITSKE NOVICE
Detroit, Mich.
Veliko itak ni ve.č novic pri nas, ker jih sproti poroča Mr. Steve Potočnik, ki je hitrejši za sporočiti novice v svet kot jaz in ako meni ne ostane veliko. Vendar, ker ravno pošiljam denar za par naročnikov, sem se namenila nekaj napisati za list Amerikanski Slovenec, ker vem1 da dopise vsakdo rad čita.
Sedaj je vse na delu v kam-j panji za A. S., kar je pa vslel slabih delavskih razmer še, vedno težko. Vendar se pa tuj pa tam kateremu posreči, da, dobi kakega novega naročnika. Saj je marsikateri, ki bi de-j nar vseeno zapravil po drugi poti in je vseeno boljše, da gaj zapravi tako, da ima potem kaj trajnega užitka od tega. j Saj Vemo, da vsak rad čita in prebira novice tako od tukaj, iz Amerike, kakor tudi iz stare domovine. In ravno list Ameri-kanski Slovenec, prav zanimivo piše in objavlja razne vesti. Po-| sebno zanimiv je Tone s hriba in in ker je poleg tega še Belo-kranjec, jaz pa Belokranjica, se še bolj razveselim njegovega dopisa. Daj no, Tone, le še večkrat se oglasi. — Tudi dopisi Mr. J. R. Simoniča iz Porterville, Cali-f orni je, so zanimivi in bi rada videla, da bi se še kaj oglasil-
Delavske razmere tukaj v De-troitu se nekoliko izboljšujejo. : Vedno se sliši, da tu pa tam kateri dobi delo od CWA. Poznam rojaka, ki že štiri leta ni delal, pa je zadnji teden dobil delo pri omenjeni CWA in ker je izučen i mizar, dobi po $1.25 na uro, de-j la pa 30 ur na teden. — Kakor beremo v časopisju, je najnižja plača določena 50c na uro, najvišja pa $1.50. Za to se moramo zahvaliti našemu neutrudljivemu predsedniku Rooseveltu, ki dela in se trudi za dobrobit delavca. — Pa tudi nekatere tovarne pričenjajo z delom in so po predpisih coda zvišali plače svojim u-službencem, obenem pa znižali število delavnih ur. Na tak način se zaposli več delavcev. Zato sem prepričana, da bodo to leto marsikje bolj z veseljem obhajali božič, kot so ga lansko leto in ostal leta depresije.
-o——
Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
do tal.
In do tega spoznanja najbolj elementarnih resnic o duševni rasti otroka in njegovi vzgoji pridejo sovjetski krogi še le po 19 letih, odkar so se namerava-i li pofgrati z večnimi zakoni človeške duše in iz človeka —-osebnosti ustvariti človeka — čredo. Da, spoznanje že priha.-ja, toda, kaj bo iz teh 19 rodov "duševnih pohabljencev", ki so izšli ven v svet iz sovjetske kolektivne šoje ?
-o——
Neroden čas rojstva. -— Da, moj sinčk je bil rojen ob eni ponoči, baš ko sem se vrnil iz gostilne, kjer smo kvartah.
— No, ta pa ne bo imel o svojem očetu posebno dobrega mnenja.
-—o——-Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte!
Denarne pošiljatve
v stari kraj pošiljam tpčpo in zanesljivo
po dnevnenj kurzu- V sled vedno menjajoči
se ceni Valutam račupamo z# pošiljke po
ceni istega df*e, kp prejmemo denar. Vče-
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
(V pisarni Amerikanskega Slovetica) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
Dinarji:
Za $ 3.00.'.r.„...Din	120
Za $ 5.00............Din	210
Za $10.00............Din	43,0
Za $11.50............D i lv	500
Z,i $22.65............Din	1.000
Za $5.0.00............Din 2225
izplačila v dolarjih:
Za, $ 5.	pošljite......$ 5.75
Za $10.	pošljite......$10.85
Za $15,	pošljite......$16.00
Za $25.	pošljite......$26.00
Za $40.	pošljite......$41.25
Priprav,e za veliko turnejo sq bile končane. Jimmy Blakc je bil ravno tako navdušen za nenavadno turnejo, kakor je pričakoval nekoč velikih iger v kolegiju. Vitezi, so se vsak različno opravili, da so se med turnejo razločevali. Blake je imel na sebi močno črno jekleno opravo na leopardovi koži, dalje svoj srebrni in plavi pe-a/om.s predpisanim rdečim križejn prek^o prsi.
S sv«jjega skalnatega gradu se je v s.oln.č.nom jutru podal kralj B<.£un' v družbi močnih vitezov. Piočasi s,q se pomikali naprej proti gradu ' Nimmr Jsjgr so ae imele vršiti ž«' imenovane letne t-arneje med najbolj sposobnimi junaškimi vitezi, iz njimi je šla tudi pisana družba žen, deklet in nižjih vitezov in vojščakov, ki so nosili s seboj iarano in vse potrebno za tri dpi turnej.
( Metropolitan Newspaper Servic« 1
V treh dneli, se jo imelo razglasiti, kateri stranki oripada zmaga. Kot največja in prva nagrada je bilo pet najbolj izbranih d.eklet, katere S9 se podarile najizurjenejŠim zmagalcem. Dekleta iz Bohupovega grada so jezdil« na snežnobe-lih vrancih. Vse so bile najlepše in svatovsko opravljerte. Kako tudi ne, saj bo vsaka dobila, ejnaga najzmagovitejših vitezov za moža.
Ko se je približalo prvo jutro turneja je Jimmy opazil med vitezi tudi mračne obraze med veselimi. Med najlepše opravljenimi dekleti in ženskami je bila princeza Guinjjlda, ki se je ravno pogovarjala z neko mladenko, ki je prišla v Nimmr, poslana kot nagrada zmagujočemu vitezu. Blake se je oprostil pri vitezih in se prišel poklonit Guinaldi, ki mu je poklon vrnila-
Sreda, Wi. decembra
'AmekikanskI Slovenec
Stran 3
w
'! , 1 -" . 111 1
■...................'
ti)U)lWUllUJJUiiJj:il1KIIMIIiril»'1'l''lt1l'»t'IIITtltTHIIIIIIMl.tMll'Hl;i
Tvoj nedeljski tovariš.
t
ZAKLADNIŠKI TAJNIK SE ZDRAVI


ssffiž^
intujH"iiiimijriuiiiiHHn'nigj
TEDENSKI KOLEDAR
1	Ponedeljek — Novo leto.
2	Torek — Ime Jezusovo.
3	Sreda — Genovel'a, dev.
4	Četrtek — Tit, škof.
5	Petek — Telesfor, pay.
6	Sobota — Sv. Trije kralji.
Rev. J. C. Smoley:
NOVO LETO.
Brž je bil jeseni polet ptic na daljni jug, a še hitreje minevajo dnevi našega življenja- Predno smo se prav umislili, utonilo je zopet eno leto v morju večnosti. Kakor brzovlak je nas potegnilo minulo leto naprej, in naenkrat smo stali na pragu Novega leta kakor na postaji neznanega nam mesta. Smo li vstopili v to mesto veseli ali žalostni? Kaj nam bo prineslo Npvo leto?
Videli snjo preteklo leto, kako je marsikak otročiček bil položen iz zibelke v rakev; videli smo, kako je bil marsikak mož, marsikaka žena ppnešena pa pokopališče. Kako bo v No-\£rp letu? Bo li ta otrpčiček, ki vošči danes srečo svojim sta-rišepi, voščil isto zopet prihodnje leto? Bratje in sestre, prijatelji in znanci, ki si danes iz srca voščijo veselo, srečno Novo leto, ki si stiskajo srčno danes roke, kje bodo dan.es čez leto dni? Kdo nam more dati na to odgovor? — Pa dvigamo naše oči proti nebesom, k vsevedočemu Očetu in kličemo, vzdihujemo: "Edinole ti, voditelj naše usode, veš to!"
In ravno to, ker ne vemo, kaj nas čaka, je za nas velika dobrota. Veselje, ki ga bomo doživeli nepričakovano, nas bo toliko bolj veselilo, kolikor bolj nas bo težila nesreča, ki nas bo zadela. — Pri večerni luči sedi mož, premišljuje svoje načrte za novo leto, premišljuje, premišljuje . . . Žena, otroci spe mirno v sosednji sobi. Ne rekajte temu možu, da bo prej v grobu, predno bo začel izvrševati svoje načrte. Slični so drugi slučaji. Zahvalimo najbolj modrega Očeta, da nam je prikril prihodnost. Kolikor nam bo treba znati prihodnost, nam jo pove naša krščanska vera, kolikor potrebujemo moči in tolažbe pri naših križih in težavah, jo nam podaja naše krščansko upanje, in če pademo, nas dvigne zopet božja ljubezen. Sem otrok Boga Očeta, in svojega otroka nebeški Oče no bo porabil. Pod varstvom Najvišjega živi, kdor reče Gospodu; "Ti si moje varstvo, ti moja bran." Zato stopimo z Gospodom v Novo leto, ne brez Boga in ne proti Bogu.
Človek je čudna stvar. Povsod lahko vidi modrost in vse-gamogočnost božjo. V milijonih zvezd nad njim, v milijonih cvetlic okoli sebe. Neizčrpljivo ljubezen božjo vidi v vsem, posebno v. svoj cm življenju. Vsak dan mu pričuje o njegovem lastnem slabem razumu, o njegovi slabosti — pa tudi o neskončni potrpežljivosti in ljubezni božji. In vendar se človek noče pokoriti modremu vladanju božjemu. Sam si dela svoje načrte, pogosto brez Boga, da, celo proti Bogu. Hočete li, da vam prinese Novo leto srečo, naj Bog dela vaše načrte na deskah deseterih božjih zapovedi. "Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj .se zgodi." Z Marijo molite: "Glej, dekla sem Gospodova, naj se zgodi po tvoji volji." Pokorščina do Boga naj vas vodi v Novem letu!
Ne gremo pa sami skozi to življenje. Bog nas je združil, zvezal z raznimi vezmi z drugimi ljudmi. Bog je Bog ljubezni in hoče svoje otroke poznati po ljubezni. Zato naj bo vsak o-pora slabejšemu. Poplačajte s hvaležnostjo in ljubeznijo tega, ki vam je storil kako dobroto, odpuščajte tem, ki so vas raz žalili, odpuščajte svojim sovražnikom, pa ne boste stali osamljeni nad drugimi ljudmi.
Sursum corda! Kvišku srca! Povzdignimo danes oči in srce k nebesom in vzdihnimo: "Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi v tem letu. Za veselje, ki mi je boš podelil, te bom slavil in hvalil. Če boš pa položil na moje rame križ, podeli mi, prosim, moč, da bom mogel ta križ nositi. Daj mojemu srcu smisel za vse božje, za vse sveto, ne odrekaj mi svojih milosti. Vem, da je človeško srce nepokojno, dokler ne počiva v tebi, o Gospod. Podaj mi svojo očetovsko roko, vodi me skozi to leto, vodi me skozi celo moje življenje po potih božjih zapovedi v večno domovino."
ja. Nesrečo je povzročil kratek atik. Radi velikega ognja, je bila v nevarnosti vsa soseščina,' pa se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Škode je nad 200.000 Din.
--o-
Pod razvalinami Ko so podirali staro litijsko topilnico se .je med delom nenadno podrl velik kos zidu in pod seboj pokopal delavca Hermana Kokalj, katerega so spra* vili v bolnico.
Pobegli ženin
V Samoboru bi se imela vršiti poroka 20-letne šivilje Marije Legar s Francom Hartmanora iz Beočina. Dcgovarila sta se za dan poroke, nakar je šivila izročilu ženinu vse svoje prihranke, s katerimi je pobegnil. Njo je to toliko razburilo, da se je zastrupila z lizolom.
-o-
Izvirek nafte Med Koprivnico in Ludber-gom v vznožju Kalnika so našli izvirek nafte, ki v selu Ribnja-ku že dalje časa sili na dan. -o—i—
peljave iz Črnuč v Grosuplje. Grosupeljčani z veseljem pozdravljajo novo električno luč, ki jim bo kmalu zasvetila.
■-o--
Nova stavba V gozdu nad Lešami pri Tržiču so postavili salezijanci novo stavbo, ki bo služila o počitnicah za oddih njihovim dijakom in bogoslovcem. Stavbo je blagoslovil ljubljanski škof Dr. Rozman.
-o-
Krivoverske knjige
Iz okolice EajhenbuTga in Dolenjskega poročajo, da se tam okoli potikajo neki moški in ženske, ki usiljujejo preprostemu ljudstvu nekakšne brošure z razlago §v. Pisma, ki pa ni potrjeno od ni^ake cerkvene oblasti. Ljudstvo je bilo p os varjeno, da to ni pravo sv. pismo, marveč le potvara in je mnogo škodljivega in napačno tolma-čenega, kar lahko privede ljudi v razne verske zmote.
——o—— Lepa starost
Zakladniški tajnik Wccdin, ki se nahaja n.a počitnicah za nedoločen čas, prebiva na domu svojega sina v Tucson, Ariz. Poleg pjega na sliki je na levo njegova žena, na desno pa nje-goy vnuk in sinova žena.
"Dokler imamo svoj list, sipo močni in druge uarodw**! US® morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Cast jim!''—
Katera naselbin«*, postavi prihodnjega kandidata popularne kontestne volitve?
-r-Or—r
NAROČNIKOM V CLEVE-
LANDU!
Vsem onim našim naročnikom v Clevelandu, ki so nam zadnje dni pisali po stenski koledar, odgovarjamo, da smo za vse naše elevelandske naročnike poslali stenske koledarje na naša tamkajšna zastopnika, in sicer za Collipwood in za naselbino okrog sv, Vida iui Ct. Clair na g. Lawrence Lesko-veca, za newbur|ke naročnike pa na g. J. Resnika. Oba naša zastopnika gotovo stenske koledarje delita med naročnike. Oni, ki ga dosedaj še niso dobili, naj malo počakajo, da prideta okrog zastopnika in jih bodo dobili.
Uprava "Amer. Slovenca".
NEKAJ NOVEGA ZA VSE!
KADAR PLAČUJETE NAROČNINO, ne pozabite omeniti, koniu želite pqkloniU »vo-je glasove.— Zapomnite tudi to-le: Da je veljavnost glasov v tej kampanji razcjeljpnft m dve dobi, in sicer: QD 2Q. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1933 šteje vsak plačan doj^r za obnovitev naročnine 20 GLASOV j vsak pj.$pap' dolar za novo naročnino v tem času pa 200 GLASOV. — V drugi dobi OD 1. JANUARJA DO 2$. FEBRUARJA 1934 pa bo štel vsak plačan dolar za obnovitev naročnine LE 10 GLASOV, polovico manj; vsak plačan dolar za novo naročnino pa LE 100 GLASOV, tudi polqvipo manj. V Vašem interes^ je, d«| sje po-služite obnovitve ali pa. da se na novo naročite sedaj v prvi dobi, ko štejejo glasovi ŠE ENKRAT TOLIKO, KAKOR BO-DO PA PO NOVEM LETU!
re z nabiranjem jedilnih gob. Kjer so bili posebno srečni in je bilo veliko gob, so družine zaslužile tudi po 100,0 Din na teden. Kakor je ugotovljeno so zaslužili nabiralci gob najmanj 12 milijonov Din, kar je vse-kako že lepa svota.
20 letnica umetniškega delovanja
Pred kratkim je praznoval ravnatelj celjske Glasbene Matice, Karel Sanpin, 20 letnico svojega umetniškega delovanja. — Sancin je primorski rojak in je deloval na tem polju že v goriški in tržaški okolici. Bil je tudi v vojni in po prevratu je ostal v Jugoslaviji kjer je svoje započeto delo nadaljeval.
--o-
Nov premogovnik Kakor poročajo z Vranskega, so zasledili pol ure od trga Motnik, izdatno premogovno žilo, ki daje prav dober premog.
--o--
Silen orkan
Nad Šibenik.om je divjal zadnje dni novembra silen orkan, kakoršnega ljudje že zdavna ne pomnijo. Vihar je podiral dimnike in odnašal cele strehe s poslopij. Med neurjem je treskalo in strela je ubila nekemu kmetu več ovac. V okolici je voda poškodovala vse ceste in napravila ogromno škodo.
-o-
Radi krive prisege Ljubljana, 28. nov. — Pred vojno, so bili redki slučaji kri-voprisežnikov. Zadnja leta jih je pa čedalje več. Danes je bil radi krive prisege obsojen 60 let stari ljubljanski meščan na tri mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic.
_—o---
Junaška krava
Na neki sepianji dan v Mariboru, ko je bilo na cesti pre c,ej živine, je privozil po cesti avtobus naložen s potniki. Tedaj se je pa krava strgala nekemu kmetiču iz rok in navalila z. rogmi na avtobus. Na srečo je šofer takoj ustavil vozilo, da ni prišlo do večje nesreče. Ne kravi ne vozilu se ni ničesar zgodilo, le gledalci so se precej razburili.
--o----
Nezgoda kolesarja Ko se je delavec Franc Novak iz Tacna pod Šmarno goro peljal s svojim kolesom v Go-ričane, je nekdo, tudi s kolesom, z vso silo zadel vanj, da je ta padel in se prav nevarno poškodoval. Zlomljeno jma tiidi desno ključnico-
--o-
Združenje dobrodelnosti
Ker je v Zagrebu veliko dobrodelnih društev, ki vsako nabira darove za revne in se puščice vedno nastavljalo občinstvu, je neki zagrebški list objavil apel, naj bi se manjša društva združila v eno večje. Tako bi se ljudje manj nadlegovali. Potrebni bi pa tudi več
Dol. Logatec
, Kakor se poroča iz Dol. Logatca, so tam zelo živahni zlasti kar se tiče društvenega življenja. Posebno skrbno goje umetno in narodno pesem. Leto za letom prirejajo več raznih pevskih koncertov, katere ljudstvo zelo rado obiskuje. — Logatec je skoro ob italijanski meji, zato ni čudno, da so tam tako narodno živahni in zavedni.
Š1R0M JUGOSLAVIJE
Smrtnla kosa
V Ljubljani je umrla Rozina Pogačnikova. — V Solkanu pri Gojrici je umrl Ivan Cerne, posestnik in dolgoletni gostilničar na Sveti Gori pri Gorici. — V Podlipi pri Vovbrah na Koroškem je umrl Aleš G ril, posestnik.
-o——
Vlom
Nedavno, 'je. bjilp vlomljeno v mlin Franceta Str« ar j a v. Škocjanu. Mlin namreč stoji precej1 na samem, zato so tatovi lahko brez skrbi gospodari H v njem. Volmilci so sneli vrata s tečajev in odnesli iz mlina precej stvari, zlasti slanine.
Umestna odredba
Ravnateljstvo realne gimnazije v Koprivnici je izdalo odlok, kateri se zlasti tiče dijaki-!nj, ki si maže j o svoje ustnice in pudrajo svoja lica. Ravnateljstvo bo take dijakinje, ki se bo-
Kakor se poroča, živi na Kosovu lepo število ljudi, med katerimi je najstarejši neki musliman Bahtijar Memetovič, ki je star že 120 let. Na stara leta je postal gluh, drugače je pa še popolnoma zdrav. Vsa ta dolga leta svojega življenja še ni potreboval zdravniške pomoči.
-o——
" 'Amer. Slovenec' je barn-meter našega verskega in na-rast ali padec, kakor že nanese rodnega gibanja. Kaže nam naše delovanje."—Rev- Černe.
Si RITE AMER. SLOVENCA
MOHORJEVE .KNJIGE
so vs.g. pošle in za letos ne meremo z istimi postreči več. Prcoirr.o, da naročniki Mohorjevih knjig vnamejo to na znanje.
Knjigarna Amer. Slovenca.
. ............, ,. . —v
! dobili od nabranega, ki se tako' i porabi ve.č ali manj nabranih | prispevkov v razne režijske (stroške, da za potrebne le male ostane.
Gorelo je
Na Hujah pri Kranju je nedavno začelo goreti pri posestniku Jan,ezu Grašiču, pd. pri Božiču. Gorel in zgorel .je skedenj, velika nevarnost je obstojala za hišo, katero se je gasilcem posrečilo oteti. Škoda je velika, ker je zgorelo veliko sena, slame, drv in več strojev.
S hruške je padel
Zobotehnik Otmar Arnuša je v Ptuju obiral hruške. Bil je pa tako nepreviden, da je padel na tla kjer je obležal z zlomljeno nogo.
Tragična smrt matere ir. sine.
Siromašna kmetica Marica Bobinčeva iz Gacke, je šla v gozd nabirat drva. Pri .tem je nevede prijela za pretrgano električno žico in ostala na me-. stiU mrtva. Njen šestletni sinček, ki jo je prišel iskat jo je : hotel dvigniti, a čim se jo je • dotaknil, je tudi on 'obležal ; mrtev.
-o-
i	Huda krava
; V Slivnici pri Celju se je ne^ | i ka krava zagnala v 10 letnega . posestnikovega sina Jožeta Moškotevca in mu z rogovoma popolnoma razparala lica.
I	-o--
Nesreča
j Pri Sv. Krištofu nad Laškim 1 je mlatilnica zgrabila 12-letne-) ga posestnikovega sina France-x ta Lavrinca in mu nevarno po-1 škodovala roko.
-o-
Nevarna vožnja s kolesom Jože Rebol, sin posestnika iz „ Trzina pri Celju se je vozeč na - svojem kolesu tako nesrečno i zaletel v neki trd predmet, da si je pretresel možgane in se tu-di drugače hudo ranil po obra-
i- ZU.
>.	Življenje za zajca
v Divji lovec Mate Varič iz i- Slatine je v gozdu ustrelil zaj-,c ca. Na poti domov so ga ustavili orožniki in zahtevali od njega puško in zajca. Varič je : nameril puško proti orožni-3-j kom, ki so pa bili urnejši in so ■q streljali nanj, ki je na mestu ). obležal.
• y; • 1 1
_n-----
do pudrale in mazale, izključilo iz gimnazije.
-o-
Elektrika
Precej delavcev je zaposlenih pri gradnji električne na-
ŽELIMO DOBITI DOBREGA MOŽA
v vsakem okraju, da bo zastopal veli!« kalifornijsko vinsko agencijo, ki se bc ustanovila, da bo razpečeval najboljši staro kalifornijsko vino, posebno drn, štvom in organizacijam^ Prcdppst in« mož dobro znan med društvenimi u j-adniki. Takemu možu bomo ponudil stalno delo s plačo $35.00 na te<(.e» po Jeg provizij^. Ivjpžtipst, zaslnžiti dena bo neomejena. Pišite takoj po zračil 'pošti in povejle nain vse o sebi. Ak mogoče, pišite' angleško. Priložite naš naslovljeno 'poyVatiji?. kov črto z znam ko zračne pošte. Tu je prilika, da i ustanovite lepo trgovino, ako ste pr IjubljcjLii »jed syojimi ljudmi. Piši t zaupno na Cosmopolitan Agcnc: Dept. A-70, 747 So. Hill St., Lc Angeles. Calif.
Božična darila
bod.ete ppslali svojcem v sta-eni kraju kak denarni dar z«! Božič, je sedaj skrajni čas, da to storite. Cene za pošiljkee v dinarjih in lirah
So,:
Za « 3.00.......Dill 120 — Za S Mfti,- 100 %
Za $' 5.(10.........1? in 210 ....... Za $ 17.50........ 200 ti if
Zli, $10.00......Dill 480 ... Za $ 2(3.35......... 800 lir
/a $11.50.........Din 5.0.0 — /a $ 42.50......... 500 lir
Za $22.65.........Itiii 1.000 r-- Za $ 85.00.........1000 lir
/.ji $50.<$......I)m 2225 Za $169.5.0.........2000 li*
Zaradi nestalnosti cene dolarja, sp navedene cene podvržene spremembi, bodisi doli ali gori.
Ppšiljanje po brzojavu: Ako se je Vaša pošiljka zakasnila, j^ pošljite, po .brzojavnem pismu, ki stane za božične pošiljke $1.00
Pisma ill druge pošilje naslovite na:
LEO ZAKliAJSKK
General Travel Scrvipe 1359 Second Avenue, NEW YORK. N. Y.
Novi zemljevic} Jugoslavije
raxdcjjjen ' v banovine, nove pojitičpp pokrajipc J.^g^-vije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsotp onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te d»i prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve 4h~ goslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga i|aj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od ^
1840 West Cermak Boad, Chicago. HI-
Ustreljen vlomilec
Nedavno je iz mariborske kaznilnice pobegnil drzen vlomilec Pavle Benton, katerega so orgžniki zasačili pri begu. Ker se fant na večkraten poziv ni ustavil, so ga orožniki ustrelili.
Nesrečen padec
S h lova je padla 47 letna po-gestniCH Kristina Koroščeva v Vigencih pri Sv. Jerneju. Težko poškodovano so pripeljali v mariborsko bolnico.
Zlata p.proka
V	Mariboru sta praznovala zlato poroko 74-letni Anton Žnider in 72-l.etna družica Ju-lijana, rojena Hojnik, iz Laporja. Zlati poroki je prisostvovalo 7 njunih poročenih otrok.
-o--—
Nesreča z orožjem
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan 35-l.etni Polde Hribar iz vasi Male Hribe nad Tuhinjem, katerega je lastni brat
abstrelil s karabinko. Polde je dobil strel v glavo. Kako je prišlo do nesr.eče ni znano.
--o——
Premetena tatica ( Kako fo Ijra.djo premeteni, poročajo iz Ljubljane. Neka ženska je ukradla prodajalki na trgu ročno izdelane čipke, nakar je ušla naprej po trgu in začela vpiti: "Primite tatico, držite .jo!" Vse je drlo za njo in nihče ni vedel, koga lovi, dokler pi stražnik v neki ulici ženske prijel in izvedel, da je tatica ona sama, ki je najbolj kričala.
-o--
Nesreča z žago
V ljubljansko bolnico je moral 19 letni Pavel Stražišar, ki je bil zaposlen pri Francu Švig-lju na Bregu pri Borovnici. Žagal je na cirkularki, ki mu je nevarno prerezala levo zapestje.
"Gobavi" zaslužek
Po mnogih krajih Slovenije so ljudje zaslužili lepe denar-
Stara grešnike
Pred novomeškim sodiščem sta bila obsojena 7 i letni .Mile Vi^frijeVič iz Qgulina na dve leti robije in 24 letni France Železni k iz Velikih Brusnic na tri leta. Oba sta kradla po Do-len.jsk.em. Železnik .je prinesel v j.etnišnico med svojo prtljago tudi ocvrto kokoš, ki jo je malo poprej nekje ukradel.
-o-
Ogenj
V Črnomlju je nedavno zgorela žaga in mlin Jožka Dolter-
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da merate dati vale o.H preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —■
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND. AVE.
CHICAGO. ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
V vsako hjšo - Sveto pismo!
Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi 3n),eli primerjati s Sv. pisnem. Pa če	kate-
ro knjigo imeti doma in jo prebjrati, '.je to. gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evajigelij^ f$l T->ejanja apostolov. Ge kedaj, potem naj si v tem svetern lct^v^ka bila oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovniks| in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knji-t?a, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi grišlj v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
STANE S POŠTNINO
$1.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS
r gfcraft
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 27. clccemlSra 19
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJE NJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
vilke pomenijo. "Hišne številke Evrope," je ta šaljivo odvrnil. Naslednjega dne je že pripovedoval stric v neki večji družbi, kako strašno je danes v gimnaziji, ko se morajo ti mladi fantje nčiti na pamet vse hišne številke Evrope. . .
Jurij Kozjak
Tako je rekel Mike Lovey, stari žitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Ma-letoma s svojimi Sesterimi otroci. Poleg dru-iijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema zine jo Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Šest mesecev je Slo dobro in Mike j« vladal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsak« je prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bo izgubil svojo ženo. Ime! pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglasano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je šla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče mož. žena in otrok, ki ko bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečtne v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih 7. občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa. kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.50 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bldg., Box 2006, Hollywood, Cal. Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2S centov. (Izrezite ta oglas in ga shranite, kei vam bo mogoče prav prišel.)
SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače 'zgodovine Spisal Josip Jurčič.
To je pa res, da kdor bo doma sedel, bo težko dobil v tej kampan'ji kakega novega naročnika. Kdor hoče dobiti novega naročnika, se mara potruditi do njega in ga prijateljsko nagovoriti, pa ga bo dobil. Na dom se pa novi naročniki ne hodijo ponujati, to je pa res!
Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan Kozjaku in drugim kloštrskim bratom. Dvomiti niso mogli več, da jim misli dobro in tako, kakor jim govori, zakaj lahko bi bil po podzemeljski poti pripeljal celo krdelo Turkov v ozidje, ko bi bil namenjal izdati klošter sovražniku.
Kozjak, spoznavši, da se dolgo braniti ne more, sklene zapustiti še to noč zidovje, tembolj, ker se je bil mesec k sreči skril za goste oblake in ker se ni moglo vedeti, da bi bila še kdaj taka lepa prilika, odnesti sebe in zlatnino klo-štrsko, in pa ker je bilo pričakovati, da bodo Turki planilili na obzidje, brž ko se pokaže mesec.
Preden je torej minilo pol ure, bilo je vse po-koncu. Vsak posamezni je imel svojo butaro. Po vsem zapuščenem poslopju so bile luči razstavljene, da bi prevarile sovražnika, kakor da bi vse čulo in bdelo v kloštru-
Ravno so hteli odpreti težka železna vratca, v kamenu nasajena in umetno zakrita, ko se pretrga oblak na nebu in luna posije jasno in svetlo. Žalostno so pogledali eni proti nebu bledo luna, kakor bi ji hteli očitati: "Glej, kako si na hudobiji, luna! Le še pol ure bi bila skrita in rešeni bi bili mi." Eni pa so godrnjali: "Bog hoče, da bomo pogubljeni, rešitve ni nobene."
Zdajci se skaže, da jih je ravno luna smrti rešila.
Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko krdelo Turkov na vrtu. Bili so tako blizu, da bi jih bili lahko s puščicami dosegli. Ko bi ne bil vsak zase zamišljen, gotovo bi bili zdaj menili za trdno, da jih je hotel izdati, kajti Turki so se plaziil tik okoli luknje, po kateri je on v klošter prišel.
Cigan pa, vajen zvijače in naglosti v premišljevanju in dejanju, hitro razume, kaj to po-menja. Gotovo ga je moral kdo izmed turških stražnikov zapaziti, ko je lezel skozi turški tabor in potem odprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj menijo Turki ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. "Lisjak gre prvi v past," pravi cigan, "gotovo pojde glavar naprej, kaj ko bi--" in brž pomigne navzočim, naj se tiho razmaknejo in razstavijo po obzidju, zakaj vedel je, da, ako Turki pridejo po jami, napadejo je gotovo tudi od drugih strani. Drugokrat ne bi bil nihče poslušal cigano-vih povelj, ali zdaj se je že slišalo hrumenje od zunaj tudi z druge strani, in preplašen je vsak letel na odmenjeno mesto. Večji trop je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca in v kloštru stoji velikanski glavar janičarski. Za njim so se tlačili njegovi vojaki, glava pri glavi nagnetene, po ozki kameniti podzemeljski cevi s svetlimi baklami. Ali komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši znotraj, ko cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vrata, da se dvema ravno v hodišču stoječima Turkoma glave razbijejo. Vname se boj med hlapci in štirimi Turki, ujetimi na dvorišču. Dasi je bilo hlapcev veliko, vendar niso mogli blizu strahovitemu janičar ju, ki je bil toliko bolj divji, ko je videl, da je od svojih odločen med sovražniki-Strašen krik se je razlegal po kloštru. Turki so razbijal mala vjratca katera so hlapci tiščali zaslon,jena, glavar pa je zopet vpil s svojimi tremi pajdaši, da osrči vojake od zunaj, naznanjaje jim, da je ^e živ. Cigan je šele končal boj od znotraj, priplazivši se od strani janičarju in pod noge, da ga je spodnesel.
(Dalje prih.)
To se ve1, da ciganu ni nihče zaupal. "To je stava turška," menili so hlapci, "hočejo nas izpeljati, da bi se zadrgnili; ali takega razuma še nismo, da bi nas prekanil kak pri-tepenec." '
Kozjak migne, naj se odmaknejo; zakaj precej je mislil, da bo ta človek na samem le o njegovem sinu kaj povedal.
"Vaš brat je neumna zver," jame cigan. — "Najprvo mi proda vašega sina, da ga odpeljem na Turško, potem me pa zato izda za turškega ogleduha, da me vržejo v vodo. Ali jaz nisem tako neumen, da bi utonil. Zdaj vam moram povedati za vašega sina in menim, da vas ne bi volja utopiti me zato, ker sem m,u- službo preskrbel."
Lahko si mislimo, kako je bilo Marku, ko je cigan tako govoril. "Govori človek, jaz te bom obdaroval; vse, vse ti hočem dati, ako mi poveš, da ga bom še videl!"
"Videli ga boste gotovo, če popred ne, tacaš gotovo, ko bo stopil čez razvaline tega zi-dovja, zakaj vaš sin je poglavar janičarjev pred kloštrom."
Strmeč je zaslišal Kozjak nenadno veselo, in vendar grozovito novico.
"Ker mi je bil vaš brat toliko nehvaležen," pripoveduje cigan dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega, "da me je dal v vodo vreči, zato ga bom jaz tudi v vodo vrgel ter vam sina pripravil nazaj."
"Ako mi to storiš, človek božji!" reče Marko, ki je komaj mogel govoriti, "potlej, potlej ti dam vse, kar hočše, samo njega mi pridobi, po katerem že zdihujem toliko let. — Pa kaj, jaz sam grem tja v tabor turški, Bog je mojemu sinu srce ustvaril, gotovo mu bodo čutila povedala in pokazala očeta. Res, jaz grem tjakaj, in če si ti govoril resnico, našel ga bom tam in potlej naj umrjem."
"To se zgodi precej, da vas umore ali uklene-jo, morda še preden bosta sina izbrali iz janičarjev. Toda jaz pravim: pojddite zdaj ven z menoj še to noč na Kozjak, kjer doboste morda že tudi krivega brata ih jaz vam pripeljem ja-ničarja, krotkega ko jagnje. Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili — pri tem spominu se ciganu čelo nabere v gube, da se Marko sko-ro jame bati svojega novega tovariša — ali maščeval sem se in vašega brata moram potlačiti."
"Prijatelj," reče menih otožno, "nikdar ti nisem menil kaj hudega storiti; ako sem ti — pa ne po volji svoji, pokoril sem se zato in povrnil ti bom, kar se da povrniti, in stori ti, kar obetaš!"
Razen velikih vrat držala so v klošter še majhna podzemeljska iz velikega vrta, pa v skriven kotič v kloštru. Toda nihče ni vedel za ta vhod kakor opat in nekateri menihi. Zdaj o-pata ni bilo, menihov večjidel tudi ne, zato je bila ta rešilna lina neznana vsemu kloštru. Ali cigan je bil izvedel od opata, kako bi se prišlo v klošter po tem dolgem hodniku, zidanem globoko pod zemljo iz vrta. Ker je bilo opatu veliko do tega, da se rešijo ljudje in bogastvo klo-štrslco, zato je bil naročil po ciganu, naj se u-maknejo vsi, ako ne bi bilo mogoče braniti zidov. Da pa je poročal ravno po takem človeku, bilo je vzrok, da bi se ne bil nihče drugi u-pal posla prevzeti, skozi sredo Turkov ukrasti se v klošter; samo zviti in neustrašljivi cigan je bil za to reč.
Tako se agitira! Iz zapa-da nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: "Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak naskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"!
CISTO MLEKO ZA VASE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, — iz —
Wencel's Dairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Monroe 3673
Na razpolago vam za vaše zdravje v svojih novih modernih »vetlih mlekarskih prostorih.
Društvo
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov r obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Clan ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
TISKARNA
'Amerikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
7 dni do JUGOSLAVIJE
Društva — Trgovci - Posamezniki
Z ZNANIMI EKSPRESN1 MI PARNIKI
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
BREMEN • EUROPA
Amerikanski Slovenec
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi i t Čherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO
Za podrotmosti vorašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL,
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
130 W. Randolph St., Chicago, 111.
O TEM IN ONEM
SLOVITI MATEMATIKI V ANEKDOTI
Veliki francoski matematik Poisson je nekoč izrekel drzne besede, da ima življenje le dve dobri stvari, z matematiko se pečati in matematiko učiti. Ta beseda zadeva kajpada le one matematike, kateri smatrajo svoje življenje za postransko zadevo, a glavna jim je potopitev v skrivnost številk.
Pravzaprav je pa že Platon imenoval največjega matematika Boga, medtem ko je primerjal eden izmed njegovih tovarišev matematično znanost z loto-fagi. Kdor je enkrat okusil sladkost matematike, se ne more več od nje ločiti. — Pesnik Noralis ji je posvetil celo himno. Matematiki so baje edini srečni ljudje na svetu. Za premnoge pomembnejše zastopnike matematične znanosti pravzaprav velja ta stavek, ker so spojili svojo globoko vero z neskončno skrivnostjo božjega stvarstva. — 0-stromiselni Leonard Euler, ki se je tako visoko povzpel v svojih poskusih in raziskovanjih, je končno izgubil vid. Kljub temu pa se ni umaknil, marveč je prodiral zmerom globlje ter končno zapustil 43 zvezkov četrtinske oblike z 21.000 stranmi! Njegov spomin je bil pravljično močan. O njem pripovedujejo, da je znal Homerjevo "Ilijado" in Virgilo-vo "Eneido" od začetka do konca naprej in nazaj recitirati. Bil je tudi čarovniški spominski na-čunar, kar pa ni svojstvo vseh velikih matematikov. — Tako je bil n. pr. genialni matematik Lazarus Fuchs, profesor na berlinski unverzi, zelo slab računar "na pamet", povrhu pa še strašno raztresen. Radi preobremenjenosti — poroča Ahren — z raznimi znanstvenimi deli, je imel le redkokrat priliko, da se je pripravil na predavanje. In tako se mu je prečestokrat zgodilo, da se mu je primerila med izpeljavami težkih računov na tabli napaka, katero pa je šele ob koncu zapazil.
Pri nekem predavanju je na-
pisal na tablo enormen račun z leštevilnimi formulami. Po polarnem računanju, ko so bile že table popisane, je dobil izsledek, ki se je glasil: 0—0. Lazarus Fuchs je malo zmajal z glavo, končno pa je pripomnil z nekako resignacijo da je rezultat vendar povsem pravileit — in lep. . .
Povsem drugačen je bil kralj matematikov Karel Friderik Gauss, ki je že kot osemleten deček pokazal čudovite vrline svojega matematičnega bistroumja. Ko je dosegel 11 let, je moral priznati njegov učitelj, mladi Gauss nima več ničesar iskati pri njem. . . Z 18. letom pa je rešil konstrukcijo sedemnajste-J rokotnika; ta rešitev problema, mu je prinesla veliko slavo. Od velikega veselja je tedaj poklonil številnico, na kateri se mu je poskus posrečil, Madžaru Wol-gangu Bolyai-ju, ki je bil tudi znamenit matematik.
Rihard Dedekin, brunšviški matematik, pa je zapustil anekdoto: V matematičnem biografskem leksikonu je čital tudi svoje življenje, a opazil je z nema-lim začudenjem, da stoji pred njegovim imenom križec, kar pomeni, da je tega in tega umrl. Takoj se je usedel k mizi in pisal izdajatelju: "Čutim se dolžnega, da vas opozorim, da je datum moje smrti v vašem leksikonu netočen. . ."
Pomembni matematik J. Jakobi je imel brata H. Jakobi j a, ki pa je bil po znanosti mnogo manjši kot on, pa tudi v znanstvenih krogih manj cenjen, toda radi iznajdbe galvanoplasti-ke mnogo popularnejši kot on. In premnogokrat je povzročil ta ali oni spor med obema matematikoma, če ju je zamenjal. Nekega dne vpraša neka gospa J. Jakobija: "Ste mar vi brat slavnega Jakobija?" — "Ne", odvrne ta jezno, "on je moj brat!" —
Filozof Kuno Fischer je imel domišljavega strica, ki pa še ni videl logaritmov. Kot je nekoč videl pri njem tablice, posute s številkami, je vprašal, kaj te šte-
COLUMBIA PLOŠČE
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c
25149—Slovenska	narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duet, g. Anton Subelj bariton...............75c
25152—Vesela	polka,
Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c
V	Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra. 75c
25153—Pozdrav	Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c
25155—Naprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c
,25157—Prepoved,
Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič—-75c
25158—Spet	ptičke pojo,
Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ..............v.irI..7Sc
25159—Ne	dajte ženam, da bi hlače nosile,
Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje John Germ....75c
25160—Ženitovanjska	polka
V	kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba........75c
25161—Glasno	bi zavrisnil,
Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c
25162—Ančica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c
25163—En	Šušter me je vpraša v,
Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c
25164—Pa	kaj mi nuca planinca,
Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c
25165—Pri	oknu deva je slonela,
Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c
25166—Micka,
25167—Marička,	polka,
Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi ............................75c
25168—O	j deklica, povej mi to . . .
Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c
25169—Ne	bom se možila,
Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c
25170—Venček	slov. narodnih pesmi, v dveh delih,
poje pevsko društvo Domovina ......................75c
25171—Cvetočih	deklic prsa bela,
Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c
25172—Zveličar	se je rodil . . .
Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c
25173—Venček	slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75«.
25174—Planinec,	-............................................................75c
Srcu, poje g. J. Germ
25175—Spomin	iz Ljubljane, valček,
Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c
25176—Slepec,
Pa so fantje proti vasi š li, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c
25178—Trije	kovači,
Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................7,r>c
25179—Ta	marela,
Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich
in J. Lauše ..................... ..................»...............75c
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav.
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in .Tosipina Laushe ..................................75c
25181—	Želel bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
25182—Jaz	sem gore sin,
Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c
Manj, kakor TRI
plošč« ne rnzpošiljnnia.
Naročilom priložite potrebni tmeaek. Pn naročilih manj Kakor 5 ploSč. računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 6 ali več plošč, plazmo poštnino mi. _ Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ea stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
avnnai n*