SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspediclja |v „Katol. Tiskarni", Vodulkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniatvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. OS. V Ljubljani, v ponedeljek 23. aprila 1894. Letnilc XXII Agents provocateurs? Trst, 18. aprila. Kar je nekdaj v slavnem Carjigradu pričel gla-soviti škof Fotij in so njega nasledniki h koncu privedli, namreč razkolili so katoliško cerkev ter ustanovili pravoslavje — to isto nastavljajo sedaj v Trstu nekateri najnovejši pravoslavci, ki ne le raz-koljujejo katoliško cerkev, temveč sejejo tudi seme nesloge mej onimi brati, ki so doslej vedno bratski se razumeli in složno delovali na občo narodno korist. 0 Srbih ima vsak, ki jih pozna, svojo, žal, da ne Iaskovo sodbo. Kaj da so Srbi v Srbiji, v Ogerski, v Hrvatski, Slavoniji in v Dalmaciji, kaj je njih peščica v Istri in v Trstu, ni potrebno pisati, kajti to dobro zna vsak količkaj olikani Slovenec. Družitev Srbov z Mažari na Ogerskem, z mažaroni na Hrvatskem in italijanaši v Dalmaciji, kakor tudi njih apatija v Trstu do tržaških Slovanov — vse to je eklet&nten dokaz njih sebičnosti, ki presega že vse meje. Mogoče pa, da nikjer tako, kakor v Trstu, razumela sta se dosedaj Slovenec in Hrvat, kolikor pri inteligenciji, toliko v delavskih krogih. Slovenec je Hrvatu šel na roko — Hrvat je Slovencu pomagal, žrtvoval se je v narodni prid in korist. V Istri mej Hrvati in Slovenci ni razločka; ako rečeš Hrvatu Slovenec, Slovencu Hrvat — nisi ni jednega razžalil, temveč si mu prijetno ugodil. Kako pa je pri Srbih, ki se porodijo le kot pravoslavni, recimo v Istri? Ali se jih more vspo-rejati Slovencem ali Hrvatom? Bog obvaruj I Kdor je kot pravoslaven krščen in se prišteva onemu delu naroda, mej katerim se je rodil ter tudi njega ime nosi — je dandanes bela vrana, kajti že sami njih svečeniki jih učijo, da morajo biti poprej Srbi in še-le potem pravoslavni. Obilo število srbskih časopisov, ki se delijo tudi zastonj, vpliva zelo na njihovo mladino. Po teh časopisih širijo tudi svoje ideje, s pačenjem resnice motijo čitatelje tako, da slednjič vse za dober groš držijo, kar so v takih časopisih čitali. Tako je tudi v Trstu z našimi pravoslavnimi, ki so popred kot katoliki, hranili se z dtševno hrano iz „Dubrovnika" in „Srpskega Glasa" ter drugih knjig, koje so dobivali po naklonjenosti nekih Srbov. Znano mi je, da so popred ti pravoslavni — vsaj nekateri — ki so čitali hrvatske knjige, imeli čisto drugi pojem o hrvatski književnosti in Hrvatih sploh, danes pa vsled čitanja srbskih časopisov dvomijo o hrvatski književnosti in smatrajo Hrvate za ljudi, ki nočejo sprave s Srbi. To je sad pravoslavja. Kot bivši Slovenci, postali so po prestopu k pravoslavju Slovani — kakor se nekateri sami nazivajo — in kljub temu imenu, ki je v širšem smislu tudi hrvatsko, niso si dosledni proti Hrvatom, katere je neki njih najnovejši član krstil z ne prav uljudnimi priimki in tako — mogoče nehote — pričel sejati seme nesloge med nižjim krogom Slovencev in Hrvatov. Ako pa pomislimo, da so uprav nižji slovenski krogi v Trstu dosedai bili iskreni prijatelji Hrvatov in ž njimi vedno složno delovali — tedaj si moremo misliti, kakšen sad more to seme mej njimi roditi. Spoštujoč vsako vero in narodnost vsacega so-deležana — spoštoval sem tudi pravoslavno vero, če se pa mora vsak nje Član hraniti s takšno duševno hrano, ki že a priori obsoja vse, kar se noče srbsko nazivati, tedaj je umevno, da mora človek ovirati širitev takšne hrane, ki ta seboj ne pušča druzega, kot seme nesloge. Ker se dosedaj takšno seme ni moglo vsaditi v srca Slovencev in Hrvatov kolikor sploh na Slovenskem in ob hrvatsko-slovenskih mejah, toliko v Trstu in posebno v Istri, je snamenje, da sta se Hrvat in Slovenec iskreno ljubila in spoštovala. Nekateri pa, ki so bili ljubosumni vsled te uprav bratske ljubezni — vrgli so med Slovence pravoslavje, ki pa je prava „filoksera" v vinogradu Gospodovem — ako se pomisli na to, da vsak pravoslavni mora biti poprej Srb in potem še-le pravoslaven. Da končam. Vse počenjanje nekega najnovejšega člana pravoslavja v Trstu nehote mi daje pomisleka: ali ni vse to pravoslavje neka vrsta: a g e n t s provocateurs, ki imajo nalogo širiti seme sovraštva mej Hrvati in Slovenci? Treznomislečim Slovencem ni potrebno jasneje govoriti. Vsem pa, vzlasti delavskim krogom, priporočam : Je oprezni bodite! Toliko sem smatral za mojo dolžnost, opozoriti Slovence in Hrvate — da ne bo prepozno.*) D i x i. (* Ker nismo imeli časti, dobiti od gosp. dopisnika Se nikoli nikakorSnega sestavka ter ga tudi ne poznamo in da dobremu namenu ustrežemo, priobčili smo ta dopis a na njegovo odgovornost. Državni zbor. Dunaj, 21. aprila. Budgetna razprava. (Jednajsti dan.) Poslanska zbornica pričela je danes obravnavati proračun učnega ministerstva. Dotična razprava je vsako leto najobŠirneja, kar je čisto umevno, ker nobena reč živejši ne sega v narodno in družinsko življenje, kakor šola. Tudi letos se je pri centralu oglasilo veliko govornikov iz raznih krogov, klubov, strank in narodov. Kot protigovorniki so se vpisali: Perič, Adamek, Nabergoj, 2aček, Kurz, Sokol, Svožil, Kaizl, Kavnic, Bfeznowski, Eomanczuk in Hauck. Zagovorniki so: Treuinfels, Demel, Hofmann-Wellenhof, Sokolowski, Hormuzaki, Barwin-ski, Salvadori, Pientak, Hiitter in Herk. Od teh 22 govornikov prišlo jih je danes na vrsto le sedem in učni minister, dasi je seja trpela do 6. ure zvečer. Vsi tudi v prihodnji seji ne pridejo na vrsto, ki se prične v ponedeljek že ob 10. uri zjutraj in ki utegne tudi trajati do 6. ure zvečer, ker je g. predsednik baron Chlumeckj rekel, da mu pri obilnem številu govornikov in obširnih govorih ne preostaja druzega, kakor imeti prav dolge seje. Prvi govornik je bil dalmatinski gimnazijski veroučitelj poslanee Perič, ki je pričel svoj govor v hrvatskem jeziku in ga nadaljeval v nemškem. Pritoževal se je, da je v šolah premalo verskega duha, in da se pri zrelostnem izpitu izpušča krščanski nauk. Dalje zahteva za katoliške otroke katoliške učitelje in prestopi potem k razgovoru o župnijskih cerkvah in župnijskih uradih v Dalmaciji, ki so silno zanemarjeni. Gledd srednjih šol /.ahteva za slovansko mladež slovanske učilnice, v katerih naj se podučuje tudi staroslovanski jezik, v katerem se po nekaterih krajih še sedaj daruje sv. maša. Tudi o tem se pritožuje, da je na mornarskih zavodih italjanščina učni jezik, in da se hrvatski jezik sploh še podučuje ne. Treba je sicer spoštovati kulturne jezike, ali pravi kulturni jezik kakega naroda more biti le matemi jezik. Vlada v Dalmaciji trdovratno podpira tamošnjemu prebivalstvu čisto tuj jezik, zato morajo že skoraj prenehati te nenaravne razmere. Za njim je govoril benediktinski opat Treuinfels. Kazal je, kako se med sedanjim svetom razširja pohlepnost po razveseljevanju in kratkem času. Nedelje se porabljajo že zgolj le za veselice, pri katerih se nič ne gleda za potrebni počitek. Pa tudi nezadovoljnost se čedalje bolj širi med ljudmi, med stariši in otroci, gospodarji in posli, in sicer ne samo v revnih, ampak tudi jako imovitih krogih. Ta nezadovoljnost pouzročuje obilne samomore, ki se širijo že med prostim ljudstvom po deželi, in nevošljivost revnih ljudij proti bogatinom, ki se pa skoraj že spreminja v sovraštvo. Nekateri segajo celo še dalje in hočejo šiloma prekucniti ves družbinski in socijalni red. Najboljše zdravilo zoper te žalostne prikazni je sv. vera, zato pričakuje, da vlada ne bode zadrževala cerkve v izvrševanju njenega poklica, ampak jo še podpirala Zlasti je treba skupnega sodelovanja v šoli in sicer ne samo po vnanjem, ampak notranje. Zato pričakuje od učne uprave, da bode pazljivo gledala na to, da bodo učitelji namen šole iskali v nravnoverski izgoji otrok, katero že obstoječi šolski zakoni zahtevajo. Vlada in poslanci in sploh vsi krogi naj se združujejo v varstvo katoliške cerkve; ker če se ta stavba podere, se ne more nič postaviti na njeno mesto. Brez Boga in brez strahu božjega ni bilo nikdar stalne človeške sreče in je tudi za narode iu države ne bo. Tretji govornik je bil češki poslanec Adamek, ki je omenjal češke visoke šole na Moravskem, katera je silno potrebna, in češkega gimnazija v Opavi. Minister Gautssh ga je bil že obljubil, ne ve se pa, ali bode sedanjega ministra begala trditev, da bi naprava take češke šole vznemirjala vnanje države, to je Prusijo, in bode treba prositi privolitve za njo ne samo pri dr. Mengerju, ampak tudi v Berlinu? Dalje je omenjal češke ljudske šole, katero društvo Komenskj vzdržuje na Dunaju, in ki je silno važnega kulturnega in socijalnega pomena, kateri se pa vlada zmirom protivi. Ali boljša bodočnost naroda češkega ni odvisna od milosti in nemilosti dunajske vlade, ampak zagotovljena je po zgodovinskem poklicu, po moči in lastni pomoči naroda češkega. Proti Adameku je govoril šlezijski poslanec Demel, ki mu je očital, da ni prav risal šolskih razmer v Šleziji. Matica školska v Opavi vzdržuje češki gimnazij, kjer je pa izmed 295 učencev samo 19 rojenih v Opavi, vsi drugi prihajajo z dežele. V Opavi je samo 10'/» odstotkov češkega prebivalstva, zato češkega gimnazija tam ni treba. Obširno je govoril tudi o realkah, katere je treba temeljito preosnovati, ker se zdaj v istini od njih zahteva osemurno delo na dan. Potem je prišel na vrsto tržaški slovenski poslanec Nabegoj, ki je razpravljal šolske razmere (, /Vi L Yn M , v Trstu in tržaški okolici. Deželni zbor tržaški je sicer v zadnjem zasedanju sklenil neki šolski zakon, katerega pa nobena avstrijska vlada ne more priporočati v najvišje potrjenje, ker ni le silno-škodljiv za slovensko prebivalstvo, ampak tudi nasprotuje državnemu šolskemu zakonu. Po tem zakonu bi bili tržaški Slovenci v mestu in okolici za vse večne čase na milost in nemilost izročeni Italijanom, kar pa gotovo ni v skupno državni koristi. Konečno priporoča resolucijo, v kateri se zahteva od vlade, naj za slovensko prebivalstvo na Primorskem preskrbi potrebnih učilnic. Za Nabergojem poprijel je besedo učni minister M a dej s k i prvikrat, odkar je minister. Ni sicer razvijal celega programa, katerega se hoče držati pri svojem poslovanju, vendar pa je pojasnoval najvažnejše naloge svojega ministerstva. Najprej je omenjal razmere med državo in cerkvijo; nekdaj so si mislili cerkev in državo kot dve nasprotnici, ki ste vsak trenotek pripravljeni si v lase skočiti, zdaj nekateri vidijo vzor pravega razmerja med njima: popolno ločitev. Učna uprava ne stoji na tem stališču ; že obstoječe pravo zahteva samosvojnost in neodvisnost, vsaktere izmej njiju v svojem krogu ali samosvojnost še ne pomenja ločitve in neodvisnost ni popolna malomarnost; če ste tudi različni v svojem zadnjem cilju in svojih sredstvih, imate vendar toliko skupnih koristij, da vzajemno delovanje jako olajšuje izvrševanje njihove naloge in dosego vrhovnega namena. V marsikaterem oziru ste toraj drugo na drugo navezani in kakor minister pričakuje, da bode cerkev vplivala na poravnavo nasprotja v državnem in so-cijalnem življenju, ravne tako tudi on obeta v postavnih mejah in po razmerju sredstev pospeševati cerkvene koristi. Minister se je pečal z govorom opata Freuin-felsa tudi glede ljudskega šolstva, ali pokazal je, da da dotičnih besed ni umel. Kakor je razvidno iz gori omenjenih črtic, je Freuinfels samo omenjal, da že obstoječi šolski zakoni zahtevajo nravno versko odgojo. Ali nekateri učitelji se na to ne ozirajo, ker šolske postave v svojih drugih določbah taka sredstva iu tako postopanje zaukazujejo, ki se z glavnim smotrom, versko-nravno odgojo, ne strinjajo, ali pa mu celo nasprotuje.jo Učna uprava pa v tem oziru pri izvrševanju zakona prav lahko marsikaj hudega odvrne, pomanjkljivega popravi in dobrega vpelje da slabi nasledki šolskega zakona ne stopajo tako občutljivo in pogubno na dan, kakor bi se to godilo, ako bi se izvrševali po vsej strogosti. Zato je prosil govornik g. ministra, da naj skrbno čuva nad tem, da bodo učitelji pred očmi imeli glavni smoter šolskega zakona. Ali zakona samega ni mogel in ni hotel hvaliti, ter je to tudi prav jasno izrekel. Ko je namreč g. minister v svojem govoru omenjal, da je radostno čul besede Treuinfelsove, ki pričajo, da je nravno verska odgoja ljudstva mogoča tudi pri obstanku sedanjih šolskih zakonov, mu je gospod opat takoj segel v besedo z medgovorom: Tega nisem rekel! G. minister je toraj napačno umel besede Freuinfelsove, ne da bi ga bile pri tem vodile slabe misli, ali slabi nameni, kakor je precej po govoru zagotavljal konservativnim poslancem, ki so se po pravici spodtikali nad tem odstavkom njegovega govora. Prestopivši k srednjim šolam povdarjal je minister, da namerava zdatno preosnovati učni načrt naših realk v dvojnem oziru, da namreč razbremeni učence zlasti v realističnih predmetih in da povzdigne humanistično odgojo v realkah. Gimnazije ostanejo, kakoršne so, za visoke šole pa bode skrbel, da ohranijo svojo veljavo, zlasti za visoko šolo dunajsko, ki slovi po celem svetu. Tudi poboljšanja profesorskih plač omenja in priznava potrebo z najtoplejšim zanimanjem, ali ker je to v tesni zvezi s finaučnimi razmerami, ne more zdaj še nič povedati, kdaj in kako se bode vravnala ta reč. Znamenite so bile besede ministrove glede narodnih zadev. Spominjal je na svoje izjave v bud-getnem odseku, kjer je poudarjal, da se hoče vlada ozirati na sklepe avtonomnih korporacij in na medsebojno sporazumljenje državnih poslancev. Ker so pa te njegove besede nekateri napačno umeli in jih tako sukali, kakor da hoče vlada za narodno šolstvo le tamkaj kaj storiti, kjer bi bili s tem zadovoljni deželni zastopi, ali bi se med seboj porazumeli poslanci dotičnih dežel, kar bi bilo mogoče na Štajerskem, Koroškem, v Istri in Trstu, je minister danes izrecno poudarjal, da iz gori omenjenih njegovih besed nikakor ne sledi, da se bodo absolutno od- klanjale narodne zahteve, katerim bi omenjena faktorja ne pritrdila; ker narodno življenje ljudstev je organično, ter se po uradni sili absolutno ne d& ustaviti! Govoreč o narodnosti je minister spominjal na dogodke na Češkem, kjer so se med »Omladino" pokazale žalostne prikazni, katere hoče pazljivo zasledovati, ali že zdaj opozarja, da na vzgojo mladine ne vpliva samo učna uprava in šola, ampak tudi cerkev, družina, družba in javno življenje. — Ministri in mnogi poslanci so Madejskemu čestitali k njegovemu govoru. Bedasto je govoril graški nemško-nacijonalni poslanec Hofmann-Wellenhof. Pohvalil je ministra zaradi njegovih besed glede šolskih zakonov, ki ne ovirajo nravno-verske vzgoje mladine. Tako odkritosrčnih besed že dolgo ni bilo slišati z ministerskega sedeža, kar daje upanje, da bode šola zopet mir imela nekoliko časa. Potem se je zaganjal v slovenske paralelke na celjskem gimnaziju, pri katerih ne gre za zgolj šolsko vprašanje, ampak za nov dobro preudarjen korak za poslovenjenje (!) južnega Štajerja, dasi Slovenci sami priznavajo (!), da njihov jezik še ni zrel za popolno gimnazijo. Razmere na celjskem gimnaziju so skaljene po slovenskem rovanju (!). Slovenski zakotni pisači, slovenski časnikarji in drugi taki ljudje obdelujejo višje gimnazijalce v svojem smislu. In tako je prišlo, da je neki učenec ravnatelju ovadil obstanek neke nemško-nacijonalne zveze na celjskem gimnaziju, ki je pa čisto izmišljena. Ravnatelj in profesorji se skrbno zdržujejo političnih agitacij, pa vendar jih slovenski časniki grd£ na vsak mogočen način; očitajo jim nemško-nacijonalni terorizem, ako katerega slovenskega dijaka vržejo, in neki osmošolec, ki je bil zaradi raznih prestopkov v disciplinarni preiskavi, se je ponašal, da ga ne morejo izključiti, ker mu je bilo to zagotovljeno od nekega državnega poslanca. Slovenski časniki izmišljujejo nerednosti na celjskem gimnaziju, da tem laglje poudarjajo potrebo slovenskega spodnjega gimnazija. Stariši pa o tem nič ne vedo, zato se bodo nemški nacijonalci z vso odločnostjo upirali, da bi le za palec zemlje zgubili na Spodnjem štajerskem. Ker prideta pri učnem šolstvu k besedi slovenska štajerska poslanca Robič in Gregorec, bosta zaradi teh neosnovanih trditev poslancu Hofmannu gotovo posvetila, kakor se mu spodobi. Zadnji govornik je bil včeraj moravski poslanec dr. Z a če k, ki je učnemu ministru očital, da je sicer prvi učni minister rodom Slovan, da se je pa hitro navzel idej svojih nemških prednikov. Potem priporoča ustanovitev čeških srednjih šol in češke velike šole v Brnu in češka predavanja na tehnični šoli in ravno tako na obrtni šoli. Pred sklepom seje interpelira še grof Alfred C o r o a i n i učnega ministra o izključenji učiteljev in učiteljic pri volftvi mestnega šolskega sveta v Gorici. Gimnazija v Celju. (Govor poslanca gosp. Mihe Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.) (Dalje.) Včeraj je poslanec celjskega mesta mnogo govoril o zatiranju Nemcev na Dolenjem Štajerskem. Kaj je pa navel, da bi to dokazal? S čim on hoče dokazati, da je naša stranka pritiskala Nemce v Celju ali jih še pritiska in oziroma kaj je prejšnja vlada ukrenila v tem oziru? Jedno stvar sem že omenil, namreč, da so se neki poslovenili uradniki v tamošnjih državnih uradih. Nadalje je gospod poslanec omenjal, da se je poslovenila zemljiška knjiga. Ta stvar pa ni s slovenskim uradovanjem v nobeni tesni zvezi, če se že hoče govoriti o poslovenjenju zemljiške knjige. Slovensko prebivalstvo na Dolenjem Štajerskem je zahtevalo in še vedno zahteva, da se mu pisma pri notarjih napravljajo v jeziku, katerega razume, t. j. v slovenščini. Če je pa pismo spisano v slovenščini, je čisto naravno in potrebno, da se vknjiži, kar obsega dotično pismo, ne besede več pa tudi ne manj. Jaz torej ne razumem, kako se more govoriti o poslovenjenju zemljiške knjige. Nemškim strankam se vknjižijo njih stvari tako, kakor so se poprej, slovenskim strankam, katere zahtevajo slovenska pisma, se pa vknjiži v slovenščini, kakor žel& O poslovenjenju zemljiške knjige torej ni nobenega govora. Slovenskim strankam se je le to do-< volilo, kar se odreči ni moglo. Da je gospod za- r i i i stopnik celjskega mesta tudi štajerski deželni poslanec, bi bil slišal obširne debate o tej stvari v deželnem zboru štajerskem, ki so privele tako daleč, da se je bilo sklenilo, da se naroči deželnemu odboru, naj se pritoži pri najvišjem sodišču. Ne vem, se je li to zgodilo ali ne, ali prepričan sem, da ni pričakovati vspeha, če se je to zgodilo. In poslovenjenje okrajnega zastopa v Celju?_ Da, gospoda moja, tukaj je pa nekaj posebnega. Ta korporacija je imela nemško večino, dokler ni razsodilo upravno sodišče, da celjski hišni posestniki ne smejo več voliti v skupini veleposestnikov. Tako je kacih 70 nemških volilcev izpalo iz volilnega seznama. S tem je bila odločena večina okrajnega zastopa. Da bi se to moglo imenovati poslovenjenje okrajnega zastopa, ne verjamem. Nemški element je v tem zastopu v znatni manjšini in č. gospod tovariš baron Hackelberg, ki je tudi član te korpora-cije, bode gotovo priznal naši stranki, da kot večina objektivno postopamo. Torej ni utemeljeno, to zadevo okrajnega zastopa označevati za zatiranje Nemcev. Spremena v sestavi tega okrajnega zastopa opira se pred vsem na faktično obstoječe razmerp, na katere se bi morala ozirati vsaka vlada, ako hoče biti pravična, naj ji potem že stoji na čelu grof Taaffe ali svetlost knez Windischgriitz. Sedaj mi je še spregovoriti o poslovenjenju notarske zbornice v Celju. Ta stvar je tata. Ta zbornica je imela poprej nemško večino, ali premenila se je, ko je slovensko prebivalstvo na Dolenjem Štajerskem jelo zahtevati, da naj se nastavijo notarji vešči obeh deželnih jezikov, kar je tudi utemeljeno v zakonu. Spremena se je izvršila čisto naravno. Vlada ni mogla ničesa storiti. Vzeti je morala tiste kandidate, ki so postavno dokazali znanje obeh deželnih jezikov. V tem oziru naj še omenim neko stvar. Poprej je bila navada — in mislim, da je to bila postavna navada — da se je pri nameščenju notarjev za slovenske kraje strogo gledalo na to, da se postavno dokaže znanje druzega deželnega jezika. Pri poslednjem notarskem imenovanju na Dolenjem Štajarskem se je pa vendar prezrlo to glavno načelo in obžalovati moram to in nujno moram prositi pravosodno upravo, da tako ne bi več postopala, kakor je pri poslednjem imenovanju notarja v Mariboru. Po mojem mnenju je tako postopanje — ne vem, kako bi se izrazil — (klic: nepostavno!) ne-postavno nočem reči, tako postopanje je tako, da se ne more smatrati za redno. Znanja slovenščine v tem slučaju kandidat ni dokazal, za dokaz slovenskega znanja smatrala so se nekatera dela dotičnika, katerega je nemška stranka vsekako hotela spraviti na to mesto. Nadalje se je tudi južnoštajerska hranilnica navajala za zatiranje Nemcev. Zgodovina osnove te hranilnice je tudi nekaj posebnega. Kako smo pa prišli na misel, da je treba osnovati svojo hranilnico v Celju? Prisiljeni smo bili s sklepom nemške hranilnice, ki je hotela preprečiti slovenska zemljiška vknjiževanja. Ker so se branile nemške hranilnice, vspreje-mati slovenske zadolžnice za hipotečno pokritje, bili smo prisiljeni, osnovati svojo hranilnico v Celju, ki pa nima izključno slovenskega značaja. Pri nas dobi posojilo, kdor more dati potrebno pokritje, brez ozira na to, ali so pisma slovenska ali nemška. (Tako je !) Vsled tega bili smo prisiljeni storiti korake za osnovo svoje hranilnice, neutralne hranilnice, in tako je pet sodnih okrajev okrog Celja osnovalo hranilnico, ko je dala vlada dotično dovoljenje. Osrednja vlada s tem Slovencem ni storila nobeno koncesijo, ker je bila njena dolžnost, da se upre prizadevanjem nemških hranilnic, ki so hotele oškodovati kredit slovenskega prebivalstva. Tudi osnova slovenske tiskarne v Celju se je navajale za zatiranje Nemcev. Osnova te tiskarne ima tako zgodovino. Posojilnice so se v slovenskih delih dežele tako razvile, kakor težko pri katerem narodu. Pospeševala je razvoj posojilnic .Zveza slovenskih posojilnic," katere sedež je v Celju in katerej imam jaz čast biti predsednik. Šlo je v prvi vrsti za to, da slovenskim posojilnicam olajšamo manipulacijo, iu si prizadevamo, da jim preskrbimo kolikor je moč jednakomernih in cenih tiskovin, ker je slednjemu strokovnjaku znano, da je pcsojilničarstvo "< <1 i J j F smatrati za celoto in da je vsaka posojilnica v zvezi z drugimi. To je vodilo »Zvezo", da se je obrnila do vlade, da jej da dovoljenje za osnovo nove tiskarne. Ta koncesija se ni dala kacemu zasebniku, temveč »Zvezi slovenskih posojilnic" in ima namen, v prvi vrsti podpirati posojilnice v njih teženju po cenejši upravi. Da ta tiskarna vspeva, stara nemška tiskarna pa hira — to je povedal gospod poslanec dr. Foregger včeraj, poprej jaz tega nisem vedel — to pač ne more biti povod, da ne bi se »Zvezi" bila smela dati koncesija pred vsem v omenjeni namen. V Celju se nemški živelj zatira od začetka Taaffejeve vlade, tako je včeraj pripovedoval gospod dr. Foregger, ali vendar je včeraj nam objavil uradne podatke, po katerih se v Celju Nemci množe, Slovenci pojemajo. »Ja, erkliiret mir, Graf Oerendur, diesen Zvviespalt der Natur!" Če se nemška stranka pri teh razmerah krepča, tedaj bi pač njen zastopnik moral želeti, da bi take razmere še dolgo trajale. (Dalje slraštva. (Odbor družbe sv. Cirila in Metoda) je imel 18. aprila svojo 75. sejo. Navzočni so bili gospodje: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Blei-weis, Anton Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (tajnik) in nadzornik Ivan Vrhovnik. Prvomestnik naznani, da bode družba proslavila cesarjevo petdesetletnico z izdanjem primerne knjižice za mladino, obsega-jočo životopis Njegovega Veličanstva. Isti izreče v toplih besedah odborniku ces. svetniku Murniku obžalovanje in sožalje zaradi bridke izgube, katera je zadela s smrtjo njegove za vse blago vnete soproge ne le njega, ampak tudi družbo in ves slovenski narod. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da so postale pokroviteljice družbi: Posojilnica mariborska ter vasi Draga in Št Vid pri Zatičini. Blagajnik je izdal v zadnjih treh mesecih 1016 gld. več. kakor je imel dohodkov. Posebno veliko stanejo tržaške in goriške šole. Odobri se dalje: podpora šoli v Pernicah, poslatev knjig rožeški podružnici, nakup nekaterih knjig za Kočevje in šolsko knjižnico pri Sv. Antonu na Pohorju; pregleda se statut mariborskega zavetišča in skupna pogodba o zemljišču za velikovško šolo ter rešijo se začasno zadeve o šolah na Greti, Belvederu, v Rocolju in Trstu in nekatere osebne zadeve. (Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem) ima svoj peti letni občni zbor v sredo dne 25. aprila t. 1. (na sopraznik sv. Marka) v Celovcu v dvorani gostilne »pri Sandvvirtu«. Začetek ob 3. uri popoludne. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v preteklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pre-gledovalcev računov. 6. Govor o sedanjem političnem položaju. 7. Govor o ljudskih šolah na Koroškem. 8. Govor o preosnovi volilnega reda. 9. Gospodarski govor. 10. Razne razprave, predlogi in nasveti. — K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Po zborovanju vršila se bode za ude prosta domača zabava. Na jesen pa priredi isto društvo za ude in povabljene goste zopet večjo narodno slavnost v Celovcu, na katero vse prijatelje društva že danes opozarjamo. (Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) sklenila je v svoji zadnji seji slaviti praznik slovanskih blago-vestnikov s sveto mašo, ki se bode služila dne 5. julija zjutraj na Gorenjem Rožniku. — V nedeljo potem, t. j. 8. julija pa se bode priredila v korist zakladu glavne družbe velika vrtna veselica, na kar se častito narodno občinstvo že danes opozarja. (Akad. društvo ,Triglav1) v Gradcu izbralo si je za poletni tečaj sledeči odbor: predsednik: gosp. cand. iur. Vinko Strgar, podpredsednik: gosp. cand. phil. Ludovik Verbnjak, tajnik: g. stud. phil. Milan Mencinger, blagajnik: gosp. stud. iur. Fran Žižek, knjižničar: g. cand. med. Ferdo Kunej, gospodar: gosp. stud. phil. Josip Wester, odbornik namestnik: g. cand. med. Zmsgoslav Supan. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Brežice) in okolico bode imela redni letni občni zbor v Brežicah dne 29. aprila 1894 ob 6. uri zvečer v Čitalnični dvorani hotela K 1 e m b a s s sledečim sporedom : 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev odposlanca k veliki skupščini in 5. razai predlogi. Načelništvo. (Slovansko pevsko društvo na D u-n a j u) priredi v sredo dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Rouacherjevi I. Schellinggasse 4, svoj veliki koneert pod vodstvom g. A. A. Buchte. Pri tem koncertu bodo sodelovali: gospici E. Pan-cera, Josipi na Heller iz Prage; gg. L. Čelansky, prof. Rudolf Elichh, prof. T. Kretschmann. Vspored je velezanimiv. Društvo poje zbore raznih narodno-stij. Za Slovence posebno zanimiva točkabodeta dva zbora in solospev Ivana in dr. B. Ipavčeve .Teharski plemiči". Tenor-solo bode pel g. J. Mlčocb. V vspo-redu so zastopane tudi druge slovanske narodnosti, tako Srbi, Čehi, Hrvati, Malorusi, Velikorusi. Glasbeni proizvodi najslavnejših slovanskih umetnikov, kakor B. Smetane, A. Dvoraka, Iv. pl. Zajca, G. Eisenhuta, E. Bendla, T. Lešetickega, T. Kretsch-mana, J. Pauknera itd. se bodo proizvajali. Po koncertu sledita koncert vojaške godbe in ples. — Vstopnice se dobe v društveni pisarni I. Tiefer Graben 11, v »Slov. Besedi" I. Wallnerstrasse 2 in zvečer pred koncertom. Telegrami. Mali Lošinj, 22. aprila. Nadvojvoda Karol Štefan je včeraj semkaj prišel iz Opatije s soprogo Marijo Terezijo in rodbino. Danes so vsi bili pri sv. maši in potem odpotovali v Pulj. Civita Vechia, 22. aprila. Cesaričina vdova Štefanija se je na ladiji „Trieste" semkaj pripeljala. Odtod potuje v Neapolj. Budimpešta, 28. aprila. V Hodmezo-vasarhelyju je poskusila včeraj množica bro-ječa kacih 300 ljudij, vdreti v mestno hišo, zahtevajoč nazaj spise, konfiskovane pri socialističnih vodjah. Ljudje so kamnjali žan-darje, poslednji so pa streljali. Pet ljudij so ranili, mej njimi jednega smrtno. Huzarji so razgnali ljudi. Kacih 60 oseb so zaprli. Po ulicah hodijo vojaške straže. Belgrad, 23. aprila. Pri včerajšnjem slovesnem obedu povodom slovesnosti osvo-bojenja Srbije odgovoril je kralj na govor ministerskega predsednika, proslavljujoči dela Miloša Obrenoviča, z napitnico narodu, vojni in zvestim Belgračanom, posebno naglašujoč delovanje Miloša, Mihajla in Milana, katerega spoštuje kot očeta, prvega kralja osvobojene Srbije in zvestega podložnika. Govor so na-udušeno pozdravljali, . zlasti odstavek, ki se tiče Milana. Lizbona, 21. aprila. Poslednjih 24 ur jih je 85 zbolelo za koleri podobno boleznijo. 141 zbolelih je že ozdravelo. Umrl ni nobeden. Atene, 21. aprila. Pri včerajšnjem potresu je precej ljudij bilo poškodovanih. V treh krajih okrog Locrisa je 129 mrtvih, veliko več pa ranjenih. Pariz, 21. aprila. Vspeh subskripcije mestnega posojila je jako ugoden. Podpisalo se je 83krat toliko, kakor se potrebuje. Finančni zavodi so podpisali 70krat toliko, kakor se potrebuje, drugo pa zasebniki. Madrid, 22. aprila. Po došlih poročilih se kolera v Lizaboni širi. Po poslednjem došlem poročilu španjskega konzula je v Lizaboni tudi že jeden za kolero umrl. Madrid, 22. aprila. Eimski romarji so po noči vračajoč se prišli v Valencijo. Izkrcajo se po dnevu. Bio de Janeiro, 21. aprila. Trgovina se začenja oživljati. Predsednik je naznanil diplomatom, da je vstaja končana. Buenoa Ayres, 22. aprila. Po prestani karanteni so brazilijanski vstajniki se izkrcali v Montevideu. Njih stanje je žalostno, vendar se vsi branijo poslužiti se pomiloščenja, katero Peiiota ponuja. Že 2q let se premovana želodčna tinktura Iekarja Plceolija v Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva in jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci in bogatinje. 584 10 10-10_ Tujci. 20. aprila. Pri Maliču : Smole, Fournes, Stein, Pfeifenberger, Griinhut, Grenzer, Schimann. Pluhaček z Dunaja. — Weisser iz Brna. — Fuchs iz Preddvora. — Koppstein iz Siofoka. — Aichenvvalder ie Celovca. — Kroscbl iz Celja. — Fiihnrich, inženfir, iz Leobersdorf-a. de Rocco iz Trsta. Pri SlotM: Klara Vesel, Kral, Erdheim , Schuhart, Herlich, Noel, Hahn, Bienenfeld z Dunaja. — Adorjan iz Budimpešte. — Karol baron Born iz Tržiča. — Schmidt iz Budimpešte. — RUegger iz Curiha. — Rabas s soprogo iz Višnje Gore. Pri Juinem kolodvoru: Legat, c. in kr. dvorni kapelan, iz Lipice. — Dolenz iz Vipave. — Kušlan iz Novega Mesta. — Karaly iz Kranja. Pri bavarskem dvoru: Datela iz Doba. — Ronner iz Trsta. — Lackner iz Prusije.J Pri avstrijskem caru : Ivan Dekleva, poštar, iz Vrema. Vremensko sporočilo. C as opazovanja 21 7. u. zjut. 2. u. pop. ft u. zveč Stanje zrtkomer. t mm 728-9 724-2 723.3 toplomer« po Celtiju 96" 100 10-6 Veter si. zap. si. vzh. Vreme dež oblačno 22 1. a. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 724 0 725-7 728 3 104 15.4 11-2 si. vzh. brezv. oblačno dež o O u a 3 5 2 i a 13-60 dež 12-70 dež Srednja temperatura obeh dni 9 9° in 12-3*, oziroma za 0 3" in 2-5" pod normalom_ t 247 1 Tužnim srcem javljamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našega preljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Antona Vrančiča, učitelja v Zagradcu danes dne 23. t. m. po kratki mučni bolezni, pre-videnega s sv. zakramenti za umirajoče, v 39. letu starosti. Pogreb bode v sredo, dnč 25. t. m. ob 10 uri dopoldne iz Zagradca na ondotno pokopališče. V Zagradcu, dne 23. aprila 1894. Žalujoči ostali. 246 1 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, našega preljubega in nepo-zabljivega očeta oziroma brata in svaka, gospoda Franceta Dolinar-ja bivšega posestnika, gostilničarja, šolskega predsed-sednika, občinskega odbornika itd. na Šujoi danes, dnč 23. aprila ob 9. uri zjutraj, v 37. letu njegove starosti, po kratki in mučni bolezni, pre-videnega z zakramentom svetega poslednjega olja, k Sebi v boljše življenje poklicati. Truplo nepozabljivega rajnega preneslo se bode v sredo, dnč 25. t. m. ob 8. uri zjutraj iz domače hiše v Šujci h. St. 22 na pokopališče na Dobrovo. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Preblagi rajnki bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočen v blag spomin in pobožno molitev. Šujca, dne 23. aprila 1894. Marija Dollnar roj. Šušteršlč, soproga. Alojzij Dolln&r, sin. Marija Dollnar, hči. Umrli so: 20. aprila. Viktor Kusold, posestnikov sin, 9 dni, Cesta na loko 4, Trismus. — Mihelj Japel, gostačev sin, 7 mes., Črna vas 3, Skrlatica pri davici. — Pavi Sterk, pešec, 25 let, Pred Kosamo 4, se je vstrelil. Vizitnice priporoča Mol. Mam. St. 8064. Razglas. 289 3-2 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število uboinih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 5. maja lotos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. aprila 1894. papir za 116. 6°|0no bolgarsko drža oo hipotekarno posojilo. V zlatu obrestljivo in povračljivo. Hinntpkariin zagotovljeno s prvohi- lll[H»lt H u n aj 8 k a borza. Dni 23. aprila. Papirna renta 5%, Iti % davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka , , Zlata renta 4%, davka prosta .... avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri. Napoleondor (20 fr.)........ 9 Ctsarski cekini .......... 5 Nemžkih mark 100..........61 98 gld. 40 kr. 98 . 30 „ 119 . 60 „ 97 . 75 „ 10f6 . - . 352 . 75 „ 124 . 90 . 93 89 15 Dni 21. aprila. Ogerska zlata renta 4* . . . 118 gld. 50 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 10 . 4* državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 147 „ 60 . 5% državne srečke L 1860.. 100 gld. . . 168 , — „ Državne srečke 1. 1864., 10Q gld..........197 , 25 . Zastavna pisma avstr. 08r.zem. kred. banke 4* 98 » 50 . 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 „ Kreditne srečke, 100 gld..............199 . 25 . St. Genois srečke. 40 «ld.......70 „ 50 . 4% srečke dunajske parobrodne družbe . 142 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 70 . Budolfove srečke, 10 gld..............22 . 25 . Salinove srečke, 40 gld..............74 . 50 . Waldsteinove srečke, 20 gld......49 . — , Ljubljanske srečke..................23 . 26 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 50 , Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2997 . 50 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 106 . 25 . Papirnih rubeljev 100 ............133 „ 76 „" ■f Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja z» zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba E R C U R" flfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. Sdf Pojasnila "£B v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špskulacijskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |f* naloženih glavnic, m