jK i Lit r Lie» *a korlati d«lav-ekega I|u4etva. D«lav-a mo opra vldanl do va«ga kar productra|o. Thia pap*«' •• d«vot«d tm the Inleraati of iht working claw. Worker, ar« ontitled to all what th«v produca. KuifrfMi ■«•cond-eia»* m*U«r, l>.- IZ DELAVSKEGA SVETA. sem poznal, mi je pritrdil, da je-tlina pot, vzgojiti ljudi močne na telcau in dobre značaje je izobra-v smislu znanstvenih — Položaj štrajkujočih premo ga rje v v Westmoreland County, že vati jih Pa. je v splošnem še vedno ne- resnic." spremenjen. Št raj kar ji se borijo • m • kot pravi junaki. Youghiogheny "Sedanja šola je za otroke te-& Ohio Coal Co. je 6. oktobra v lesna, umstvena in moralna ječa. Osborne izgnala natlaljnih tride- Današnji pouk ni nič drugega kaset družin premogarjev iz svojih kor rekrutiranje za duševno suž- ložaj že normalen. Nova vlada ima polne roke dela, da preoenu- Človek rahločutnega srca še P«a v snegu ali tliiiju ne spodi iz hiše. je državo v smislu svojega pro- Ko so templarji obdržavali svoj grama. .ledno točko programa je konklave v Chicagi so kramarski republika že izvedla; izpraznila špisarji pa ti»di občina razsipali je številne kloštre- in pognala s tisočaki za okras mesta. Bila je 5000 do 6000 menihov in nun Čez navadna maškarada. Za siromaka, njegovo ženo in deco, ki je vsled raznih nezgod mejo. To je hvalevredno delo. Ako se hoče naroda zaceliti rane. ktere mu je vsekal zapravljivi tako airomašel, da ne more plača-1 kralj s svojo klerikalno bando, ti stanarine, pa ni v bogatem me- treba je deželo najprvo očistiti ti-stu pod streho prenočišča. Za si- ste nesnag*, ki gnoji in odpira na-romake nimajo kramarski špisar- rodove rane. In to so popje. meji in občina denarja. nihi in nune. Kaj je treba por-Prepustijo jih njih žalostni oso-1 tngats*-emu nart>diču rediti pet tli, dokler jih v kakšni iupi ali tisoč požrešnih patrov in nun, ki pod drevesom ne najdejo lakote niso za nobeno rabo? Nova repu-umirajoče. blikanska vlada opravlja torej «vi-Potem nastopijo "dobrodelne" sto humanitarno delo. ko izganja dame, kapitalistični listi prinese- črno gomazen iz države, jo njih slike in v dolgih člankih | Vlada je dala menihom in nu-pojejo njih dobrotvorstvu slavo, nam 24 ur časa, tla se poslove. Se-Današnja kapitalistična človeš- veda v več krajih so se kutarji ka družba je res malovredna. To uprli s silo. V samostanu Quellios je družba hinavcev, trdosrčnih v Lizboni so se menihi zabarika-izžemalcev in oderuških postav- dirali in streljali na vojake, ki so nih roparjev, ki nima srca za svo- imeli nalog, izpraznit kloštre. V jega bližnjika, če je v nesreči. ! boju je bilo več vojakov in meui-s s hov ubitih in ranjenih. Vlada je zaplenila vse bogastvo, — izšeto iz naroda — ki je bilo nakupiče- nt» po samostanih. — Tudi "mogočnemu rimskemu papežu je prešinil strah vse kost i, ko je zaznal za nasledke re-volucije na Portugalskem. Ljudska jeza se je obrnila tudi proti redovnikom, posebno pa proti jezuitom, ki so steber rimskega papežtva in zli duh katoliške cerkve. Stoletja so jezuiti in dnigi redovniki izžemali portugalski narod. Ukovali so njega duh, branili so mu mislit T svobodno in v tvorniških podjetjih so ga izkoriščali z najpolnejšo kapitalistično dovršenostjo. Struno so napeli preveč in počila je. In za šilo zdaj vrača ljudstvo ognjilo. Proti temu so tudi papeževi žegni brezmočni! FERRERJEVA OBLETNICA. — DOGODKI V PORTUGALU. Tintomazov okrog "Cleveland-ske Amerike" se je zadnje čase prijela posebna manija. Lažejo o socialistih in svobodomislecih. fi p ritem pa reveži pozabljajo, da nehote delajo propagando za so-eializem in svobodno misel. Se daj so se spravili nad Ferrera. kterega poznajo samo toliko kolikor so o njem lagali španski je zuitje, njegovi morilci. Vi in vsa vaša črna handa niste bili še niti senca sence proti Ferreru. Ferrer ni nikogar umoril, pač pa je — umorjena vaša pamet. Mazači pri "Ameriki'*, kteri zagovarjajo današnji zločinski sistem in nazad njaški klerikalizem z vsemi papeži vred — Tudi Aleksandra VI. kteri je svojo lastno hčer oskrunil! — s tem sami priznajo, da Ferrerjev dan, trinajsti okto- no prismojeni če že ne hudobni, ber, je bil dan demostraeij. sho- Sramota je r««. če urednik jedne dov in podobnih priredeb med ga časopisa sam prizna, da je ne razredno zavednimi proletarci in umen! svobodomisleei skoro po celem svetu. V Evropi in Ameriki je bil dostojno počaščen spomin na Ferrera, moža velikih idej. za ktere je umrl. Najznačilnejši je bil Ferrerjev dan v Španiji, v brlogu njegovih morilcev. Idijot Alfonzo, kterega gnjili tron ima pasti vsak hip, se je v silnem strahu skril za bajonete. Cela španska država je bilo vojaško taborišče. Vsa armada je bila tisti dan na nogah in še celo rezerviste so poklicali na pomoč. Vojaške čete so stražile skoro vsako htao. zTr ktrro se je vedelo, da v njih stanujejo revolu- MILWAUKF.E - Mestna socialistična uprava je v petih mesecih svojega gospo darstva prihranila mestu $22.000. — Sotlrug Berger je zadnji teden predložil v mestnem svetu r«' solucijo, s ktero zahteva, da mora biti najmanjša plača za dc-lavce, ki so vposleni direktno ml mesta $2 za osemurno delo. Socialistični alderman Colleman je istočasno predložil zahtevo, da mora mestni svet vpeljati oaemurni delavnik za vse mestne vslužben JL-C. oba predloga bnita naravno sprejeta. hiš Pohištvo go jednostavno zmetali na eesto. Meti štrajkarje v Irwinu so zastopniki unije razdelili dva voza obleke, ki se je nakupila iz podpornega sklada. Boj je torej še hud in premogar-ji še vedno potrebujejo pomoči od zavednih tovarišev širom Amerike, s V Chicagu je na štrajku okrog 3t)00 krojačev in krojačie vposle-nih pri Ha rt. Schaffner & Marx Co. Zahtevajo vçejo plačo in odpravo koniptnega nadčasovnega (overtimei sistema. e — Štrajk premogarjev v Colo-radu «e nagiblje k zmagi. Jedino treba je preprečiti mnogobrojnim brezposlecem pot v dotične kraje, kajti kompanije sedaj silno stikajo za skebi. Zato: ne v Colorado v preinogokope dokler je tam štrajk! __' _ « ^_ . — Western Fédération of Mine rs je t veliko večino glasov od- očila. «la *e pridruži k organizaciji American Fédération of Labor. s — Zo|»«*t sveži kapitalistični umor! V premogokopu Colorado Fuel A Iron Co. v Stark vil le, Coló., se je S. t. m. pripetila raz-strelba. ki je pokopala 55 premo-garjev. Vseh trupelj še danes niso dobili na jM*\ršjc. Zadušeni preinogarji so bili večinoma ožen-jeni in vst»ea sku]>a.j zapuščajo tri in šestdeset nepreskrbljenih otrok. Rudniški strokovnjaki iz okolice sedaj izjavljajo, da je bil rov že par let v skrajno slabem j stanju in brez prave ventilacije. , Kompanijo bi bilo stalo komaj $10.000 za popravke in vsaka nevarnost'v rovu bi bila odstranjena. Toda baronom premoga je *liUMN) več kakor pp Ô."> življenj. Prt »kleti sistem! s ■ — \*a Francoskem je izbruhnil generalni štrajk železničarjev. 312.S05 stroj»» vodi j, kurjače v in železniških uradnikov je ustavilo lokomotive in kolodvore. Prizadetih j«' osem privatnih železniških družb in dve državni progi. Vlada posreduje z nasiljem z namenom. da utlnši štrajk. \*a povelje ministerskega predsednika Brian-da - bivšega ' socialista"! — je 1:{ okt. 300 policajev obkolilo poslopje socialističnega dnevnika "L'Humanité" in aretiralo šest voditeljev štrajka. Vsi vlaki počivajo. tako da j»' osebni in/,tovorni promet popolnoma ustavljen. V Parizu ž»' nastaja velikansko pomanjkanje živeža. Položaj je skrajno kritičen: le trdna solidarno^ meti štrajkar ji .in ostalimi delavci je pogoj za zmago. Nekaj Ferrerjevih resnic o izobrazbi. " Vsa vrednost izobrazbe zavisi od prave telesne uinstveiie in moralne vzgoje otroka.. Kakor je vsak v speli vede nemogoč brez résilie, ravno tako je prava izobrazba nemog.vča, ako ni prosta v.sa-kega dogmatizma; svobodna izobrazba da je otroku svobodno voljo in svobodno j»o do resnic, ki su še skrite." s s "Cas rešpektira samo tiste u-*t a nove. ki so zrasle s časom. Kar se danes pridobi > silo, lahko se z drugo silo jutri izgubi. Stalna* je le tista doba napredka, ki nastane z zavednim in razumnim človeštvom. • s ' Vsnk ntrmrtrnr iHt»vek. kterega nost." e e e "Ako bi bili ljudje razumna bitja, bi ne dopustili, da »e jim otl soljudi godč take krivice, niti bi obratno ne delali krivice drugim." s s e "Dokler se ne spremeni sistem, kteri še danes obstoja: dokler človeštvo ne nadomesti sovraštva in zločinov s sistemom, temelječim na bratstvu in ljubezni. — tako dolgo bodo ljudje v imenu pravice krivično preganjani." e e e "Moj ideal je: učiti, učiti in učiti znanstvene resnice. To nalogo 'vrši "Kscuela Moderna" (moderna šola)." e e e "Ne klanjajte se bogovom in tiranom! Učite se rajši ljubezni do bližnjega." Razno. Portugalski patri, patri in nune "mufajo" te dni. Te smeti se j»' v Portugalu tekom stoletij tolik») nabralo, tla mora nova republikanska vlada rabiti veliko metlo če hoče do dobra očistiti deželo. Kam pa pojde črna gomazen? I kam drugam kot v Avstrijo in pa v — Ameriko, kjer je še dovolj bedakov, tla take okutane in očfcvpultratre lenuherje gostoljubno sprejemajo! "Sv»'ti oče" je poslal svoj "že-gen" smrkavemu ex - kralju Ma-nuelu, kteri je portugalskem revolucionarjem ušel pri zadnjih vratih svoje palače. Rimski papež torej želi in hoče, tla portugalsko ljudstvo še v nadalje redi zapravljivega po biča na prestolu z njegovo francosko plesalko vred in da še v nadalje izžema portugalski narotl, samo zato. da bi mogel bolj rogoviliti no pariških bordo-lih. Pa kaj se briga papež za "moralo kadar se gre za koristi nje-, gove "svete" požrešne cerkve! Ni čuda, potem, da danes Portugalci kažejo fige vsemu kar diši po Rimu. — Sto cerkva je vstanovilo v Chicagi začasni trust. Najeli so 50 evangelistov, da bodo skozi šest tednov pridigali na ulici s ta ko silo, da si bodo celo grešnice v rdečelučiiem okraju na^ule pepela na glavo in trkajoč po prsih izgovarjale: mea kulpa, mea max ima k»ilpa. . Ker pa evangelisti ne hodijo pritliarat zastonj, bo ta novodobna blaznost stala približno 10 do 12 tisoč dolarjev. Ali n«- bi bilo bolj v smislu ve-re, ljubezni do svojega bližnjika, če bi se ta »lenar porabil za siromake ? Zima je preti durmi. Ali ne bi bilo umestno, če bi se za ta denar kupil premog in razdelil med siromake! To bi bilo krščansko delo usmiljenja. — Dobri pridigar. Neki fajmo št»»r je igral jako rad kart«' in je tskorekoč vse svoje proste ur« igral in preigral. Karte je nosil vedno v žepu in porabil je sleherno priložnost, xamo tla j»' mogel igrati. N«'k«'ga »lile j«' šel na priž-nico in jel pri«ligati. V teku pri dig«' pa je potegnil iz žepa robec, da si obriše nos. Iz žepa pa je potegnil poleg robca tudi par kart, ki so se razletele po cerkvi. Fa-rani so ostrmeli ter se zgražali nad kvartopireem- . Fsjmoštrr je to videl, in mirno se je obrnil na malega dečka ter mu rekel: Dečko, poberi želodovo damo, pa mi jo daj." Deček j»* našel karto in mu jo je dal. Nato je pozval fajmošer inalo tleklece: "De-klie poberi pikovega kralja in ga mi daj!" Dekleec je ft> storilo. — Farani so strmeli, češ kaj bo. A fajmošter pa je glasno in slavnostno rekel: "Olejte stariši — sami vidite, tka že vaši otroci, ki so se komaj najložje molitvice na-ičili, zelo dobro poznajo karte — seve ne poučujete jih, ne nadzorujete jih — ah, groza. Vsled vaše nemarnosti in zanikernosti so že zdaj na napačni, na nevarni življenja poti. Pogubljeni bodo ." in fajmošter je spustil dolgo pri-ligo o pohujšljivosti mladine, govoril je prepričevalno, goreče in navdušeno — kar jokali so se poslušalci v cerkvi. Domov grede pa so govorili drug proti drugemu : "Naš fajmošter so najboljši gospod, takih malo!" Fajmošter se je zadovoljno in veselo smehljal ... Mi tega tako ne prenaredimo" Med ljudstvom premnogokrat prevaranim in izdanim, nahajamo prav često hladne osebe, ki popolnoma trpno pogledujejo na vsako delovanje, pa bodi t«» kulturno, politično ali strokovno. Ako pa jim kdo dokazuje potrebo javne-gw delovanja, dobi za odgovor: "Tudi ti tega ne boš prenaredil". Ves družabni razvoj pa zavrača to trditev. Pred sto in sto leti je bil ubožec odvisen s svojim življenjem in imetjem od dobre volje posameznikov. Mogli so ga zapreti ali pa prodati v suženjstvo, oženiti ali pa omožiti, nabiti ali pa ubiti. Suženjstvo se je vsled napredka tlobe in vsled uaj>orov modrej-ših ljudi spremenilo v podložništ-vo. Neomejeno brezpravje se je umaknilo omejenemu. Korak za korakom je šlo naprej ter dobivalo «Irugo, mirnejšo podobo. Od podložništva se je prišlo k tla-čanstvu. Še danes so njeni sledovi videti na vseh onih, nad katerih hrbti je vihtel valpet svoj bič . . . Povprašajte te, ali sm«> napredovali, ali nismo. In kdo je to provzročil?! Oni, ki so drvili neprestano naprej, ne boječi se groženj, žaljenj in preganjanja. Njihova kri in njihove misli so tvorile gnojilo zemlji, iz katere rasto sedaj državljanske svobode. Brez tega bi mi ne imeli ustavnih pravic, tiskovnih in zborovalnih svobod, natančno določenega delavskega časa. bolniškega zavarovanja in drugih reforem, katere sicer še približno ne zadoščajo, ali katere se morejo, kakor pre-mnoge druge, izpolnit i. Zato pa: starejši so prenarejali, prenare-jali, prenarejajmo tudi mi. Le zdravem gibanju, premi-šljanju in delu j»* blagor nas in vseh prihodnjih. Volilni list»'k je \v orožje, llaz-r«'ilna zavednost .j«' pa sila delavcev za volilnim listkom. Jezuitje niso zaman učili: namen posvečuje sredstva. Našli so poslušne učence v would be narodnih mučenikih. SODR. JOŽE BRATKOVIC potuje po vzhodnih državah za " Proletarca". Pravico ima pobirati naročnino, sklepati pogodbe za oglase, sploh sme zastopati list v vseh zadevah. Kjer nameravajo slov. delavci ustanoviti slov. socialistični klub. naj se za pojasnila obrnejo ust-meno do njega. Sodr. Bratkovič je bil delegat na prvem jugoslov. soc kongresu za Ameriko. Zastopal 'je slov. soc. klub v La Salle, 111. Torej mu je novi organizacijski štatut za Ameriko dobro poinat; PROLBTJMtBC UST SA IlfTEEESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtaik in i^laJnLlj. JfitltTsaiN fclsvfks tiskovna dr alte v Chksfp. HI. ■nroCaina: Z« A merico $1 50 m celo l«k>. 75e u p»l mTL Evropo $2 ca celo Uto. $1 ce pol lete. OfU* pa PHsprM^mH MtalOSB jTpiufm^aiMfMiUU <«* STAAI PROLETARIAN 0#m4 ud published Evt«y TuaaoAY by fWth SIsvk Workawa» PaMteMag Coaipaay CMcsft. lili Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. muk FeSllae<\ Prealdent: Jodu lVtrlob, »«cretery; Krank JanetlC. Trnnaurer. iimtceimoN bates: United Stat«« and Canada. tU» a year. kot Fort countr». $2 a year. $1 for kal/ yaar. anvaaTtsiNC naras oa agreement. NASLOV «ADDRESSli "mOLETAREC" '¿146 Blue Island ave. Chicago, III. si Dopisi. Ohisholm, Minn. Sodrug urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v delavskem listu, da nekoliko poročam iz tukajšnje naselbine. Tukaj je še precej dobra letina in tudi business je precej ugoden. Tako poročajo nekateri vladarji od tukajšnjega bogastva. Do 30. sept. t. 1. »e je odposlalo 31,245.-375 ton železne rude. Od te količine se je izpod zemlje izkopalo 10,577,624 ter iz odprtih jam pa 20,667.751 ton. Podzemeljska plača znaša $2.50 in zunanjih delavcev pa $2.80 na dan. Podzemeljskih delavcev število je 7,813. Pod-zemljo je bilo 26 delavcev in od zunanjih šest težko poškodovanih. Koliko je lahko poškodovanih, se ne ve. Pri odkrivanju železa. je bilo 39 težko pošokodova-nih kakor tudi ubitih. Otroška dela so odstavljena popolnoma. Za vzrok toliko poškodb pravijo, da so predobri časi, da si ljudstvo prebira delo zato, da bi si zbolj-iali delavni prostor potem pa pride nepoznat s prostori in se ponesreči. To poročilo je bolj površno, ker je še veliko oseb poškodovanih, a o teh še ne vejo in sploh nočejo vedeti naši vladarji. Iz tega poročila imamo delavci nekoliko vprašanj. Prvo je: zakaj podzemeljski delavei dobijo samo $2.50 dnevne plara. dasi so bili prepričani, da je nedolžen. Omenjeni revež se je preti štirimi leti ponesrečil pri Crane Co Pri padcu si je zlomil nogo. Tožba radi odškodnine se vleče že celi čas. Omenjena Crane kompanija se je pritožila na višje sodišče radi odškodnine, ta revež pa čaka. Bogatini vedno postopajo jednako z delavcem. Žalostno je tudi to, da se je dal ta siromak pregovoriti nekemu rojaku, ki nabira take slučaje za svoje odvetnike. In podpisal je pogodbo, tla bodo imeli vsak pol, dasi je danes dovolj odvetnikov, ki vsprejemajo take slučaje za četrtino ali še ceneje. Pri prvi instanci mu jc bilo pri-sojenih $3000. — Polovico vzame odvetnik, kteri si tleli z imenovanim Š. najbrže zopet na i*>lovico. Tako bodeta spravila vsak po $750. — na račun reveža, kteri se je dal vjeti. Ne šolajte sladkim besedam takih ljudij. Kadar imate kaj opraviti, poiščite sveta pri dobrem odvetniku ali prijatelju, kteri Vam bode prav svetoval. Ogibajte se pa takih, ki hočejo živeti na vašo neumnost. Poročevalec. Chicago, 111. V nedeljo sem bil slučajno na severni strani mesta Chicaga, Her stanuje precejšnje število Slovencev. Le bolj malo jih je, kteri bi bili razredno zavedni ali pa naročniki "Proletarca".. Večina njih jc še v temi ali se pa ne brigajo zh drugo, kot kdaj bo Poln njih mošniček. Socializem korist delavstva, jim je deveta briga. Tudi senzacij se ne manjka med njimi. Tako je neki O. obdolžil svojo drugo ženo, da ima razmerje s sinom ter nato zapodil stu živi veliko Število rojak%v/ Po večini so nastanjeni na tako imenovani Buttcr Kt., nekaj pa v bli-foji Alltgheny. Sodr. Bratkovič mi je tolil, da je obhodil tez tri-deset hiA in dobil samo par naročnikov. Čudno se mi je zdelo, da teh šap 14Pekel" potem je vse jasno. Nadalje delajo zopet v Kin-gair&'Qo. to je v mesnici ali klavnici. Zasluži otl $9 do $13 na teden. Ker pa ni delo stalno, se ljudje slov. narodnosti sploh ina-lo zanimajo za to klavnico. Ostali bi v tako veliki naselbini ne mo- so pa- raztreseni po različnih de-gel več naročnikov dobiti. Ker lih. Po večini delajo v kanalih, sem pa že aain bival tam pred ftti- kjer se zasluii $1.75 do $2.25. Tu-rirai leti in so mi ie poznani neka- 1 ksj je tudi precej Slovencev, kateri rojaki, sva, m* domenila, da se teri imajo svoje hiše, čeravi^o ni Presto, Pa. Cenjeni sodrug! Dosedaj sem bil sam naročnik na list "Proletarec v naši naselbini ali tako imenovanem Tamas Roun. Upam pa, da bode nas več zanaprej, ker so se rojaki tnl zadnjega govora, ko g-a je imel sodrug Jože Zavertnik v naselbini Sv gen. bolj pričeli zanimati za socializem. Sedaj šele razumejo njega dober namen za delavca trpina. Ali rojaki, to še ne zadostuje, «la ste samo naročniki na list " Proletarec", ampak pristopite tudi k socialistični organizaciji. To priložnost imate v rudeči naselbini Svgan, ker tam je socialistični klr.b. ki ju nbjednnu «družen s čitalhlco. Tnin so polni predali dušeVhe hrane za delavca, ki mu ni bild dana priložnost v mladosti svoj um razširjati. Torej nič odlašati. Združimo se in enkrat bo zmaga naša nad vragom kapitalistom. Kar se tiče deU, še vedno spravljamo črftegtt na površje, se-veda v velik dobiček naših prijateljev kapitalistov. Premogarju pa ne ostane druzega, kot pičlo hrano iti slabo stanovanje, za nameček mu pa še včasih kakšne kosti polomi ali ga še celo ubije v rovu. I/a to bi se že še vse potrpelo, da bi nas ti baroni vsaj delati pustili vsak dan. Po zimi se malo kedaj dela, k večjem del« eden od štirih premogorovov. Ti rovi so po večini last Pittsburg Coal Co., ktera pošilja premog na za-pad. Kadar poneh« plovba na velikih jezerih, takrat se omeji tudi delo. Obiskal me je tudi sodrug -los. Bratkovič, kteri sedaj potuje ko4 zastopnik lista "Proletarec" po državi Pa. Tako rni je obenem tu d i pripovedoval doživljaje v raz nih naselbinah naših rojakov in prišla sva tudi v pogovor glede naselbine rojakov v Pittsbnrgu, Pa. V imenovani ne«*elbini ali me Bratkovič poVrne v saboto, dne 8. okt. v Pittsburg nazaj in da ga bodem tudi jaz tam pričakoval z namenom, da bi mu nekoliko pripomogel pri njegovem poslu. R»*, kot dogovorjeno, tako storjeno. Pisal sem že prej svojemu bratu, ki je tam vposlen, tla naj rojake o. naj nem prihtKlu obvesti in pripelje v hotel Slovenski Sokol, kar je on tudi storil. .laz seru prišel ob 5. uri popoldne v Pittsburg in čakal sem na sodr. Bratkoviča v zgoraj imenovanem hotelu, vendar njega ni bilo. Najbrže je vzrok ta, da je mogoče imel on drugje boljše uspehe, kar bo že sam pojasnil. — Opisati pa hočem sedaj kako jc bilo v nadalje. Prišlo je res nekaj rojakov, in to številka tri, akoravno je brat trdil, da mu je prihod večje število zagotovilo. Kden izmeti teh rojakov, na katerega sem največ gradil in ki je jako zmožen ter bil preti štirimi leti poln socialističnih idealov. Ta je danes podoben klerikalcem. Ko sem mu očital in budil preteklost v spomin, pa mi je odgovoril: dragi prijatelj, ako bi bil ostal ti ves čas v Pittsbnrgu, ko sem bil jaz, bi bil tudi ti takšen, ker večina tukajšnjih rojakov je tako zagrizeno in drugi pa zopet taki skopuhi, tla st» še ne upajo do sitega najesti. • Sodrug urednik! Ali ni to sramota, tla se še dobe take naselbine in to še v takem industrijskem mestu kot je Pittsburg. Po raznih časopisih pa se piše o napredku te naselbine, ali to ni res, ker kjer se n»» tlela v 'zboljšanje delavskega položaja in v uničenje kapitalizma, kjer ni socialističnih klubov, čitalnic in drugih enakih delavskih organizacij, tam se delavci ne zavedajo in t» napredku so vse še plačane pa vendar mislijo tu ostati in postati Američani. Sedaj so se tudi pričeli bolj zanima za domovinske pravice in si prcskrbljujejo državljanski papir kar bi moral sploh vsak imeti, kdor misli tu ostati. Imamo tudi cerkev po imenu sv. Trojice, katera pomaga obirati žulje nas ubogih trpinov. Stane mesečno pov-prečno $100 za samo vzdržavanje in podpiranje 1.....Kje je pa dolg, katerega ljudje plačujejo s svojimi trdo prisluženemi novci. Dolga je še kakih $18000. Kdaj se bodo še tega rešili! Cerkev ni sploh last Slovencev, kakor to mislijo, pač pa je last škofa. Slovencem se tega ne pojasni. Za to že skrbe cerkvene miši. Slovenci jo podpirajo, last je pa rimo - katolika. Ko jo Slovenci ne bodo več vzdržavali, pa ne bode več slovenska cerkev. Prvi Slovenci se nahajajo tukaj že kakih 20 let. Tu* kaj imamo dve slov. trgovini z obleko in obuvali, 1 groeerijo, salonov je pa okrog 20 vseh skupaj. Tako pride primerno na vsakih 60 Slovencev po eden salon. Tu moramo prišteti pa še ženske in otroke na kar pride potem okoli 50 moških na en salon, ki pustijo v vsakem salonu na teden okrog $100. Slffipno po $2000 na teden gre /a pijačo med Slovnici tukaj. Računajmo na leto in koliko bi se lahk(» dalo za druge naprave kot na kupovanje hiš in drugo. Pa ne da bi kdo to krivo računal in mislil, tla gre vse to salonerjem v korist. Ti imajo le malti procentov otl tctfa. Večina je za pivo-varniški kapital. Imaino dve dvorani za zborovanje, ali te so last posameznikov. Nadalje imamo 8 podpornih društev otl kateri-h pa spadajo pet v klerikalni sistem in niti govora biti ne sme. T>rej na tri so narodne. Vsa ta društva še tlelo rojaki v Pittsbnrgu. hr.-z precej dobro napredujejo, ali le strahu pred različnimi hlinjenci, j posamezno. Za kako skupnost se ki so delavski prijatelji samo z tukajšnji Slovenci ne zmenijo, jezikom. Imaino dva kluba in sicer slov. Naj še omenim, tla sem poizve- j dramatični klub in slov. soc. klub del. da je neki rojak, ki je prišel ¿tev. 20 z imenom "Slovenija", iz Louisville, Kentuckv v Iltt»- | prvi klub prireja igre v sezonah burg nabirat za neko premogars-ko družbo v Louisville, skebov. Res, nabral jih je osemnajst, družba je plačala železniške stroške in še par centov na roke, in dne 8. okt. sem še sam govoril s tremi rojaki ki so šli za drugimi. Ko sera jim pojasnil, da gredo najbrže skebat. ker tam je dovolj delavcev, so mi odgovorili: tam so dobri gostije, hočejo samo Hrvate in Kranjce. Seveda jih je skebski agent nafarbal. Po prete-ku par ur pa sem se poslovil od brata in stopil na prvo karo po-ktomlajenih gTešnic. Hlapci črnila, vslužbenih pri kapitalističnih listih, so danes vedno in povsod najbolj ponižni hlapci na svetu. Delavec, navadni delavec, ki dela z rokami in možgani, dandanes toliko zasluži v Ameriki, kedar dela. da mu ni treba delati "overtime" (po delapustu) /a gnile "sedvidar misli na "talen-go \ kakt) bi svoje vslužbence pri "talengi" zopet pošteno ociganil, svoj greh o "talengi" pa drugim podtaknil, tedaj zapiše hlapec č rnila ^ Naš go*j h hI* r n i st) za - ^ tn Franklin, Conemaugh, Pa. lengo". Naš "gaspud" so za trdo Cenjeni urednik! in pošteno delo, Hm, za "talcn- Prosim. da priobčite moj dopis g-,, v "Proletarcu'\ v edinem slov. delavskem listu v Ameriki, ki se odprto in nevstrašeno bori za pravice delavskega stanu. Le redkokedaj pride iz naše so le ljudje, ki nočejo delati .. . ej, socialisti. Ko zvečer prečita "gaspud", lastnik lista, se prepriča, da so njegovi hlapci črnila njegove grehe podtaknili drugim, tedaj naselbine kak dopis, dasi živi tu- jih milostno potolče po rami in kaj precejšne število Slovencev, reče:" Dobro ste se odrezali Le z Z delt >m se ne hvalim. Kapitali- menoj v 'gostilno. Vsakemu za sti delajo vendar z nami kot z ne- ¿jros piva, "freelunch" je pa na mo živino. Kdor se neče ukloniti kapitalistom in njih priganjačem. lahko naveže culico in gre s trebuhom za kruhom po svetu. Vzlie temu so pa nekateri rojaki še tako kratkovidni, da večkrat izgovorijo resno: "Mi živimo v deželi svobode." Siromaki na duhu! Seveda živimo v deželi svobo-! socialistom zopet začne, da de. Milijonarji smejo izkoriščati j gospodar laglje "tala" delavce, kolikor hočejo Krasti "talengi" za sebe obdrži največji smejo tudi zemljišča, krasne goz- kos in svoje grehe podtika dru-de. bogate rudnike ne da bi se jim bilo treba bati, da s kazens- yA\aj jm,I1(lil razuIm>te delavci, kun zakonom pridejo v konflikt. /}1kaj so lastniki kap. slov. listov Tudi delavec lahko svobodno po- za "talengo" in "talengo" pod-gine na cesti gladu, če nima cen- tikajo drugim; zakaj so v Ame-ta v žepu, če je brez strehe in ,jki uuu\ malovrednimi kapitalističnimi časniki najmalovrednejši "kandru". Vidite, jaz nisem za "talengo". Jaz sem le za pošteno in trdo delo. Vslužbenci v pasji ponižnosti krivijo svoje hrbte. Oči jim veselja iskrijo v nadi. da si svoje prazne želodce zopet enkrat napolnijo do vrha z "freelunchem". Drugi dan st» pa gonja proti njih ie "taia ni pri jela. Tak a je svoboda v ameriški republiki. Da delavei napačno mislijo o življenju, gospodarstvu, človeški družbi, o ustroju držav itd., je največ krivo le kapitalistično časopisje. Slovenci \ Ameriki nimamo takih kapitalističnih listov kot Američani v angleščini. Po številu naročnikov, obliki se slov. kap. slovenski. Gospodarji listov so za "talengo^. uredniki imajo večinoma že možgane, ki se kidajo. Sodrug. Listu v podporo. Chicago: J. Ceferin 15 ct. Sygan, Pa. : V veseli družbi so-drugov $1j65; da bi "Proletarec" listi ne morejo meriti z ameriški- Vf>tlno tHko budil slovensko ljud- ^ mi.V nesramnosti, perfidnosti jih stVo kot 80(,},-i ~ Lov- Kaučič 50 j pa. nadkriljujejo. Ni čudo! Last- (,('ntov- ^iiki so navadno >amogoltni, gra- Barberton, Ohio: Imeli smo belki ljudje. Credujejo jih pogo- imenitno zabavo lOctj licitirali j stokrat falirani študentje, kate- *»»vršja Kvrope. Monarhija, prestol, t ron, krona, vse to so znamenje barbarizma, kterega demokratični duh človeštva ne mor«' več trpeti. Padec monarhij in porajanje splošne ljudovlade leži v procesu razvoja človeške družbe. Fákt. da ljudje več ne potrebujejo vla-darjev po "milosti-božji'- in da hrepene po republiki, je dokaz, da človeška družba deloma že prehaja ü otroške v mladenisko dobo. Človeštvo v splošnem ima kakor posamezni človek svoje živ-ljenske dobe: otroško, mladenisko. moško in starčkovo, ko se mu bo bližala smrt. Dokler je človek v svoji otroški dobi, torej otrok, mora imeti voditelje, ki skrbe zanj in ga strahujejo Če je poreden. Vidimo t^udi, da ima otrok vse druge misli in pojnrt» i> stvareh, ki ga obdajajo kakor odraš-čen človek; da ljubi igračke in da veruje v "bavbav" in vsako neumnost, ki mu jo stariši ali skrbniki natvezejo. Ravno tako je s človeštvom v celoti. Dokler je človeška družba v svoji otroški dobi. ka^or je večinoma še danes, tako dolgo so ji monarhi potrebni. Kralji in <*esarji so bili torej ljudem v preteklih dobah naravna potreba kakor so otroku, ko se še ne more sam nikamor ganiti, potrebni voditelji in skrbniki. In kakor otrok ljubi igrače in si v svoji fantastični domišljiji naslika vsako stvar drugače kot v res-niči. ravno tako je človeštvo v svoji otroški dobi klesalo nebroj-ne malike, zidalo svetišča, izmislilo si vero v bogove in duhove in živelo v nevedi, zmotah in napačnem pojmovanju v naravnih zakonih kakor vidimo pri nezavednih masah še dandanes. Isto vidimo tudi pri divjakih, ki ne morejo izhajati brez glavarja in jjrez vere v bogove in duhove. To je čisto naraven pojav v razvoju človeštva. Poglejmo priproste in neuke ljudi okrog sebe. Kdor nima pojma v elektriki, še danes veruje, da Elija vozi strelo po oblakih; in kdor ne pozna r'esnie o razvoju naše zemlje, bo še vedno verjel, da je bog ustvaril svet v šestih dneh. To so fantazije otročjega človeštva in otročji ljudje ali odraščeni otroci še danes zamenjavajo resnico s fantazijami. Ampak iz otroka postane mladenič in iz mladeniča mož. Od-raščenemu človeku, kteri je zdrav na duhu in telesu, bi se pa zdelo smešno, da bi ga še vedno ko-mandiral skrbnik, kteremu je bil podložen v svojih otroških letih. Mladenič gre sam na svoja pota v življenje in^se smeje kadar se spomni na neumne fantazije iz svojih otroških let. Istotako bo človeška družba, ko nastopi kot krepki mladenič svojo novo dobo, rekla: Monarhi po "milosti božji", najmanj pet tisoč let svoje otroške dobe sein va* redila, ubogale in prenašala vaš* udar* ce, zdaj vas ne rabim več. Le pojdite! Politična demokracija, to je splošna 1 judo vlada, pa še ne pomeni splošnega blagostanja za vso človeštvo. Mi pozdravljamo mlado iH>rtugalsko republiko in* pozdravljamo vsako podobno revolucijo, ki stnuoglavlja stare barbarske monarhije, vendar pohabiti pa ne smemo, da s tem še ni strmoglavi jen kapitalizem. Republikanska vlada, da»i še tako napredna v svojem značaju, je vsejedno lahko tiranska napram proletarijatu kakor monarhija. Ziv dokaz zato nam je Amerika. Vse drugače pa \io kadar m» delavstvo, proletariját vobČc zavede kot krepak mož svoje silne moči. Zavedni proletarijat ima zvršiti zadnjo, največjo in najznamenitejšo nalogo: strmoglavil bo s prestola najnevarnejšega in najmočnejšega carja in boga — kapitalizem. In kadar ta s svojo močjo ttflebne na tla, nastopilo bo človeštvo šele svojo pravo moško dobo, dobo sreče in blagostanja za vse zeiuljane. To bo največja socialna revolucija v življenju človeštva. To bo navtop industrielne ali gospodarske dc-mokracijv. To bo socializem! M—k. Prof. Dorsey in izseljevanje Slovencev v Ameriko. Chieaški vseučiliščni profesor Gcorge A. l,>orsey, ph. d., II. d., se je na svojem potovanju po južni Evropi minulo poletje mudil tudi na Kranjskem. Potoval je po naši rodni zemlji kakih štirinajst dni meseca julija. O vsem, kar je tamkaj videl in slišal, napisal je osem dolgih člankov, ktere je obelodanil v ehikaškem kapitalističnem dnevniku "The (Tiieago Tribune" z dne 7. do 15. septembra. < 'lanki so' datirani iz Ljubljane. Novega mesta in Metlike. "Glasilo S. N, P. Jednote" priobéuje te članke v slovenskem prevpdu v celoti, zato ima vsakdo priliko, da jih čita in vidi, kako sodi Američan o domovini in i» vsakdanjem življenju Slovencev. Prof. Dorsey .je nieuda prvi Amerikance, ki je podal ameriški publiki širšo sliko o Slovencih in slovenskem živi ju v stari domovini. Nektcri so mu morda hvaležni. da je kolikor toliko seznanil našo staro domovino z Amerika n-ci, kteri čita jo chikaško "Tribuno". Vendar večina nas, ki smo čitali dotične članke v izvirniku, bi pa raje videla,, da je Dorsey napisal Veliko manj ali sploh — nič. Res je, da je za pisa K par trpkih resnic o položaju slovenskega kmeta in nekaj podatkov iz zgodovine Slovencev in o narodnih šegah — navedel je tudi celo *ta-roslovansko mitologijo — toda vse to ne odvaga ostale vsebine dotičnih člankov polnih naivnosti, smošnotsti in nesmiselnosti, kar ni nikakor na čast slovenskemu narodu, pa magari naj sodimo iz popolnoma nepristranskega stališča. Na« ne briga foliko, če profesor piše, da se Ljubljanica izteka v Jadransko morje, da ima Novo mesto samo 2000 prebival cev itd. To so napake, ki jih lahko naredi vsak tujec, ako se ne pobriga za natančne informacije. Naravnost bedasto in tudi žaljivo je pa. ko Dorsey piše, da "celo Novo mesto je mogoče norišnica, kjer norci svobodno letajo naokrog" (Chicago Tribune No. 21Ó. sept. 13th). Zakaj? O, samo zato. ker je gospod profesor skoro pol dneva iskal po mestu ameriške emigrante in pri tem skoro vsakega človeka, tudi otroka.kterega je srečal, ogovoril v angleškem jeziku, a ni dobil odgovora. Kdo se ne smeje! Ali misli profesor, da mora v Novem mestu že vsakdo govoriti angleško če je bilo par Novomeščanov v Ameriki? Kaj bi rekel Dorsey, ako bi kteri slovenski izseljenec, ko pride prvi«"-v ameriško mesto, ogovoril vsakega človeka na ulici v slovenščini in na zadnje celo mesto proglasil za norišnico, ker ga nihče ne razume? Ali bi ubogega emigranta ne na zvali obratno norca"? "Končno smo namreč v Novem mestu — ogovorili jedno kravo (!) na cesti in ta nas je vsaj pogledala", piše dalje Dorsev. Kako duhovito! Morda bo kdo rekel, da se je profesor posluževal znanega ameriškega "humorja"; ampak v tem ga ni niti trohice. — IVof. Dorsev se tudi nekako čudi. da je na Belokranjskem v okolici Metlike, toliko odraščenih ljudi, kmeUjv, bosonogih. V Ameriki ni menda on še nikdar videl bosonogega človeka. Vsekakor ne! "Society world", iz kterega brez-dvomno izhaja Dorsey, ne pozna Ismonožcev — razen polnočnih plesalk za debelimi gardinami. Ako bi se pa gospod profesor lepo napotil v Kentueky na obširne tobačne nasade, vide) bi tam na stotine farmarjev, "svobodnih ameriških državljanov", kteri so raztrgani in bosonogi v družbi svojih bosonogih žena in otrok mučijo na poljih tobaka — sužnji tobačnega trusta. l)orst\v je menda na Kranjskem in po drugih evropskih krajih prvič v svojem življenju videl pravo bedo agrarnega proletarca; zato je odprl oči tako široko. Glavni namen Dorseyevega potovanja po slovanskem jugu in drugod je bil — kakor se tudi sam izraža — da prouči vzroke izseljevanja v Ameriko. Ali jih je proučil? Jako slabo. Tako vsaj dokazujejo njegovi članki v "The Chicago Tribune". Imel je menda to smolo, da je povsod iskal tozadevnih informacij le pri takih judeh, kteri so v slovenski emigraciji popolnoma iz napačnega stališča, največ iz stališča zasebnih koristi. (Konec prihodnjič.) NOVE ŽRTVE BOJA Z ZRAKOM Zrakoplovba. ta najznamenitejši pojav nevkrotljivega človeškega duha, ki ne pozna besede "nemogoče". je tedni zopet slavila nove triumfe in obenem je pa zahtevala nové žrtve. George Chavez, triindvajset letni francoski^ aviatik, je dne 23. sept. preletel ña monoplanu Alpe. Dvignil se je v zrak 8000 čevljev visoko v mestecu Brig v Švici in hotel čez dolgi greben alpskih snežnikov, čez strme kotline in prepade, preletel je glasoviti sim-plonški prelaz in se bližal Milanu v Italiji, kjer ne je imel zavrčiti njegov drzni poíet. Toda Chavez je svoj slavni čin plačal s svojim življenjem. Komaj petdeset milj od milana. ko je bil že na drugi Strani al p in bi izo svojega cilja, padel je z aeroplanom 30 čevljev visoko na tla in si polomil vse ude vsled česar je četrti dan umrl. Njegove zadnje besede so bile: "O Alpe, premagane ste!" Chavez je preletel 7."» kilometrov dolgo pot po zraku v 41 minutah. V krogih aviatikov se to smatra za največji rekord kar ga dosegel kteri zrakoplovec pred njim. Drug*' vesti iz polja zrakoplov-be: Francoski aviatik 'Hubert Latham se je dne 1. oktobra v Bouvu na Francoskem dvigni! z aeroplanom v zrak 9228 čevljev visoko. 41 kilometrov je preletel v 35 minutah. S tem je Latham dosegel rekord visočine in brzine. Med ameriškimi aviatiki je sedaj razen Curt isa in bratov Wrightov menda najznamenitejši mladi 221etni Walter Brookins. kteri je dne 29. pept. preletel na W righto vem biplano 168 milj dolgo pot iz Chicage v Springfield, 111. v štirih urah. S hitrimi koraki napreduje zrakoplovba in vedno bolj se bliža čas. ko si človek popolnoma podvrže ozračje. PRVA SI OVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji. kj*r ms to£i «lohra vin« fn inportliuno pilten*ko pivo. ('mlaja vin« n» »raK>n«> in n« drobno. Ant. Schnabl, cor. Trumbull m. in 26. Str., Chicago, III V8EM DELNIČARJEM JUOO SLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNI DRUŽBI. Diraktorij je sklenil na zadnji ssji, da sa pozo ve j o vil delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-niitvo "Proletarca". Istotako po-rfvlje direktorij vse tiste, lri so morda plačali delnica, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o Um upravni*! vo "Proletarca." Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se js razglasil. Po 90 dneh se bodo ras-dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas. Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnioe B. Vse delnice morajo biti vnosla-ne do dne 9. nov, 1910 Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorija, če bo trpel škodo. Direktorij. PRODA SE dobro idoča grocerija v. La Salle, III. Prodaja se večino brez buk-vic in za "cash". Voza ni. Več se izve pri lastnici Mary Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle, Dl. _ 4kršt Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do S25.00 "PRESTO" najnovejši pa tratoftn ovratnik. iAiéiA âiÉi*É É É Slovencem in Hrvatom priporo čam svoje moderno brivnieo. FHANK ZOKNJAK. 1837 So. Centre «ve., Chicago, HI. »■v Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in eigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Ohicaco, DL POZOR1 POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 Ist Ava., Milvitku, «is, Iiua m«H»oI)» (!ij»*o »^o i n hAno * V ¿hlogi imano tudi razne druge potr^bMin*, k «pa. da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte «i aaAo ixloâbo , Z rw*m apoMovanjetn h 1853-55 Blue Island Ave. Chicago, 111. krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke S6.50 do $30.00 <$.W Corner 26 ** &Central PatkAve, i Rudolph Layer, lastnik. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. CUirsve toči vino, pivo in iganj« prve vrat«. Kmotike prvi kvalitet« ao na prodrj. Za mnoirobrojen poaet m priporoča rojakom v Clevtlandu, pa potnikom Laatnik. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnej&a in najeenejfta paro-brodna ¿rta ta Slovence in Hrvate. Regntarna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vodili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorkn.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razcvetjavo in-*o moderno urejeni — Tirana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt's, 2 Washington St., New York, Skladišče èevl|ev za «lame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove fevlje po mrri in prevzame vhr popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila »e priporoča «I, občinstvu JOSIP JF(ME!U\k, lastnik 1831 So. Centre Ave.. CMcspo. iii. Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po finite. Odprte po dnevi in po noči. P. PerIČ, 1412 W. 18. St., Chicago, III. VI se ZAVEDATE da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljše. Zglasite se pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|fine|še slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE.,. CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAC2. TELEFON C AN AL 287. U8TANOVLJBMO 1SSS. Izdelujemo obleke po meri po *20. 122, 825. Prodajano C7Ä Imamo V zalogi veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih hojah. imamo tudi veliko zalogo s>ajc, kravat. jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojnu naročila se priporoča TI JOT H/l K HAI7I/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IfIAlfItht 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. .........................ml.............. .... Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele S£inwa™ O&iravitn vdhcrjf«, kdo» trpi na Varieoeell, Strietnrl. Dal)« ozdravim nalfiljivo eaetru^aaje, iivdne neomoinoati. vode nico in bolezni tičočih ee moikih. Ta prilika je dana tistim, ki »o i&dali ie velike «voh ravnikom n p da bi bili osdravljeni in moj nam^n jr. p. kazati veem, ki ao bili r^lraTijet,i ^ tucatov »dravniko-brezuapeino, da poaedujom le jaz edino areditvo. • ktfriia zdravim vnpeAno. Za uevspeano zdravljenje nI treba plačati—le za v»p«auo Ozdravim pozitivno *r1nd*čne bolezni, pljučna, on jrtnfc in ledvicah ne gl«de kako atara je bolr7r>n Tajne moike bolezni zdravini hitro, ta «talno m tajno SivAmi«- otMiiio(r)o«t> •laboat, zffuba krrpoati. napor, »aatruplenje in z»fuba vmle. Pljuča, na.i<:_. Brouehitie, «rine bolMmi in pljučne zdravim z mojo nnjnovrjik) m» todo ... ženake bolezni ▼ ozadju, beli tok in druge zdravim *a »talno -Zaatrupljen « in vae druge kotne bolezni kakor priMe, ture, gzrj.», otekltne.—Moini t«»k t» druge bolezni. PrelMa in «vetuje z a« ton J. Govorimo alovanako. DR. ZINS, 41 SO, CLARK ST. between Randolph and Lake Sta. CHICAGO Ura du je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ara z)ut. do 4 ure r».u ALOIS VANA izdelovatelj — .. sodovice. mineralne vode in rai-nih neopojnIH pijač. 1837 So Fi«k St Tel. Canal 1405 Jako važno vi»ra*an|e? Mi «em pcHÎlmT zaoHtalo na ro^nino tu« I " Proletarca"T 0« net — atila. (Spisal Vladimir Sehweigrr.,) Čokato človeče s*' je grelo na aolm*u pred avojo kočo v bregu, pred njim ne je «toga! v prahu lisast maček, plazil se leno in jo zavil za hiSo. V podatrešju »o pulili gol obje in si snažili motno barvano perje. Po stari cesti jo je primahal urnih korakov črno oblečen človek. "Bog se usmili! Vaš brat, župnik je umrl v Zaplati, pridite na pogreb. Jutri ga pokopljemo!" Atila tako so dejali starcu, se niti okrenil ni na leseni klopi, mahnil je z roko malomarno in brezbrižno obsedel ua žgočem sol neu. Črnooblečeni je o diel. Leglu je noč nad zemljo in Atila se je umaknil v hišo. Odprl je staro omaro in privlekel na dan črno obleko, b«lo perilo in širok klobuk. Pogledal je Se po tienicah, uit-trosil ptičem zobe, natočil v skle-niee svežo vodo in w prijel oblačiti. Potegnil je parkrat s šeetko po krajevcih, potrepal po suknjiču in končal delo. Oblečen je stal sredi hi£e. "Ker je ravno umrl. pa griui! Do jutra sem tam in na veeer *e vmem. Koliko je neki zapustil*" Odprl je vrata in sel. V veži mu nista prišla nasproti * žena : ognila sta si in nista si pogledala v obraz. "Kaj gresf" je ona vprašala izpred ognjišča. "Poskusil bom." odgovoril ji je s hreäceciih glasom med vrati. - in šel je. V gošči si je urezal gorjačo, privihal hlačnici in jo mahnil urno po lesu. Pod nogami se je trlo dračje, šustelo je listje, vrse-lo je drevje v vrhovih skrivnostno in bajno. Nič mu ni bilo mar strahov, jadrno je hitel po slabo-uhojenih »tezah. Vražje so se mu svetile mačje oči v tiho noč. Za ovinkom je postal tam, kjer preide steza na belo oesto. Po njej se je pripodil brzopeti zajec in za njim je je prifrfotala uharica. Atila je vdaril s palico po krivem gabru, zadonel je vdarec po gošči, odmevalo mu je, pok je pohitel po gozdu med vejevjem po bliakovo in se zgubil v črnih - daljavah. Viknila je dalji sova uhariea. prhutnila šnmno s porot mi, dohitela je zajca. "IIa! Imam ga. Takole zadavi smrt človeka, ko ga dohiti. Mine pozemsko življenje in prične podzemsko. Brat je že končal . . . prav je imeli" Zakričal je Atila pr»»d se, obraz se mu je zategnil, oči zaiskrile in popraskal se je za dlanjo. Mislil je na dedšcino. Urno je korakal, sklepal, kaj si vse kupi; konja postavi v hlev, vozil bo ž njim in kupčeval s pra-seti. Krave mu je tudi treba in sedaj bo prignal kar dve prav lahko, saj je zapirat¡1 brat mnogo, dvakrat preveč za njegove želje. In vse bo njegovo, vse pograbi on; bila sta brata, druge žlahte in brat je bil župnik. Vesele miali je imel. vse je videl v duhu, konja, krave, hlev prasetov in še polno škrabico srebrnikov. Zasmehnil in kihnil je glasno, zadovoljen je bil, nič so ni brigal za jutranje megle, ki so prerare-žile dol kakor gost, neproditen v pajčolan. Ni ga dretegnil neprijeten, sveži jutranji zrak. l*ri vsaki slabši misli je pospešil korake. In bilo jih je mnogo, mnogo. V klancu je zazvonilo dan. Atila ni čul zvona, njegov duh je Hil v Zaplati v žnpnišeu v prostornih sobah. Tz škrinj in zabojev je pobiral zlato, srebro, knjižiee. Zdanilo se 'je. Megle so se pretrgale. Atila je spel navkreber, ni videl, knko »o (•Prezgodaj umrli mladi na« somišljenik se je resno bavil z literaturo in imel za pisanje jako lepe sposobnosti. Glavni urednik "Rd. Praporja", kteremu je Schweigor) rad naznanjal svoje načrte in se z njim ]K>svetoval, ima ort njega literalnih poizkusov, pa smatra za svojo dolžnost. oteti jih pozabi. Eno nje- • :?ovih črtic priobčujemo tu: se delile megle, vstajale gore iz ujih kakor otoki v mlačnobelem morju. Slep je bil in uiti ni zapa- 5. Ne neti med organizaeijami, njih deli in člani sporov ali nezaupanj«, pae pa zbujaj v njih •»v j"- • J — - — - » zil, kako se je dvignilo zlato soln- solidarnost »n neomajno medse ee nad Stražnimi vrhovi, ter po-i bojuo zaupanje; ljubilo mlado /.emljo s krvavorde- j ti. Ne opravljaj in ne obrekuj čim obličjem. funkcionarjev kako* tudi sploh Raztegnile so se Inegle in sedle | ne ljudi in niti ne smeši dela so nizko ob vznožj«* holmov. Dvigni- j drugov ali strankinih zaupnikov, li ho se zvoniki iz tankega pajčo- I ki so ga opravili v dobri veri, par lana. bele vasice so se zazrle v pa jih podpiraj pri delu; ne do-klanec, zeleno drevje se je dviga- puičaj pa, da bi se kršil program lo kvišku, pozdravljalo svetli ali organizacijske določbe; dan in srkalo prijetno toploto j 7. Ne hvali sam sebe, ker s tem jutranjega solnca. | zbujaA opravičen sum, da ima* "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" | drugačne namene, kakor ti jih je pozdravljali so mimoidoči kmet- j organizacija prisodila in jih kar je črnoopravljenega Atilo, a on žeš; h*» ni zmenil zanje, ni jih čul. , 8. Delaj sam. pa dovoli delati Više w je pomaknilo solnce, | tudi drugim in jih podpiraj v de« toplo je že postajalo in zemlja »e j jauju in s svojim svetom, če je je ugrela. Zazvonilo je jutranjo j treba ; Marijo, sedmo uro in odmeval je 9. Če opaziš napake, svetuj, to bron preko klanca. P mu, nekdo mu je zaklical, Atila se ni ganil, ni s»' ozrl in mislili so, da je gluh. In res je bil gluh ob zvouenju. Utihnilo je v zvonik o v ih linah. Kmet je otrnil znoj raz čelo z golo roko. poveznil ozkokraji klobuk na glavo in dalje delal. V dolu onstran strmine se je zazibal zvonik, bele hiše so zableščala in župnišee s<* je nasmehnilo Atili. On je mahnil z roko. prekril klobuk, pospešil korake in zavil v prijazno _aelo._________ Pri sloki hiši je ugledaPniT lil oblanje. popraskal se je za ušesi in smuknil za hišo. Sedel je za dolgo mizo v gostilni. * * Polieek žga nega!'' Zaspane oči je uprlo vanj deklo rdečih lic. Ni se nasmehnila, kakor se spodobi, le čudila se je neznanemu gostu. Atila ji- pil in nalival nenasit po njenih organizacijskih določilih ; 12. Deluj po organizacijskem načrtu in podpiraj s tem sistematično delovanje in ne daj se podkupiti z obljubami ter ovirati delovanje organizacij s podtikanji in neprimernimi in nepristojnimi zahtevami. Če storiš, oziroma spustiš vsaj to, »i daš odgovor lahko sam — a jaz nimam pravice soditi tebe — naj te sodi stranka. Majerlov. • —— FRANCE KLOBUČAR. France Klobučar, po poklicu mizar, nekdaj glavni blagajnik S. N. P. .1. jo ponesrečil. Minoli teden je padel tako nesrečno z voza, da je obležal nezavesten in tekom treh ur umrl. Zadela ga je delavska osoda, oso« I h modernega ameriškega tla no grlo. * hrešeečim glasom je ~ . ^ Z(lrav na dei0, a » • i . «yi i • y i m 1 * 7 i i • svoje družine ni videl več, da bi se zavedal. Ljudje, ki hodijo spat s polnim trebuhom na pernice, katerim ni treba skrbeti za vsakdanji kruh. bodo rekli: bila je nesreča. Ako bi bila cesta gladka, v dobrem stanu, bi France Klobučar še da- ponavljal: "Ae en poliček." Tretji je stal pred njim na be-lopregrnjeni mizi, upiral se mu je in Atila je obračal steklenico s suhimi prsti. Zunaj je zazvonilo. Atila je obraral steklene oči po široki cesti. Vidri je ljudi ob-lečene v črno žalno obleko. Vedel ------ ----------- --------j nos živel. Tako je pa postal žrtev j.., da bo masa. sveto opravilo za današnjega kapitalističnega siste-dušo rajnega in da hodijo verni , • , je ¿ivljenje farani v cerkev. Nič ga ni genilo, v pest se jim je smejal, majal je z glavo, polno žganih duhov. "Ha! Tepci! Osli! Brr . . . brr . . . le molite . . . brat mi je umrl . . . prišel sem po dedščino . . . Ilaha!" Smejal se je peklensko, praskal se za dlanjo in mislil na denar. Srkal je. počasi sladko žganje, kakor bi mu po premnogi zavžiti pijači postala slabotečna, ostudna, neokusna. Zazvonilo je v drugič. Atila se je povspel k oknu, zibal se je in okorno prestopal. Za železno ograjo na pokopališču je bila i/kopana jama tik za eerkvetiim hrbtom, v tihem ozadju. Ugledal jo je Atila in smeli ga jo posilil. Zapeli so zvonovi,, prinesli so orno rakov polno svežih in suhih vencev, molili glasno gologlavi spustili rakov v grob. Mrtvaška tišina je zavladala, oeenaš se jo glasil, zapel je zvon-ček, zaskropotalo lopato pokopa-oev. s trušeeni je padala prst na rakov, bobnelo je in odmevalo, zaoril je jok glasim in silen in za-bural po kraljestvu smrti divje, nevzdržljivo. KDO JE SODRUO? . To vprašanje smo že slišali ne-štetokrat. Kar prevečkrat že. Jaz bi odgovoril nanj takole: Če hoerš veljati za sodruga, pomni naslednje: 1. Spolna vaj in poznaj pro-grmn stranko; 2. Podpiraj stranko moralni in materielno; •i Podpiraj in čitaj, pa tudi razširjaj strankino časopisje in stninkin« ideje ter njo slovstvo; Pripnda.j politični in. če le more«. strokpvnT in gospodarski organizaciji ter deluj v njih za namen»* organizacij; ma. Dati je moral svoje življenje za "graf ta rje" in prof i t, kot ga je pred njim že dalo na stotisoče delavcev. France Klobučar je doma iz črnomaljskega okraja. V Ameriki je bival približno dvajset let. Zapušča ženo in sest nepreskrbljenih otrok. France Klobučar je imel precej organizatoričnega talenta, katerega pa ni mogel razviti do popolnosti. ker mu je bilo kot delavcu skoraj nemogoče spopolni-ti svojo izobrazbo po delapustu v t«»liki meri. da bi njegov talent prišel do popolne veljave. Bil je navdušen pevec, tenorist. V So Chioagi je organiziral pevsko društvo "Slovan". Tudi pri rojstvu S. N. P. Jednote je bil navzoč. Bil je več let glavni blagajnik. Med Slovenci v Ameriki je postal poznat, ko jo prišlo med njim in novim odborom S. N. P. J., ki jc bil izvoljen na lasolski konvenei ji. do konflikta. Bil je član češke jednote Č. S. B. P. J. oziroma po-družnioo "Slovenije", katero je tudi parkrnt zastopal kot delegat na konveneiji omenjene jednote. Kot delavec jo bil zvest član strokovne organizacije in krajevno skupino, katere član je bil, je i miin i mi v n\ , . v . , fTr ... zastopal na obenem zboru proo Številkah, kakor sledi: Jugouloviiutiki hoc. klub številko: 1. Chicago, 111. sl.#) 2. Uleucoc, Obio. »I. 3. Allegheny, Pa. hr.##) 4. La Bal le, IU. si. 5. Coneinaugh, Pa. ni. 6. Chicago, III. br. 7. Chicago, III. »I. i. •*•) 8. Cumberland, Wvo. nI. 9. Milwaukee Win. br. 10. Vandliug, Pa. hI. 11. Kenonha, Wis. br. 12. Kant Pitzburg, Pa. hr. ' J3. Sygnu, Pa. ■). 14. 8t. Louis, Mo., hr. T3. Johnstown, Pa. Tt, 16. Clairton, Pa. hr. 17. Chicago, III. hr. t. 18. Youngstown, Ohio. hr. 19. So. Shawn, Pa. hr. 20. Chicago, 111. sr. #) 21. KansuH City. »I. 22. ChiHholin, Minn. br. 23. Seattle, Wanb. hI, in sr. 24. Went Pullman, III. nr. 25. Indianapolis, Ind. si. 26. Steel, Ohio. si. 27. Cleveland, Ohio. si. Opomba: #) Hl.^slovennki, hI. t.— hr. ¿.hrvatski ienski; sr.==srb- ■ki, klub ali udruzenje. Klubi ho razdeljeni po starosti in številke ostanvo. Vsi hoc. klubi naj ni notirajo svojo številko. Tekom 10. «I n i odpošlje gl. odbor vse najpotrebnejše. Pravila, VMtopnice in druge liskovi ue ho te v tinku. Naročene tiskovine, kuverte in [tapir hiiio pridržali nazaj, ker še nino bile številke razdeljene. Temu ni kriv glavni odbor. VfHe delo je zakasnelo splošuo glanovanje. Po dokončanem splošnem glasovanju je pripravljalni odbor konHatiral raz merje glasov, nnrkar ne je konstituiral glavni o