St. 22. V Gorici, dne 31. maja 1895. TecEU XXV. „So6a" izlmja vsak petek o poldne in velja s prilogo ,,Stspodarskl List' vred po poSti prejemana ali v Gorici na se oglasu pri upravotSlvu. „friairec" izhaja vsakih 14 dnij vsak tlrugi torek in velja za celo leto 80 kr. „Go>po4arski Ll»t" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-sejm 16 stratiij. Kadar je v petek praznik, izidela lisia ze v cetrtek. SOČA (Izdaja za Gorico) Oznanila in .PBSLAIIGE" plaeujejo se za petslopno pcii(-vrsto: 8 kr., cc so Uskajo 1 krat, Vcckrat ~ po pcigodbi. — Za vcfje irko po prostoru. Fosamii-ne Stevilke dobivajo se v lobakainah v Nuuski ulici in v Solski ulici, v Tistu pri LavreneiCu nasproti volike vnjaSnicein pri Pipanu v ulici Ponle della ftilira po 8 kr. Dopisi poSitjajo naj se urednistvu, narofnina in vcklamacijc pa npravnistvu „8oce". — Neplacanih pisem urcdnUlvo no. sprcjema. — Rokopisi se no vrafiajo. Urediiifitvo in npravniSlvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatal) in odgovorni urednik Andraj Gabrs&ak. , Bog" in narod !" Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabricak" (odgovorcn Josip Krmpolio). LJUDSKO &OLSTVO Nil GORI&K EM. De/diii solski swl Jt* i/dclul ur.-iduo staiisliko o Ijndskcin solslvu v I. I SMI. Xajbolj progledno bo, ako nodamo lahclo, ki uum vsc povc, uko znanio niimcrjali. Kvo l.-ihclo : 1 :t 4 r- « 7 s ii 10 11 ------. Solaki okraj do st.-vib. Z.l M.bl doUmb olrok K-lt lrta j, bib. v jawie lj. ;..'., j, hodilo od V-I'll o'lok 0-1 1 Irlii 'i '*.'* r; Otrok li-ll, !»'U kc u k.T HO bill 1^1 ¦§- u.'il... c 1i.m1i!..,,,. Illl po hiilo n.l olink diilzlllll, /,ill.«-•.|iii,.iihnili ni hodiln po V fli'^ilii ",'„ Oil vsoh olrok ,|« hotlllo ; 1. j :i. l. :.. ii. 7. 1 • t 0 s. Skupaj i ' (ullilillAi..... t» i):: i;j.7'» V.IS7 ;,o MH7 •is ¦KlS ill 11 40S MM rio:«7 77 r, mm 1 ir.'i illM !*¦ i) ko:» us:, j r.'.io : 481 :t7i i >J!)S v.is7 ; piriiLooUin' . . . ;:. 110 1ISH7 H.lSJ i/i ll.v.:t 1-2-2 :i:w Ml % 11:10:; nr.r,;! 07! 78 07 \M) I7i li nws i:>n; ' mm { il'im nor 8(17 n:i8d ; M'Mii-ki...... :i:, 11 1*71 I7l!l 7:1 I7-I-2 ir. 7o ' 17S1I 17!»'J !I7'S sii i;i '.» li-.l!) •v.u. ' r.:,7 , wm 17:'. :isi 1 I71ii ' |!l.iili$i'ail-LI .... :.« I-Jii IIII'.IS lor.:,.' j:»i! t:iii ¦J7r, , :,-.. :!:» 1 10J1 10'ASH ili-7 i7r. ir. 1S1U tli' 7 I .Mill ii'.i:, I'jso nsr. s:.7 : ii-j;i MM ! mn-la ii..ri.v ,„.,!„„..,.., '¦' ::•* :i:is7 liiU 101 f 'JliJC. •JO 'JO :i:ii7 I'l'rJii 77T» 7UI ! '.!1'8 ! 1SS ,v 110 j»s:i ir,:, 7:1 1 'Jli iW'JU ! 1 Sk.,p.,j . . J JO :is| ¦|M>:|.\ :i: i.!.-..» 1.M1 :H7'ir. :;il nor, ( u.vj :»:ki iir.iiti :tl7!MI ni-:. i«.i;*s .VI .vji.-i :.:. 7 r.:t'j» 17:10 111:1 , uriMi 'jssa ' ¦Jin:. :U'jr,ii 1:1 Soloki okraj l:: fiole so bile II 1:. IVil-.^ko i.M'bj.. jaMiili lj. H..1. jo bib. i ID h IS 1!) " (h\ vni>)i otrok c.-i 1 IHu ,!«• Iioililo v % t H •j:i ..... ¦ M'iain.ki..... ^railiSfiinsli .... i nifhta (iorii-f . . . 17 1 1 :t 8 li. :r» ir, 10 «.» 1; •if, *..'¦„» I •,» is i:s l-.» 7 :s 1 J t 1 -» 1 i! •ia :.i 0 ir* Ji 70 :ti , 7:s -J! :ic. : 7 :tl ;» • W (ii Mi 11 10 ii; :; J 18 11 :tii H in l lo ii:t :ir. 1 ¦ 1 i:i!il 70 ni:.:» I'mSII :io::o lOSli I'.KI 17:» Iti'l l:i7' ll'N 111 71 Ml loS! i.vi 1 is i;t:i lac u... «o 7i» 1 li-.l MOMMI, li2-4 j 11-4 ill 2! :uiii 1850 174!) :tii(H r.ir nr.ao Sii8:> 'J 158 17705 'J'lliO MOli :ir,07 loot i»548 SIM) (170 1150 M'l Mi>0 45180 IU407 :i5:t 5205 :1855(| 80707 Willi 7 8U7I!) :!iisiii 7 ?71 7 'ill I 1 8 117! 7 j»:t| :io i 82* 14 4 s» I'.t -2t*. *» ™ *" *» Ml s, ITiS l7«M'.(i lVioli I7-J io-4 iivri 1:17 iji 10:s 8-4; c»-4 HWS'Ji i:tSM :,,«,•, «S,i5 5830 :!50!15 •27'J85!I i Ta razkaz ]ii>v« vsp, iiovc ^ilnn vcliku, kiir naravnost razkrinka zavijarsko K'ovorioc-nJL' naSili nn&protnikov. — Dasi jt' pa raz-kaz povsoiu jasc'n, vendar ilotlamo nckaj opoinl) in dostavkov. ki nam priliajajo pod pi-ro pri priiiierjanju raziiili razdelnir jrnlirik) V S. in '.». razdt>lniti se nam ka/.c. ila jo hoil'ilu v piviii treli ^ulskiii okrajili (*U>-vi'iiskih) v o c otrok v Solo m-^o jo bilo po-sta\no Sleviin za Solo s p o s o b n i li olrok. I ako v toltiiiiiskcin nkrajn C>, v ^ori^ki ofco-lifi INS, na Krasu .t. • to pa \>U>d liVu. km- ji> hodilo v -o!o toliko otrok nad 11, i-to >taro- IU.7SS v ^olu. v 'Jo-vm od :?:1V7 lc L'liiG. V !t>. razdciiiici se nam jasno kazc. poliajanjc ljudske Sole v na5i dcifli. IVvo initio zavzciua stv.atiski okraj, poti-m pride j;oriika okolica, na to jrradivMn^Ui okraj. P o d I 1 s t e k. Ycfini Hd v Zagrcbu alt 10 Tri dni tuge in nevolje. Spi-al SoilOrt, pii»\rl J. I'. Da vam to, in Sc vet povotu o tcin \ Uofpia. Kct\ ako niste bili za.-topniki narodu, ako nislp bili za^robiki .jaral«*i*, ako nistp kak uradnik pri namt-^tniStvn. sopteniviialn. lianskem jslolu, ako koucttm aisle bili o Kraljcvem na za_'rebikom sernnju: tcdaj no veste. kaj jt- za^robska kavarnn. Vflika zaprcbika kavarna jo zivi kon-vprzacijonalni lok'dkan naSoga naroda, in do dveli ali troh popoludtie ropertorhim uprav-nega ali neupravnega razumnisiva. Dostojanstvt-niki, aviorilele, ustavni in neusiavni uradoiki, .juratu^i", literati, zur-nalisli, penzijonirci, stari fiSkahiSi, trgovci in osobito ,zagrob§ki sinovi*, vsi vrve lam. Da so to iniroljubni, tihi, poni?.ni ljudje — ka-kor se je pisalo v tnnogih tiarodnih spisih ; tega bi jaz no reke!; v taki skupSCini se liajbolj izraza zivahnosl narodnega znaeaja, kar vcckrat prehaja v strast; v taki skupfeCini se izraza veekrat najveeja politiCna slabost — prevelika iskrenost. Tu se srka Cmo naposN-d pa 'olniinski okraj in gurisko mesto. — Ali tndi I o 1111 i 11 s k i okraj jo It; do-zdfvno na iakuin lucslu; v 7. razd. vidimo, da je bilo IIW otrok nad \ kilometre dali;c od Sole, da lorej niso tltil/.tii lioditi v Solo, a IDS jilt niso mogle Sole sprejeti. ker ho bili prostori pivtestii. Ali ukljub temu t o 1-111 i n s k i okraj pri loh noprilikah, pri svoji nengodni gorali legi in jiri svoji razproslra-nosti sloji v cniiki vrsli z (iorico, namrcft v obeli led okrajih je liodilo 77'j",, olrok (lor^ki ,r.o r r i i- re" je 0 svojein .'-a.sx tmli kaza. .-1 loliuin-ki okraj. (¦(¦*, lain tudi ni.-o nil- bt..jsi Solski odnoi.i]i. Ali kako gro/110 se je v )til ta naS Ijnbi brattr na Travniku! Ze ori smo nmoiiili nekaj razlo-gov. ki na Tolniiiiskem silno ovirajo sol>ki obisk, doeim v Uonci vseb teli razlogov ni. V (Jorici ni nikjer 1 km. do Sole in Sol je za sedanje Mevilo otrok veliko prevec, kajti kava in razpravlja visoka poliiika na vsa usta: tu se govori z jediiakim ognj'%in, z jedaakiiii navdii«L-njein o pr.igm.tlieiii sattk-ciji, o vsliodnein praStinjn. 0 (''rnogorcili, o glediSCn, 0 ainerikanski volni. o nasi Skan-dalozni kroniki. o dvoranskib poslih ; In mores sliSali poleg najveCega politif-nega govora drzavnika, najnavadniSe klevetanje .zagrol.*-Skega sina". .Zagrobski sin" ? kaj je to? Da, ,zagreb-ki »ink, ali bolje refieno ,zagrebSko dote1'; povein ti, kaj to znaCi, kaksna rfoei-jalna kasta je, koje iniamn ilosti dragoc-nih vzgledov v naSein glavnem nicslu. Kdor bi razlikosl in socijalni razvilek v naSem belem Zagrebu prosojal po skrom-nem Steviln prebivalcev, zabrel bi grozno. Zagreb »i nikak, kakor se pravi »Kraluvinkel*. Zagreb je veC nego de?.clno meslo, Zagreb ima rnnogo boljSih zmozitoslj, v Zagrebu so dobi, veruj mi, res je parizki sled. Poj-dite v drtigo, po Steviiu prebivalcev veCje meslo; tarn dobite vefi ljudij, vet bis, ali pri pojedinib kastah jednolio.no zivijenjo, ki se ne liotiee druge kaste, ki teCe kakor reka v rcko; vse jedno ter isto; ali v Zagrebu ni lako; vsi deli druStva — vsi se stekajo in zbirajo, vse to razlicno zivljenje sleka se v jedno, in radi tcga ona zivahnost Tuknj se steka: Cili okretni Primorec, palrijarhalno humori- iz poznojsib dostavkov bo razvidno, da bi na dosedanje uf-itoljsko osobje moralo priti iiajnianj Se enkrat loliko olrok. V :i. raz. vidimo, da jebilo v Corici '.l.:*^7 olrok; od tell jib jc liodilo v mesliie Solo in vadnife Kil^J (4. razdelniea); ali v 111 ost-11 e Solo jo liodilo lo 105r> olrok, doeim jib je hodilo v z a s e b n o Solo 101 1-. -In i>:¦iiiiorjajmo dalje! <';ujte! Z a s 0 b n 0 § ti 1 e i n v;id 11 i 0o s o p onto va 1 0 \ ~> 7 I mcsttiili o!iok, za kat'M-o bi moralo skrbeli gorisko moslo, ki jo poui-ovalo le 11)."».'» olrok. Potom pn So krioe nasi Ijubeznivi gospodjo na niagislratu, kako da skrbo za Solo. Da, zo povomo ni;.e, za kaj skrbo oni! 10. razdol'iioa nam kaze, da v (lorioi 7-'I ali i!lS",; zdravili olrok ni liodilo v Solo, d.-mi „i morali lioditi. (Med lonii },i> gotovo 11 a j m a 11 j p o I 0 v i c a Slovoncev). Colo v tolininskom okraju pri lako neiigodnili odnoSajili, kakor smo jib prej oznaoili, jib j-Jiriii Kajkavoc, lakoniciii KrujiSnik in ana-kreonticni Jslavonec; v to se ineSa fmo - izo-brazeiti Dalmalinec, liitri Slovenec, noniSki iiusoljonik, vse se moSa, ainalgainiziru; od liikaj ona razlicnost, ona fltiktnacija. Vsak tell pojedincev prinose v Zagreb svojo original-iios-t -• in pri nas ima vsaka ped zemlje svojo poscbnosl. Vsa la raznolika sines ftini Zagreb. Zagrebfiani &o deniokrnli, ali v nje-go\i kroniki je tndi slraSno btirzoazijskih epizod; na Markovein trgn je ze tekla kri, in na iijem je ljndslvo liiioma gledalo nmogo Hatliovskih parad. Zagreb je sedaj oa5.i Sampaiijskega vina, jiolna sijajnega biserja, ¦sedaj mrlvo moije polno ncinili rib, ko me-sPC-ina javlja sedaj plimo sedaj oseko poli-tiCne slobode; flukluacija je neprestana; in zakaj ? Ker je Zagreb, kakor tudi gotovo za-libog vsa zenilja, lepo ohranjena, cila neve-sliea brez dote. Ali pri vsem torn je Zagreb vedno originalen. On vain ima svojo biro-kralicno in nebirokraliCno arislokracijo in nearislokraeijo; svoje uCerajSnjc demokrate in plebejce, kateri se danes posebno radi pi§6 Rplcmenile'>; svojo haute voulee, ali veasih ,hautc voulanle voler"; Zagreb ima svojo naseljeno burzoazijo, in svoje stare hrvaske ^purgarje* v LaSki in Petrinjski ulici; Zagreb ima svoje osobljene Ver- ni hodilo le 1.712 ali «.ISl. (Treba je vedeti, da je na Tolm. ttl-7'.) olrok in v Gorici le :{.:tS7). — V sezanskom okraju ni noben olrok izoslal broz Sole, a v okraju goriske okolirp le 78. — Ali pri vsem Icm je treba vedeti, da na dezeli nioiajo okraji vzih'zevati vse Sole, doeim v Gorici, kakor smo ze onioni'ii, poiieiijojo zasebne in drzavne Sole yet. otrok uogo mosto! Ako piiiiiorjanio i. ra-qircd. s 15. dobiiuo: na Tolminskom. 57, i.H«7, 87 uc.enc. v goriski okol. . 101-, ll.USJ, 10'.) , v sezanskem. . . m, 4.7IH. low . v gradiScanskom !if<>, 10.5.VJ, Ki • v Gorici..... 26, 1.055, 10 , Kak razlofiek! Na dezeli, kjer je oblsk zelo dober, pride na vsako ucileljsko moc veliko otrok, v Gorici pa le u born ih 10. Ueiteljslvo na dezeli mora paC zavidati bi'iciuSe, svoje kaSljave penzijonirce, svoje political! ulionjake, svoje line salcno, svoje b.ikanale, svojo pobeljeno nevoljo, svoj demimonde, — in svoje .zagrebske sinovc". Tudi vam, sinovom narod ne Talije eno; no bodile mi kakor Shakcspeari; kolurn nam je Se prcozek; smo Se premalo pre-obracali krvne lisle nafie povesli :va§i junaki odvvc blebelajo. Hodilo Moliori: Molierijev nam je sedaj treba, da se prcd ocmi ka?.e druSlvu celo ogledalo. Ali ako junaci naSih Shakespearov od-vec blebelajo, sem tudi jaz mej islimi, kaj ne? Hotei sent samo rcci, kaj jc .zagrebSko dete", pa gloj, izpod peresa ukradla se mi laket dolga lilozofacija o Zagrebu, in Bog ve, kjo je na§ vceni Zid. Nic zalo. Zato hoccmo pa sedaj uprav v ponatanCnosti. „2agreb5ko dote" v ozeai smislu je snade polni" potomcc skrbi poluega oCela; v glavi mu jc zelo inalo sf'li, zato je zopet polna torba; a to je tudi vse jedno, ker danes je pamel v torbi in ne v glavi; „zagrcbgko dote" ni Se niCcsar napravilo, ali zato bi zopet gotovo rekel, da je, kakor se pravi „gcnic universall". fa zakaj bi se tudi ueil, ima lepo hiSo, Cita novine, priiiaja na plese, sploh poleg nekaj naSih iiteratov je doslodno tudi on elan na§c inleligencije. (Daljc prih.) svojo srcCnc kolcge v Gorici, ki se igrajo s M) olroci! — Iz tega jo pac razvidno, kako nopolreben jo vsak nadaljni razrod lnskih Sol! To jo lnui spoznal tudi do!tolni Solski hvcI, ki jo Kabrunll odprljo novih Sol, All ens bi zo bil, da hi lo Rpozimli ludi' KortAfci davkoplucevalci, ki bi so oglnaili In roklls Gospodn, dosli nnin jo sodanjih fiol, skrbilo le, da foodo sedaujo dobro oblskovmio, (Zlu-Hli nopolrobim jo vsnku vlftjn Solus Iz at, razprod. npoznmiui, knkn nnik> olrok v Go-rici Imill 7. in H. Into v ftoln I Povuod jo bo-Ijn nogo v Gorici, kiir jo uprav snimotn za gorisko niohlo), Kiiko slnbo skrbe v Gorici za Solski obisk, dokaziijojo mini nndaljo izkazi 0 global) in kaznili slarisev. V I. lH',i:i. jo bilo glob: v (,'nrii'i lo II glil., v okolk'l ioftH, v gradiskoin okraju 7711, v flozaiiRktmi 41.«.l, v lolininskcin 110 gld, V projftnjlhlollh nl bilo v Gorici celo prav iiikakih glob, NI findupo-loin, ako jo v Gorici 721 olrok broz Solo! Tudi razprod. S3. ^H, nam podajaju uprav krifofo dokazo 0 SoIhIvii v Gnrlol, |,o v fio'/iinskoni okraju na dozoll hIiiiio on olirok S gld. 17 lH, v UwM pa 35-fllh Ako lo ftlovllko no odpri'i Goritonom ocij, polem jili inoranio lo pomilovnli in roci; kakorSiio usodo zasluzijo, lako iinajo. — Na vsako tieileljsko inoe pride lo po 40 olrok. da slum.' tako vsak olrok ogromno svolo, voft nego Stirjo na dezeli, a So hocojo tistu-noviti novih Sol, doeim gospoda na magistratu nima ne denarja no srea za ubogo sloven-s k o mladino 1 Za kaj torej skrbi naSti gospoda na magistratu? Za dober Solski obisk ne, pae pa za to, da oskrbi kolikor le mogocc svojih ljudij z ueileljskimi sluzbaiai. Ker pa jo oeifno, da jc ucileljskcga osebja ze zdaj prevec in ker to osobje pride prej ali slej na rame d o 2 g 111 c in u p 0 n z i j s k e in u 7. a 10 g u, zalegadol proteslujemo proti no-polrelmemu nanieSCevanjit uCiteljskega oscbjii. Cemu je treba pri lolikem osobju Se po-s e b n i b uciteljskih nioCij n. pr. za pouCe-vanje ncmScino, zonskih roOnih del, ltd. ?! Ali tcga no morejo pouee villi rod no nustav-ljene nioci ? ! i V oslalein si lahko vsakdo naredi iz gorenjoga razkaza Se mursikoko sliko 0 nafiein solslvu v Gorici in dezeli S Po potresu. Hostile volitvo v IJubljuni. — Polios je pretrescl tudi politiCno zivljenje na Kranj-skem. Obe stranki sla se zdruzili za letcSnjo volitve lako, da dobi narodna slranka d v 0 t r e t j i 11 i, narodno-konservativna pa j e d no tretjino niandatov. Za niestne volitve ste iz-dali oIjc slranki sledeci oklic: „M e § ca 11 i! Pomagali hilro in zdatno naSemu po potresu ncpriCakovano tako silno prizadetomu glavnoniu ntestu, mora biti poglavilna skrb vsacega slovenskega rojaka. V tern oziru je obilo vsestranskega in nujnega dela: HiSni posostniki morajo prej ko mogoce sezidati ali popraviti svojo poruSeno hiSe, Trgovcom in obrlnikom trclia kninlu vrejonih prodajalnic, delavnic in naroeil za trgovino in rokodelstvo, da si projo utrde svoje omajano gmotno stanje. Dclavcem treba oskrboti rednoga" vsak-danjega zasluzka, da so meslo varujo bnjz-poselncga prolelarijala. V dosego teh namenov treba bode zlasti v Ljubljani vecletnega noumornega in sloz-nega deiovanja vsakoga rodoljuba. Zato sla so zdruzili slovenski stranki v Ljubljani za letOSnje mestne dopoluilne volitve. Na podJagi ten dogovorov mej stran- j kama se Vam priporocfcp mozje obeh strank, td katerih smeroo priCakovati, da bodo z vsemi silami v meslnem zastopu delovali na lo, da se na sedanjib razvalinah naSega ne-sreCncga mesta zgradi nova Ljubljana, do-stcjno srediSCe naSega liaroda, ki bo v vsa-kcm oziru Slovencem dika in polios." Skoda. — Tehniska komisija je cenila Skodo na zasebnih poslopjih na 2,704.100 gld., na mostnih poslopjih na 34.000 gld., na de-zelnih poslopjih na 22G.000 gld., na cerkvah, samostanih in zupniSCih pa na 174.000 gld. Skoda na erariCnih poslopjih se ni cenila. Po izreku tehniske kom sije je detnolirati 145 poslopij, torej 10.3%. Pri poslopjih, katere jo dcmolirati, se je cenila kot Skoda stavbena vrcdnost, katero so imela poslopja pred po-tresom, ni se pa upoStevala vrednost stavisca, niti se je jemalo ozir na doliodke, katere je poslopje dajalo. Na dezeli se je cenila Skoda im Solah na 44.000 gld., na cerkvah in zupniSCih na 470.000 gld.. na zasebenih poslopjih pa na 3'/4 milijona gld. DarC'iie olajSave zji Ljubljano. — „Slov. N." pise: V naCrtu zakona, kakor ga jo »Slov. Narod" v St. 119. objavil, je tudi odstavok, da tlnauCni minister dovoli slavbam, pri katerih so bile potrebno bistvene po-prave, oprotcenjc davka od treh kvartalov top letn do 5 let. 'fa odslavek je kaj ne-milo dirnll nekatore hiSnike, ki imajo veliko popravila in velike troske, pa jih zna davCna oblaat smatrati sa .nebistvene" in ne bodo poseslniki vsled tega delezni davcne olajSave. Zakaj se tukaj dela razloCek mej bislvenimi in nobislvenimi popravki ? 1 Ali roar nebistve-nihtpopravil ne bode trebaisto tako plaCati, kakor bistvena? In kdo bode tu odloceval, katere so prve ali druge vrste poSkodbe? Mar davcna oblastva soma?! Potem bodo pac vsi popravki ,ntbislveni* in ubogi hiSni posestnik ne bode dobil nikakih ali pa prav neznatnc davcne olajSave. Na ta nacin pac ne bode nikoli pomagano ze itak zadolzenim hisnikom, in posledica bode, da bodo hiSni posestniki p r i in o r a n i, 3tanovanja podraziti, ker od kod pa hoCejo vzeti denar za razli&ie popravo? Naj morodojni faktorji na to de-lajo, da bode delczen davCne olajSave vsa-kdo, naj ima bislveno ali ncbistvene po-pravko. Lonatanaein, ako bode res zdatno pomagano vsem prizadetim hisnim po-sestnikom, kateri imajo itak najveCjo Skodo, pa doscdoj so se nicesa zanje ni storilo (kako drago morajo plaCali zidarje, tcsarje itd.), bode mogoce, da nnstanejo zdrave razmere in se ne bodo drazlla stanovanja. Slovanska vzajemnost tezko, da bi se bila kdaj tako sijajno pokazala, ko v dneh nesreCe, ki je zadela belo Ljubljano in s tem ves slovenski narod. Res, da je grozna ta katastrofa vzbudila socutje po vsem izobra-zenem svetu in da je to socutje dobilo de- I janskega izraza ne samo v mejah naSe drzave, temveC 1' '» unaj njo; vender pa je hitra in nepric- v -v „ Izdatna pomoC, ki nam je priSla od nasih slovanskih bratov, tako gin-ljiva, As j« slovenski narod gotovo nikdar no pozab,, GeSki narod, ki je rodii prve in najnavdvSnejSe apostole siovanske vzajem-nosti in ki je 2e tako mnogokrat dokazal, da dobro umeva idealniin praktieni pomen njihovega nauka, koraka tudi tu vsem ostalim slovanskim rodovom na Celu. Sam se mora boriti za svojo gmolno eksistencijo v tern, ko se najboljsi soki narodnogospodarskega uslroja iz dezele Ceske krone stekajo na Dunaj; sam skrbeti si za svoj duSevni razvoj in s tem seveda pred vsem za posvetne in umetniSke zavode, v tem, ko drugovrstni zivelj v dednem njegovem kraljestvu podpira in favorizuje vlada v tem oziru na vse mogoce nacine. Milijone poloZili so ze v neste-vilnih zbirkah CeSki rodoijubi na narodni zrt-venik. In vendar so poleg tega ceski nasi bratje imeli toliko umevanja za naSo nesreCo in tako radodarne roke, da je od njih doslej samo raestni magistrat ljubljanski prejel preko 30.000 gld. prispevkov za olajSanje bede ljubljanskega prebivalstva. Ako raCunimo Se s prispevki, ki so doSli pomoznemu odboru, dezelni vladi in knezoSkofijskemu ordinarijatu, ni dvcjbe, da je CeSki narod takoj v prvih dneh, iro se je zaCulo o nesreCi. ki nas je zadela, zlozil nam v pomoC preko 50.000 gld. To si Stejemo v dolznost tu javno kon-statovati, da izprevidijo nasi rojaki, kakoSna moc tiei v ideji siovanske vzajemnosti in solidarnosti in kako velike hvaleznosti sir>.o dol2ni naSira bratom in zvestim zaveznikom ob srebmopeni Vltavi. Iz Ijubljanske okolice, 27. maja. — „Casi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi". Evo nas, gospod urednik, vem, da ste debelo gledali, ko ste videli v sobotnih listih ljubljanskili dnevnikov nasvetovane kandidate za obfcinski odbor ljubljanski zdruzenih obeh slovenskih politiCnih strank. Bog blagoslovi to zdruzenje tudi nadalje pri skupnem de-lovanju za narod. Marsikdo je majal z glavo, videc, kako je trpela naSa rarodna stvar zaradi nesreCnega prepira. Malo smo imeli j upanja, da bi se nasi dve politiCni stranki kdaj zjedinili. Toda daniti se je jeio, prvi korak je storjen. Namen zdrnzenju je - kakor je razvi-dno iz programa — pomagati podrti in razruSeni Ljubljani. A jaz inenim, da ne le Ljubljani bode to zdruzenje koristilo, mnogo veC bode koristib — seveda, ako zopct ne zabredete v stare grebe — celemn narodu, kateri se je v Casii prepira ruSil bolj in bolj, in bati se je bilo, da se vse poruSi, kar je bilo pridobljenega s trudom in znojcm v mnogih letih. Zaradi tega vem, da ste tudi Vi z vescljem pozdravili ta pomcnljivi korak naSih moz, ker upati jo, da se sedaj vendar polezejo vsa nasprolstva, kalcra so rodila naS bralski boj. Prijateljmiru. Dostavek uredniStva. — Dal Bog, da bi Vi no hili presvetlogledni! Iz onih proglasov je sicer tudi razvidno, da ste se slrunici dogovorili le za zdaj za skupno delovanje, zanaprej pa si pridrziijcti popolno prosto roko. To skoro pomeni, da bomo za nckaj let tarn, kjcr nas je naSel polios. Dal Hog, da bi se to no zgodilo! DO PI SI. la Podgore, v maju 1895. — Prosini Vas, Wagovolile objavili teh par vrslic v Svoji ccnjeni „Soci\ kalero gotovo vsak SIo-venec z zanimanjem cita: Znano Vam je gotovo, kakSne so seda-nje razmere v Podgori, katerih bi si nikdar ne mislili. PraSam pa, kaj je temu uzrok? Odgovori se mi, da narodna mlacnost neka-terih podgorskih mladeniCev nas je privedla do takSne meje. Le sam povrsen pogled v naSo Pcdgoro bi vsakogar prepriLal, kako tukaj narod pesa. Tuzno nam je pri srcu, ko sh'Simo, kako se iz slovenskih grl razle-gajo italijanske, sploli tuje pesmi, mod tem, ko imajo dovolj krasnih slovenskih na raz-polago. Saj slovenski glasi mili Oj, presladko nam done; O veselji in ob sili Nam ogrevajo sree. Groza me sprehaja, ko v noCni tihoti slisim takSne pesmi, kajti v neodpustljiv na-roden greh bi morali si Steti oni, ki prepe-vajo takSne grde italijanske pesmi. Slovenskim rodoljubom, gledajocim to ncnaravno prika-zen, gotovo krvavi sree. Da pa se nas ne loti obupnost v tem 2nlostnein polozaju, mo-I'amo si pomagati o pravem Casu. Na noge torej Podgorci in Podgorko z .zdruZeno motjo". Ozrimo se na druge slo-venske vasi, kako pridno napredtijejo v vsa-kem oziru, kar se tiCe naSega milega sloven-skega jezika. Drugod imajo pevska in bralna druStva, ki vrlo delujejo, a tega pri nas" ni. Ako hocemo torej, da se bo tudi pri nas v Podgori v tem oziru napredovalo, potrebno je v prvi vrsti, da se ogreje mladina; da vsakdo, ki goji v svojih prsih ljubezen do naroda, se za to potrudi. Naj bi se vaSki mladeniei obr-nili do tukajSnega gospoda uciteija ter ga prosili, da bi jih nekoliko izuril v petju, za kar sem gotova, da jim tega ne odreee, mar-veC j:,i privede do lepega petja, za kar bi se lahko ponosno drzala Podgora. Da pa se mladina ogreje, potreba nam je za to poSte-nih veselic, kar sem gotova, da temu ne bo nikdo nasprotoval. Upam, da v to svrho nam bodo tudi nekatere odliCne podgorske osebe pomagale. Ako se posluzimo tega, nam bode veliko pomagano, da se resimo teh sedanjiti neprijetnostij ter naSim nasprotnikom poka-•Zemo, kako se vedno bolj Siri slovenska nav-dusenost na GoriSkem. Upam, da v kratkem nas bo jela preganjati diiSna noe ter nam zopet zasije beli dan. Ljubezen do domovinc naj nam bode vecja, kakor nasprotstvo proti nasim zopernikom. Zatorej naj deluje vsakdo marljivo na narodnem polju, pota so lahko razlicna, ali volja naj nam bo vsem jednaka. Zahvalim se vam zanaprej, z odlicnim spoStovanjem narodna PodgorL.. Dostavek uredniStva. — Drage volje smo prejeli ta dopis iz peresa priproste Slovenke, kateri se krei v mladih prsih za-vedno narodno sree ob pogledu na zapuSCe-nost Slovencev lepe podgorske vasi. Uboga nasa Podgora nima ne ene delavne moci, da bi dra2ila okoli sebe mladi svet, kateri bi ogrevala za vse, kar je lepo, plemenito, ko-ristno in potrebno za Casni in vecni blagor. — Tu ima marsikdo paC lep dokaz : kako lahko je podirati, a kako tezko je zidati! — Gornji dopis smo objavili skoro brez prc-membe. Veseli nas, da slovenska Podgorka zna svoje lepe misli povedati v dosti Cedni obliki. To je prvi dopis! Ako se bo veckrat bavila z dopisovanjem, si gotovo popolni svoje jezikovno znanje, da bo mogla prav lepo iz-razevati svoje misli. Jako bi nam bilo ustre-zeno, ako bi se oglasila kdaj osebno v nagem uredniStvu. \% Brd, 20 maja. - Nasi vrli gg. ucitelji in uciteljice so priredili 12. t. m. ve-selico v Kozani po sporedu, objavljenem v -SoCi" z dne 10. t. m. — Veselica se je vr-Siia v vsakem pogledu dobro, patje, vsaj ne- katere tofike tega, sponeslo se je tudi zado-voljno. — Petje je podnceval g. ucilelj Sirok, ki je pokazal, du more tmli kot pevovodja ilobro resiti postavljeno nalogo. ILstopnine se je nabralo okolo 35 gl; pri ph'sii prav toliko. Kakor se f-Je, krCiuar ne zahteva odskodnine za dvorano in postavljenje gle-daliskega odra, in ker 'edini IroSek za or-kester, ki je, kakor pravijo, svojo nalogo tako dobro izvrSil, da nam no bo Ireba is-kati laSkih orkestrov, in za lisk vabil ne presega 25 gl., nadej.iti se je, da dopoSljejo nasi vrli ucitelji ponesreccnin* iralom v Ljubljano najmanje 45 gl. — Ilvala jift. za trad. ^........c- Goriske novice. Otllfkovaitje. — Grski kratj je podelil naSemu rojakn c. in kr. tajniko avstrijskega konzidata v Pifeju, gospodii Mihaelu Kraiju, rodom iz Solkana, vitezki krizec grskega reda Sv. IzveliCarja Cestitamo! PomoL IJnWjWii.— Pete zbirke ni-smo Se sklenili, ker se nam zdi svola So pre-majhna. — Dalje smo prejeli: Gosp. JakoncicvAntmi zbral pri obt. zboru sadj. in vin. druslva v Di- Ijani i»8. t. m......... «.— Gosp. Josip Ilrovatin v Gorici . . 5. Doslej izkazano......... 1V.).2» Skupaj s prejSnjimi zhirkaini . . . 1512.31) Naravnost so poslali dalje: Zupnija Podhrdo 35 gld., Franr-e Straus v Podbrdit 3 gld., Neza JStraiis od tarn igld. ttndodavui doiicskl. -- Ker so vst; naSe misli obrnjeuc na Ljubljano, trpi pr«>cej tudi denarnica „S 1 o g i n i h" zavodov, da se je skoro 7.a posuSila. — V zadujih dneh so doSli le ti-!e darovi: Ganla tolminskih krokarjev v druzbi gospic - pevkinj 7 gld. 50 kr. — Gosp. Anton J.ikonf.ift v Gorici zbral pri ustanovnem zboiu ,Vinar.sfcpg.i in sadjarskega druStva za iJrda* v Diljani 28. t. ni. (J gld. 65 kr. — P. A*, trg. in kroj. v G. za maj I gld. Dobrotniki po g. Gosarju 5 gld. — V piiSii-i pri g. Likarju 50 kr. — Gosp. Ivan Cotar v (J. 20 kr. — P. P.. do-nesek za dva meseca 2 gld. Hog povrui! Mcstne volltve. — V zadnjem ,Pri-morcu" smo povedali, da je pri^lo v snltolo le 89 volilcev 3. nizreda na voliSf:e. Ta tie-znatna udclczba so zdi cel6 luskitn lisloni preneznattm, knjli vseh volilcev jc- okoli (KM). — V srodo je bila volilev 2. razreda; iloftlo je le 75 volilcev. Fzvoljeni so lu'li: Palernolli Jos. 55 73, „c. k r. p r o f o s o r" Kursclien Luigi z 72, zid Doilies Kmiinio z 09 glasovi. (Hvala Hogu, najmanj Irije antisemiti so bili tudi med temi volilci! Vivat .sequens.'). Pre-glcdali smo'Semaliznm ucileljskega osebja v Gorici, a »c. k r. p rofeso r j a* Kurachcii-a nismo naSli. Ne sleparilc javnosti! — I nu, g. Kurschen se Cuti .geschmeichelt" s takimi naslovi; naj niu torej dobro teknejo! Svojcroena svcdoCba © smrtl. Iz Go-rice so pisali nekemu trzaSkemu italijanskemu Hstu dne 25. maja: Danes ob 4, uri pop. bode pogreb pokojnega obcinskega zdrav-nika Leopolda pi. Gressiga (Gresica). Isti je vrSil okolo 40 let sluzbo ogledovalca mrliCev. Med njegovimi papirji nasli so i svedocbo o njegovi Iastni smrti, katero si je bi! pripravil ze pred nekolikimi dnevi. Napisal jc bil tudi bolezen, za katero je znal, da bode umrl, in pustil prazno le ono rubriko, v katero je napisati dan smrti. Ko si je priSel mrliea ogledat obcinski zdravnik dr. Bramo, bilo mil je na Gresicavo svedoCbo le napisati datum smrti in svedoCba bila je goiova. OdIIc'Cii gost. — V hotelu juzne zo-leznice v Gorici se je nastanil na nekoliko dnij vladajoCi knez male knezevine Liechtenstein knez Ivan II. - - Liechtenstein je majhna knezevinica med Tirolsko in Svico. Tamkaj imajo avstrijski denar in veCinoma avstrijske zakone. Prcdavanjc. — Danes ob S'/g priredi nemsko-avslrijsko plansko druStvo predavanje v proslorih goslilne ,pri zlatcm jelenu" na-sproti Skofije.; predaval bo g. prof. M. Knittl o starinskih najdb.ih na Koroskem. Za proilelsko xcleznico. — V pone-deljek se je predstavila presv. cesarju depu-tacija, katero smo naznanili v zadnji stevilki; vodil jo je nas dezelni glavar grof Franc Goronini. Deputacija je izrofiila ccsarju dobro utemeljeno spomenico; nagovoril ga je dezelni glavar. Cesar je odgovori!: „Uprasanje o drugi zvezi notranjih dezel s Trstom je bil moji vladi ze dolgo Casa predmet raznim Sludijam. Med mnogimi crtami, ki so prisle v poStev, je tudi ona Cez Ture. Ali prouCevanja Se niso dospela t&k6 daleC, da bi se mogli ?.e v kratkem odloCiti za eno ali drugo trto. Kar .c tiCe Crte Cez Ture, dela ji tezave uprasanj>; o podaljSku proti jugu. Za to podaljSanje so bili prodlozeni razni naCrti, ki potrebujejo korenitega proucenja. Od svoje strani zago-lavljarn, da pospeSim prouCevanje teh nacr-tov pri moji vladi, da bi mogla biti iz-gotovljena v nedolgem Casu druga ielezniSka zveza s Trstom". Presv. cesar je potem po navadi spre-govoril z vsakiiii Clanom dcpulacije po par besed. Na to je Sla deputacija k trgovinskemu ministru in piosila ga kiepke podporc v liorbi za lo zeleznisko /vezo. Ko smo ze napisali lo poroCilce, dobili smo z Dunaja izviren dopis o tej avdijenci, ki pa biLslveno soglaSa s tem, kar smo zgoraj povedali. Nas dopisnik Se c'ostavlja: .Crta Loka-DivaCa, o kateri pise ,N. fr. Pr*., so pri tej priliki ni omenjala. Upati je, da se resi to upraSaije v soglasju s proSnjami, katere ponavljajo obCine po Soski dolini ze toliko let, in k;«tere je poudarjala pred dobrim mesecem posebna deputacija iz Soske doIineB. Umrl jc v sobotog. FranCiSek Rossi, hiSni posestnik in stavbinski mojster v uiici Barzellini. Star je bil 69 let in je veC casa bolehal. Pokopali sq_ga_v St. Petru. ~ Moz je bil med tistinn 6otiSkimi mozaki-poStenjaki, s katerimi se da pamelno govoriti tudi o narodnostnih uprasanjih. On je sezidai tudi nove prostore za ,Slogine» zavode v isti iilici. Naj v mini pociva. V Kfiiiu je umrl 18. t. m. bivSi vodja naSe la.ike kiiiolijski' sole prof. Kvgtmij vile/. d i o r d a n o. »G o r r i a r e" od torka mil je posvetil obsiren flanek. — Hil je odlofien nasprotiiik slovcnskcga naroda, prcdscrlnik goriske .Legiiiu" podruzuice in nifstni sta-rasina gori^ki. —¦ Naj v mini poCiva. Kaiiplsrtiirt sliizba. — Do 20. juuija jo razpisano mt'slo uciteljice na tukajSuji zenski vadnii-i. «'*.as bi ze bil, da bi tudi na to Solo piisi.i enkrat prava Slovenka. Ali So l)olje : Cas bi bil, da bi se ta Sola povsem razdelila v slovensko in laSko v.iduic.o. Tak:, kakor je zdaj, j*.- najgoroslasnisi ricsinist*). V vaduici je vK- ni'iiiSkiilarenja nego v lc-Cajili! Komii je lo podobno 't \ Sv. blrmo so imeli v nckab-rih kraSkili diihovnijah, ki spadajo pod IrzaSko Skolijo, tako n. pr. v Sczani in v blizujili diihovnijah trzaSko okolice. Ni'.sri'i'ii. — Pri Dobla'ju med l!oi"iiiji>iii in VoICami popravljajo drzaviat .coslo. Doli k SoCi spuSCojo delavce po vivi. Ali neki 2r(-Iotni dclavfc je pade! tako nosrefino na skaiovji', da se jo ubil. fcrtvu pIJttliOHtl. I z V a d in o I a a 30. maja: Danes so niiSli imlvega v I'odniHcit Andreja Uizjakii. SSinori sir jf> iimiiila npil kakor po uavadi z zgaujciii. Pijati zvruil Se jc rcvez lako iiasrcCuo v potoCiito (VrSnik), da je z obrazom lezal v vndi navzdol IfzeC. Letos ni to jedini zluCaj smrli vsIlmI zgaiije-pifja. Zopet jeden svarileu vzgled: varujte se zganja! [tajnketiiu pa bodi Hog mitostljiv! V Postojino pojde zubavni vlak (o ka-lerein smo veC povedali v zadnjem BPrimor-cu") 3. 1. m. todio ob 8.32 zjut raj in pride tjekaj ob 12.40; nazaj pojde ob 8.15 zve-Cer in pride v Gorico ob 11.40. -- Isti dan ob 0. zjutraj pojde tjekaj tudi zabavun vlak iz Bcnctk, ki pripelje vt-liko lujeev, kateri so zdaj na tamoSriji uinetnisbi ra/.stavi. S posobnim vlakom iz Henetk pridii tudi tamoSnja mestna godba, ki bo skupno svirala na vciikem plesiSCu v jami z vojaSko godbo 27. peSpolka Leopold II. kralj belgij-ski. — To bo torej zivahen dan v nasi krasni Postojni! Prememba robnega reda. — Od ju-Iri dalje do konca avgusta preneha voziti sedanji zveCerni nagliC, ki je imel zvezo z dnnajskim nagliCem in je prihajai v Gorico oB 9.37 zveCer; namesto tega vlaka bo vozil drugi naglie ob 0.50 iz Trsta, ki ne pojde na Nabrczino, in pride v Gorico ob 8.18. — Gudna zveza t Z dunajskim nagliCein ne bo hitre zvize in bo treba Cabati na meSanec, a v dobri poldrugi uri bosta dva vlaka iz Trsta v Gorico! f V Croriei je umrl danes zjutraj g. Erie n, denarnicar pri gozdnem uradu, za mrtvoudom, potem ko je ze dovolj dobro preslal /.apljuCnico. Pogreb bo v soboto zveCer. — Pokojnik je bil vec let denarnifiar .GoriSke f'italnice" in vedno zvest sin svo-jega naroda. Kaj veC prihodnjiC. N. v m. p.! Ostala Slovenya. Trst. — Dr;.avn: in dezelni poslanec vilez Nabergoj dovrSil je due 28. t. m. svojo GO-letnico. O tej priliki so mu Cestitali razni trzaski rodoijubi, katerim se tudi mi pridru-zujemo. — Drzavno pravdnistvo v Trstn je zaplenilo v Trstu izSlo knjigo ,Sloria di Trieste" (trzaSka zgodovina), katero je napisal profesor Josip S e n i z z a (puro sangue itaiiano!). Uzrok je iskati v zadnjem odstavku If. pogla^'ja, kjer je govoril o bivsem trzaS-kem ckoliCanskom bataljonu, pa se ni moge! v svoji strasti brzdati. — Dezelnega sodiSCa svetnik Fran Legal je imcnovun visjega dezelnega sodiSCa svetnikom. Cestitamo! Istra. ~ Vsled nepriCakovanih zaprek se ni mogel vrSiti za uCeraj doIoCeni obCni zbor isterske dru?.be sv. CiriLi in MetMa v Opaliji. Dan obCnega zbora objavimo svo-jecasi.- . — Volilve v dezelni zbor so po-polnoijfc dokonCane. Razmerje ostane ne-premenkno, le nekntert po?'anci so zame-njani. Volitni boj je utoiazen, vse je spet v starer? tiru, le gospoda okolo italijanskih -iasoplsov v Islri neprenehoma ovajuje naSe duhovnike. »L' AI b a" v svoji 38. Stevilki prinaSa odprto pismo na Skofa F1 a p p a, v katerem ga poziva, naj uporablja svojo moc proti onim naJim duhovnikom, ki niso bili po-sluSni njegovi okroSnici. NaSteva jih brez ovin-kov in zahteva kazen. To je res plemenito po-Cenjonje, dostojno 1000-letne civilizacije ova-duStval Sebolj .plemenito" bi bilo, ako bi se Skof Flapp le kolickaj zmenilza take lopovSCii — Dne 6. junija se bode zagovarjalo pr okroznim sodiSCem v Rovinju 87 istersl kinelov iz vasi Holm pri Buzetu, kateri ohdolzeni zoperstavljanja proli uradnei osebju. Ti kmetje so namrec prepreCili ne komisijsko pregledanje glede ua ustanovljei hrvaSke ljudske Sole v Holmn, kajti ni dovolili pregledati poslopja, ki je bilo n inenjeno za Solo. Kmetje so bili od italija ske strani nahujskani in sedaj se niora zagovarjati. Branil jih bode odvelnik Sandi iz Buzeta. — Okrajno glavarstvo Pazinu je obsodilo pazinske gospodske p baline Gabnelicha na osem, A. Gherseticl in Richtera na sedem, Vezzani-ja na p( Faiman-a na Stiri, Golloba, Gorazzatora V. Valincicha vsakega ni tri dni zapora, k> so dne 20. aprila t. g. na pazinskem koli dvoru deaionslrov.di proti drzavnim poslai eein SpinCiCu in Laginji. Ta obsodba je da zopet povod, da napadajo v „A I b i* pt zinskega g. upravitelja okrajnega glavarstvi — Isu> tako je obsodilo od 4 do 7 tfnij z; pora 10 neiniriiezev italijanske stranke Tinjana. V Italijunskem taborju je vsle tega velika nevolja. Tudi p a 7. i n s k i z u p a n Trinajstie j dva gospoda h gorenje druzbe obsodil vsa kega na dva dni zapora in sicer iz isti uzrokov. \l Ljubljani'. — V Ljubljani bodi morali podreti 145 his. Ker so mej temi no kaloro vefije hiso, bodo nioralo veliko Ijudi pre/.imiti v barakah. To so ze i/.koristili on lii*ni posestniki, ki imajo iiinnj po8kodovan< hiSe, kajti podrazili so slanovanja za prihodnji Mrtlelje. Mej temi hiSninii posestniki se na hajajo ljudje vseh strank v Ljubljani. \\,\W si je, da bo draginja slanovanj ovirala razvo Ljiibljaiic. Mfting* sl.ivbenih podjetniko se je le navidezno razhil, kajti karteliraiii cene so oslale. Tilji po Ijeluiki 111*Ii He dehlji dosti razlofka, le delavee malo boljse pl.iCu-sejo, kar domaCojako jezi. Do uslaii'ove most ne slavbene bauko t<;zko da pride, ker li se moral prenaredili ludi mestiii fttaliil. Had tega so osnovali nieslno slavbinsko drustvo ((Jlej nizo 0 tem vest). Nijpn'j misli dl'llftlvr napraviti opekarno, potem pa priceti Hluvbeiu dela. To utegne nekoliko zuizali slavbem cene, z.d, da prepo/.no, knjli predno druStvi zadie delovali, spravijo ze najveCji dobiCel Hfdaiiji slavbeni podjeluiki. Po barju pregle dujejo poslopja kouiisije, Oinlu je skoro luijsi rnzdejani), kakor v nieslu. — |»ri oliNnskil volitvali v Ljubljani so izvoljeni vsi kaudldal koalirauih slovenskih strunk. V Trzifcti m zmiigali na»i v III. razredu, nemska (uiagnatskjt pa v II. za jeden glas; v I. se Sloveuei nis( lldelezili volitve, MiiSf-inisko NtavbliiMko druHvo \ IJllblJlUlL V lorek je jmelo mesi'-atisk* Htavbiusko druslvo v uienlui dvoraui Ijiihljansk svoj iislauovni ol)LM)i zbor, Zauiiuanje za t< podjelje jc v vseh nieSCanskih krogih jak< zivo, km1 so razvidi ze iz tega, da se je te-kom nekalerih dnij podpisalo /a veC kako1 80.000 gld. dele/.ev. Podjeljo je zasnovani na zdravi podlagi r posebnim ozirom ua stv diiiije razmere v uaSeiii mestu ter ima ua men. omogociti zgradbo, oziroma popravt posh»pij in dobiviiiije solidnoga slavbenegi nialfi'ijaia za ni/.ko ceuo. St.ivbiusketin driistvu prislopi lahko vsakdo, kdor se za-veze, v/.eli vsaj jeden delez za slo goldinarjiM — takoj je plaCati le prvi obrok 25 gld. in to bode drnstvu omogocilo, da se ra/.viji in zamore delati konkurencijo, Deputacija IjubljiMiskogii obMti!ik«gii svotii se je pokloiiila dntJ 28. t. m. vsen naCelnikom drzavuozborskih kluhov ter jiu izrekla zahvalo za njih in njih somiSljeniko> izkszano naklonjenost mestu Ljubljani, ol jednem jili prosila, naj glede drzavne pod-pore postopajo z isto blagohotuostjo. Nadalje je bila deputacija pri podzupnnu dru. Lue-gerju in mu izrekla zahvalo za obilno pod-poro, katera je doSla Ljubljani od mesta i» od dunajskega prebivalstva, Deputacija se jt pokloiiila uiini.sterskemu predsedniku Win-dischgraetzu in ministroiiia Plenerjii in Bac-queheinu li-r jib prosila zadostne drzavne podpore. Oghuiil.t se je tudi pri vojuom ministru Kriegh.miotei'jii; v Cetrtek pa je do-bila avdijcncijo pri cesarju. &tajerskii.—G. k. it e z e 1 n i n a m e s I-nik baron Kfibeck praznuje te dni petindvajsetletnico svojega namestnikovanja, Dne 14. t. ni. ob 3. uri S min zjutraj pojavil se je v Gelju lahek potres, kaUrega je spr^mljulo podzemsko bobnenje, Traja! je kakili 5 sekqnd, Daljni sunki so bili ob 4. uri 5 min. in ob 6. uri 45 min. zjutraj ter ob 1. uri 38 min. popoldan, —¦ Skode ti sunki niso provzrocili, — G e 1 j s k o v p r a S a n j e. Meseci in meseci so ze niiuuli, a Se zdaj se koaliranci niso sponzumeli o tako imeuovunem celjskem vpraSanju. To vprasanje ze preti obstanku koalicije. Nemd se na vso moC upirajo osnovi dvojezienih paralclk v Celju. Po svojih listih so ze veCkrut predlagalt, da naj se dvoje-ziCna gimua«ija osnuje v kakem drugem juzno - Stajerskem krajii. Kot pripravne kraje so imeli Z dee, St. Jurij ob juzni zeleznici in Liutoi;er. Ker niso Nemci mogli slovenskih po-slancev pripravdi, da bi odslopili od svoje zahteve, se je odiagala proraCunska razprava v o.Iscku in v zbornici, da koCljiva stvar ni priSla Se na vrsto, ampak pride Se le po VinkoSlih. — ObCni odbor v Skoflji vasi. imenoval je v svoji seji dne 12. t. m. gg. dr. Ivana Deck a, dr. Jos. Sernca, Lavoslava Gregoreca in Dragotin Hribarja v pri-znanje njih zasluznega delovanja, za Castne obCane. — Isto tako obCine TakoCevo, Sv. AIo-hor, Plat, Sv. Katarina, Nimno, R.mjkovec, Brestovec, Sv. Trojica in Spodnje LeCevo, so volilo Stiri Castne obCane, katerih imena so: Dr. DeCko, ztipnik Kozinc, kaplana ViCnik in Gerjak, — Nove jivinoadravnlke jo imenoval Stajerski dezelni odbor, in sicer za Lasko: gosp. Al. Komersa, za Sevnico g, lv. Smrekerja, za Kozje g. Antona , Confalika. I _ Stevilo ljudskih Sol n a S t a j e r s k e m. Na Stajerskem jo 12 mes-canskih ueilnic, 3 vadniee, 807 navadnih favnih ljudskih Sol, 32 privalnih s pravico "iavnosti, 12 zasebnih brez to pravico, skupaj 8ttG. — NemSkih je bilo Gil, 212 slovenskih 4.;$ dvojezit-nih. — Na 600 javnih Solali jo jjil celodnevni pouk, na 102 poludnevcu in na 00 deloma celodneven, delotna polu-dneven. _________ Drustvene vesti. — Kolosarsko druStvo „G o-. rica" iina svoje zbiralisce v goslilni „pri (roh kronah" v Gosposki ulici. Tu i;na po-sebno sobo vrhu prvih srednjih stopnic, kjer se sliajajo druslvcniki vsako sredo zvccor. Izjo-tnoma bo sestanek tudi jiilri voter radi ne-deljskega izleta. Tuji kolosarjl in prijatelji fcolesarskoga sporta so vselej tlobrodoSli. •¦-Iz G or ice: Duo 28. maja t. 1. vrsii so jo iistanavljajooi obcni zbor vinar-skega d'ruslva za iirda v liiljani. Udelezba je bila se precejSnja, dasi imajo sodaj po-itatniki ronogo dola in kmotijskoga opruvila. Kot prva tocka dnevnega roda so bila j,ravila. DriiStvenu. firina se je spreinenila in j,c iina no zborovem skh'pu glasiti „Vi- iiarsko i* n sadjarsko društvo za |5rda »sedežem v Gorici, opisano društvo t omejeno zave/.o", K §. 0. pri koncu se je sprejel nastopni odstavek „N e a v s l r i j c i u i m a jo ne akti v i» c in ne pasivne voltlirt pravice". V §. rM. načrta se je določilo in dopolnilo, 'da ,ne sme za se imeti noben ilruštvenik nad deset »lasov. V naslednjem stavku se je beseda .Tuji" izpustila in na koncu dostavilo; „t o d a n o |> e n d r u s t* venik ne sme vec kot ono osebo z as lop a Li". S toini mali'iikoslniiiii dostavki so so pravila izdatno predrugaeil.i in iz krajovnega lokalnegu druAlvu, kakor so jo v zaootku iiu-ineravulo snovati, postalo jo dru*Lvo za cola Urdu; in tako jo prav, S Loin pa, da ao jo sedoz diuslva po-slavil v Gorici, ni :V reneno, da mora bili tmli v (Jorici ravnatoljsLvo. Dovolj bode, re 1m) iniolo druslvo tu svojoga dopisovalo.i ali pisarja, tedaj svoj urud, elani ravuatoljstva so laliko raztroSeni po vsob Mrdib. Kot 2. lofka dnevnega roda je bila volilov prvegu raviialeljstva in so bili izv >!j.-ni sde-deci. gospodjo: Jakoncic Anton ravnatoljoiu; o'lhnr-niki pa: Fubris pi. Konrad zupaii v , SI, Ferjaiiu, Gerbee Anion, grajir. n>krb. Ilo-liravo, Jakoucio .lanoz, jiusesl. v Koriiiinu, .Maseru Josip, vikarij v St, Mavru, Priucic An'on, lolinik in posost. v Ivozani, Turn* France, zupaii v Mcdani; naniosluiki: Makuc SU'faii, posost. v Grojni. ()l>ljnb"k Franco, niiiij. posost. v Krasnoiu, Zainar Miha, pos. v ilarbani. Naloga tr^'a ravuab'ljstva jo, da pri-skrbi polrebno, d« bo druStvo nknjizotio v reyislor za zadrugo, Iz Prvafino. — Xonska podr, sv. C. in M. jo iiuclu svoj dobro obiskani obtni zbor ;!li. t. in. Fotom, ko so so druzbenice soslo, povzame bosedo jrospa predsoihiica, razjaSnjevajo Jim potuen dniSlva, spodbujajo jih, naj ostanejo kropko boritoljice za praviro, kalere sta usejala zaftcilnika sv. V.. in M. po slovanskih dozelab, ki so bile in so oropane iiarn nbogi raji. Da se bo pa druStvo bolje razevitalo, a no propadlo, — hoCooio ludi lotcs skrbeli zato, da se dtustro tidelezi lopih vesolic, pa tudi prosljavljati hocemo slovosno dan .'). julija s sv. inaSo, kalere- se korpora-tivno udelozimo, prosoC bla^o«lova z noiios. Gosp. ilcnarnifarica poda racun proto-kloga lota, iz kaloroga jo razvidno, da unto ddl.ro la posel, kor iina zopet v doniirnici nad GO plil. I»a jo pa vso v lepom redo, k tomii pripo;noro dosna r»)k.\ ifospo tajniro. Vse Iri inusjo pa v izxrsovanjo svojili nalo^ pospo odboniiif in nainestniro v poiiino, slodnje pa vrle druzbonico. Hoi* \osolja mora vskipoti sRo vsacomu rodoljubu, ko villi, da so zenstvo ciiti za pravo roduljubkinjo tudi ttikaj na dozoii. Lo \>trajno naproj drage l'rvackovkf Po k. itkom posvotovanju izvolijo si po listkih v ncvi odbor te gospe in gospodifiue : Orlova Avgurfn. pivd^odmca; Mozotu'ova Aioj-zija, tajnioa; i*olj-akova Viklorija. doiiarnica; uauiostnice: (iregoricova Ivana. Faganolova Jozeta, Saksidova Torozija, odbornio'i: ^u5-nioljova Marija, Gregorieeva Katarina. naj se kot minister no vlika v zbornicne , posle, Ce§, da ziasti bivsi vodja opozieije nc I sine pozabiti, kako je postopal kot ta'k Se predno jo postal minister. ) Vzlic temu energicnemu nastopu dr. Luegcrja se je nujnost predloga dr. Laginjc odklonila. V seji poslanske zboniice z dne 28. t. m. je posl. Tucek nujno predlagal, naj odsek za voliiuo rolbrnio zaCne iiemudoma posve-lovanje o pododsekovem porocilu. Prodsedu-joci dr. Kallirein je odredil, da se bo raz-prava o mijnosti tega predloga vrsila kon-. com seje. Tucek je predlagal, naj se o leni glasuje po imcnili. Pri glasovanju se jo Tu-Cekova zabtcva, naj se razprava koj vr5i, odklouila. V isti seji je neiuSki narodnjak Prade go-voril in povabil ministerskega predscdnika, mej tiploSnini odobravanjein Mladocehov, antise-tnitov in neinsko-naroduc strankc, naj vlada predlozi zbornici svoj posobni naf-rt volilne proosnovo, in ako bi isti no zadobil vecine zboriiiee, naj odstopi ali stori drzavni prov-vnd, lo jo: razpusti drzavni zbor, karavslrijska uslava dovoljujo, tor ra/.pise novo volilve na podlagi svojoga nacrta. Ta oiniska izjava flana nenisko-narodno strankc jo niocno splasila noinsko zjodinjono lovico, < 'A lhinaja porooajo; 2U*X»m. vrsila so je voiitev dnnajakiva zupana. I'ri trotji vo-lilvi jo bil i/.voljen z 70 glasovi dr. j.ne-g o r, ki jo volilov o d k I o u i I, pri cc-trli volitvi ni bilo nikakoga uspolia, vslcd toga jo bila sj'ja zakljuci-na, Itl'/ojuviio po-rot-ajo, dn Je b|L iii-criij liiestnl zustop r u Kji II kits II. ™ Pri volitvah v ile-logacijo, izvoljon je za (>orisko nions. .1 o r d a n, naiiiostnikom pa dr. GregoriiiO. Za Trst S I a 1 i c, names! nikoui li u r g s I n 11 o r; za Islni prof. S p i u ('; i o, naiiio^tnikoiii dr. It a r-Luli; za Dalmacijo dr. Iv I a i e, naiiiohl-iiikoin dr, Mu la t. Moj hrvaskimi in ilalij-jan-ikimi ilrz, poslanoi iz Istro jo odloeil zrob, — ('lisopisi javljajo, da bode drzavni zbor razpuScen preooj po zakljufilvi dologaoij. Tako vsaj porooajo ilobro poucoiiiui poljskim fasopisoiii z I)un,'ija, Vollliin iTfoi'ina. — Slabo znainonjo za voliiuo rotbriiio jo \r.\0. lo, da v podod-scku poslauoo l^iipul ni gl.isoval za liulovs-rikoga porot'ilo in so zo iz toga da sklopali, da volik del koiiservalivuega klulia no inisli gliisovati /a voliiuo roformo, kakor so jo skubali koalicijski kuliarji v pododsi>ku. Ho* eojo inaliui davkoplaoovalooiu dati prooojsnjo slovilo maudalov v priinori s Alovilom 111:111-dalov, ki so dajo dolavcoiu. /o to saino na sold vzbuju nilsol, da tukaj uokaj ilruzega zadoj tu'i, Govori so iiainrn'', da jo pndodst>k sklouil, da ^o v sodanjili volilni'b skupinali most in kini Iskib obriu povisa oouzns na dosot goldiuarjov, in po ilaveui rofiirnii bi potom (do uiiiogi zgubili voliiuo pravico v dosodanjib kurijab, ako scdaj plaiMijojo colo 10 gld. davka. S loin sovuda'bi so ja'ko po-iiiuozilo stovilo volilcov v kuriji inalili ilav- koplaeevaloov. Sovoda dobila vocina za tako ni misliti, dn i-oliliio rofornio. bi 'J'ulfe Ntrasl. posloilnji cas' so jo koalicija zc uiotMio oiiiajala. Ncvarna joj j.o-slaja voiilna in davena relbrina. Koalicijo vzdrzujo lo str.ili prod groi'oui TalTojom. Tudi sodaj so zacoli zo nokalori li=ti slraftiti z grotbin TaHojein, ako .so razdero koalicija in pade vsled toga sodanjo ininislorslvo. MazSirja so novica, da dobi grof Tallo nalog, naj scstavi novo vlado. Toda to bi So ne bilo najbujso, v novo ininislorslvo prisel bi kot pravosodni minister dr. Slotnbaiii, du-sevni oie Tailejeve volilne rolbrino. Marki Hacquoliom bi pa postal naniestnik stajorski, grot' ScbOnborn pa piodsodnik upravnomu sodiScu. Od sodanjili minislrov no oslano no-bodon. l'o Tafioju bodo zaradi toga posegli, kt-r grot' Madeiii ni vof niogoc, ko jo grof (ioluchowski postal minister zuiianjib'slvarij. Grol'a Tliuna no bodo poklioali zaradi njo-gove iiopriljubljonosli pri oo^koni narotiu; llacqitolioiii jo nomogoi\ Co narodi lljasko s sodanjo voliiuo rolbrnio. Ako bi so razpuslii dr/avni zbor, lovicarji bi zgubili kakib 110 niaiidatov, kalere bi dobili konsoivativci, krsfanski bocijalisli in I'Vlii. Potom bi so dala laliko dobili dvotrotjinska veiSna brez Icvioarjov. — Sovoda se ne ve, co jo kaj rosnice na toni, morda se boce z razsirja-njom tukib novic lo prili»kati na loviearje. Shod odposlaneev iVsklh most. V ncdeljo so je v Pragi seV'l shod odposlaneev ceskih most. Zastopanih je bilo SO Ceskib lnesl GoSko, Jloravsko in ftlozije. Pred-sednikom sboda je bil izvoljon praski pod-Zupan dr. Podlipny, njogovima namestnikorna pa plzonjzki iiipa:i dr, Petak in pa dr. Na-xera. zupan v Hradeu Indricbovom. Vsi trijc so Mladoocbi. Dr. Ilcrold jo govoril o daveiii refonni in prod vsem naglasal, da Gobi no mo-rojo biti za uobeno d.ivOno rcformo, kderi nc pritrdi tudi ceski dez. zbor. Vladna davena prodloga se smo loin manjo uvajali brez dovoljenja do>.olnega zbora, ker se boce do-lofiti, da bi so na osobni davek no smolo nakladati priklade avtononuie upr.ivo. 0 loin morejo sklopali le ib'zolni zbori. Nadaljo ('".cbi no morejo pritrdili daverieinu zakonu, po katerem bi sodanji potakarji zgubili volilno pravico. Shod je tiaposled sklenil neko pe-ticijo na driavni zbor, s katero bi se varo-vali v davenib zadevab inlercsi dezele in obcin. Poslanoe Horold jo izrazal upanje, da so bode dalo kaj doseci, kor tudi poslanoi iz Galieije in planinskih dozol zele jodnake premembe. Ogerska. — Madjarska akademija zna-nostij je iniela pretekle dni svojo lolno slav-nostno sejo. Nje predsednik baron Etvos je grajal v svoiem govoru Sovinisliski pravee niadjarskih ucenjakov, ki je madjarski zna-nosti le v skodo. Sanio ob sebi je umevno, da vsled lesja govora vsi liberalni listi madjarski napadajo barona EtvOsa, katerega besede naznaCujejo kot izdajalstva prosvete in na-. ¦ •., .^-i- r-"-"» — j- ...««..- 1 rodno madjarske stvari. Ukljub temu napn-cnega mmisira trdo prijel. Ocital mu je, da danju ne morejo drugafie, kakor dali prav je Komanciiral konec razprave in ga opozarjal, J Etvflsu. Tako n. pr. pise nMagyarorszag" (Ma- 1)> Razgled po svetu. I>r2«Tni zbor. — Zaljo sovr.izjjo moj nii tiiinajskimi duhovniki uajbolj iupnika rkorta. ker dclujo doslodno in enorgicno zopor iidovski liberalizem. Njegovo propovedi uaperjene zoper zidovstvo, so dale levicarjem I'ovod, da so vlado interpolovali. V seji poslanske zbornico 27. ». m. je minislerski predsednik Windisehgraetz odu'ovoril na to inlerpelacijo. Povedal jo, da jo ilvf.. pravd-i'i-Hvo io dobilo nalog, naj preisce, je - li zupnik Deckert kaj storii, ka. bi se dalo kaz-P"^1'' '» rckol, da tako postopanje, kakor •1° ^ee*erlovo, obsoja in da je tudi ze pri j^j^'jskem ordinarijalu storii polrobne z"ra '."" se preprccijo propovedi, naperjene Xrtii • Jno P«dfe8a»'. o«y" vlada prodlozi iVw • esw1i|o dogovora glede uvaiaiija M7»lS{ V'Sa',§e PreiSno se ta "ovl dogovor •!„1J ' lr8ovinski minister grof Warm-biand pa se je izreko, proli njemu, Govoril fLbr-Pr * xB,ankini« Polem P« seje na •«8laj flnancnega n)iRistra Plenerja predlagal in vzprejel konec razpra«. To je dalo poslancn dru, luegerju povod, da je flnan, djarska domovina): »So. nikoli ni bil nikdo nepravicnejo napaden. kakor akademija od samega pretlsednika. Madjarska znanost, v kolikor ji slavna akademija znano-sti dava pravee in podporo, -;.e iz davna ne obstoji iz niCesar dru-zega, kakor le iz prevodov in kom-pilacij (sestavkov). Akademijski uienjaki se morejo uvrstiii v dva glavna razreda. Jeden se namreC zadovoljuje s tern, da dobi 30 gld. za jedno tiskano polo, drugi, praktiCnejsi, se-staVljajo iz virna madjarska dela iz knjig ptujib uCenjakov. Stmio-s t o j n i h § t u d i jt i z v i r n i h p r e i s k o-vanj in pravega narodnega dela n i n i k j e r. Mi nasprotno jemljemo ono, kar nam drugi prinaSajo. Ako se nabaja v znanosti vendar nekaj posebnega madjarskega, tedaj se dokazuje, da nas no ovlasfia na nago posebno narodno samozavest ne nas izvir in ne nasa prosveta. Nasi filozoli in narodopisci, ki delujejo pod pokroviteljstvom akademijo, drZijo za najvofjo svojo nalogo dokazovali, da smo v sorodu lo s takiini ])lcmeni, ki nikoli niso bila sposobna, usta-novili drzavo, a v civilizaciji se niso po-vzdignili nad slopinjo — josti'sirove ribo. Nasi zgodovinarji delajo pruve bravuro, da osiro-niasijo, ponizajo in zama?.ejo voliko dogodke naso protoklosti: Arpada ni uiti bilo, Kolo-manova modrosl jo lo bajkn, Ivana Hunjada siiialramo ncpravicno za svojoga, kor jo bil Monuuicc, Ljudovik Kosul jo bil navidni ilo-magog ild. I) a, ko bi bilo z a vis no od akadomije, da lies no bi znali, da smo tisocleini narod, kajli to znan-slveno druslvo jo popoliioma rosno odgovorilo vladi, da so no more jubilojski dan uslano- J viti, kor so lo ni zgodilo v jeduoni duovu..." I Tako Madjarji sodijo o najvisjoni svojom ueiioni zavodu in toinu ni potrebno ra/.la-ganja ! Yolllvtt v Itulljl so izpalo za vlado iigodno, re ludi morda no tako, kot jo Crispi pric.akoval. Pokiizalo so, da Grispi so ni jio-poluoin ixgubil zaii])anja naroda, posoiino ni doKti Skodoval posloilnji napad nanj v iiokoin francoskom lislu. Voljou jo v dovolib okrajih. Taccga vspoba ^o ni nobonkrat do-fiogo!, Hovoda iiiarsikaj so jo pa ludi pripo-tilo, kar Crispija goiovo ni razvi-solilo. V Ilium Grispijova zmaga ni bila posebno slavna. Grispi jo dobil '.>:ll glasov, njegov nnsproliii kiiudidat, zaprti socijalisl. Dofolico, pa 7<>0 glusov. V I'jjsniri jo pa posloilnji dobil so uokaj glasov voi\ a jib jo komisija pro<;|asila za novljavno. Noprijolno jo za Grispiju liiili to, da ho voljeni vsi vudjo opozieije, njcgovi najvocji iinsprotuiki, moj drugini ludi Giollili, Tudi lo Crispija ni posebno ruzvosolilo, da so radikalci pridobili voft niuuda'ov in so Movilo soi'ijalislov v novi zbornici podvoji. Agilalorjii Dofolico in Marbalo sla dobila vopino v Giilnniji in Milanu. V Ncapolji, Pa-lorinti in iMontovocoliijii so so pri volitvi kKili z nozi. Drugod jo bil rod. Klorikalci so nikjor niso udolozovali volilve V novi zbornici jo vsokako prii'akovali biiruib razprav in goiovo so bodo na dan vlacili vsi Grispijovi grohi. Frilliolju. - Mivsi amorikanski konzul na Madagaskaru, W alio r, jo bil prod ciisom obsojou od slrani francozkili oblaslnij na 20-lotno jceo radi ovadustva. Njogov neeak jo inojloin prodlozil spiso jirodsodniku amori* kanskih zjodinjonib drzav, Glovolaiulu, iz ka-torib je razvidno, da je Waller bil obsojou iz popolnoma drugili razlogov, ki so so tajni. Washingtonska vlada jo vsled toga ualozila svojomu poslaniku v Parizu, naj zabtcva novo razpravo proti Wallerjn. Amerikanska vlada odstopi od svoje zahtovo lo v slufiaju, ako se dokaze, da jo Waller uedvomljivo obsojnn radi ovadustva, to je, da je ovadil drzavno tajuosti sovrazuiui Hovasoni. ltelglja. V Mruselju je bila potMla mi-nislerska kriza. ki jo koucala z mojsobojno spremombo ii)iuisl<'rskili most. Tako doso-danji min'^lerski predsednik Muriel prevzame ludi iniuistoistvo zunanjib poMov. profosor Nyssens promet, Scliollaert pa jo imenovan uniiistroin nolranjib poslov. Amerika. Zlior poslavouajnega svola liovjor5k«! drzavc jo r/razil \: ill proli lo gliisovoin zavozni vladi ukor radi njono neamerikanske poliliko v siioru Anglosko s srodnjeaiiiorisko ljudovlado Nikaraguo. Po loin zakljucku bi bil moral predsednik amo-rikanskib zjedinjenili drzav zaproeili anglosko cb!eganj1; iiikaraguskega ozemlja. Ta sklop nevjorske drzavc je saniim Anieiikancein smeS.;n in tudi dosli nevaren. Sami nev-jorSki easopisi opominjajo aiiiorikausko poliliko na zdravo razsoduost. V vx precili izvedenje kilajsko-japonske mi-rovne pogodbe. Mogofe ie pa tudi, da so vso slvar podkurili Kitajoi, ki ne marajo, da otok pride Japonccm v roke, Na Kitaj-skem je slranka, ki je niocno nevoljna, da se je sklenil mir, in ta slranka sedaj na vse slrani ruje, mej drugini tudi proti kilajski vladarski rodbini. Seveda jo jakc dvomljivo, da l,i si niogla Formosa obraniti samostojnost. Kltiij. — Prva poslcdica konCane vojno moj Kilajem in .laponom bode goiovo pogodba za voliko posojiki na denarniii trgih Evrope in Amerike. Kitaj potrcbuje do 3 milijarde goldinaijev. ako hoce poravnali vse skode vsled vojne, izplaiati odskodnino Japoncem, povzdigniti svojo mornarico, organizovali svojo vojsko po uzoru japonsko ter izvesti nekatera gospodarska podjetja, ki na novo ozive za-spani organizem kitajskega naroda in ga sto-rijo pristopnim evropski prosveti. Ves finani5ni svet je dnnes v ?.ivem zanimanju, kako bi Kitaju priskrbel tako voliko posojilo. Vsled teh flnanftnih operacij se zanima svet zlvah-ncje za promelne odnosaje Kitaja, Izkaz precej todno sestavljenih Stevilk trgovinskega prometa v Kitaju kaze 1894. leta: Uvoz 102Uj62.911, a izvoz 128,101.522 taelsa (1 'taelij:yejja 2 gld. 40 kr. v zlatu). Raznoterosti. .... qnliuli Itallano! Te dni je umrl sloveci glasbenik in skladatelj S u p p e. Isti. se je porodil leta 1820 v Spletu v Dalmaciji zivel pa j« — na Dunaju. Kakor jo ze tako navada, kadar je zapustil to dolino solz koji sloveci moz, vdrla se jo kar cela poloha ?.i-votopisov in Crlic tudi ob smrti slavnega Suppeja. Te givotopise in Crtice citali smo tudi mi v kolikor nam jo dopusCal cas, vendar pa v vseh teh spisih ni bilo dognano, ali se je moz culil dalmatinskega Italijana, ali dmiajskega Nernca. Sicer pa nas poleg vse slave pok. Suppeja to vprasanje vendar ne briga toliko, da bi se boteli razvnemati,' je-ii moz pripadal nemski ali laski .naroilni posesti". Naj lc lo stvar popravijo mod seboj Ijubi nemski in italijanski prijatelji! Vprasanje o „narodnosti» pok. Suppeja bi toroj laliko niiruo dtiso polozili ad acta, da nas ni zboi v oi:i nacin, kako je prod par dnevi neki italijansko - radikalni list tr-zaSkl roklainoval istoga za Italijana. Kar na jeden inali jo prosekal dolicni lisl gordiSki vozol, v kalerein so bili poviti dokazi o na-rodnosti unirsoga skladatolja. Italijuni reklu-mujojo Suppoja za-so; bodi jim, mi nimaiiio nic proli temu, ali proloslovati moramo proli lonm, da dotlciii list izvaja italijaiiHtvo Sup-pojevo iz dejstvu, da se je isti porodil — v Diiiinaoiji: Piso naiiirec: Suppo sejo porodil v Dalmaciji, iorrj jo llalijau — 6 q u i n d i Italian o. To je vendar probud tobak. Naj bi zo bilo v bozjom iinenu, da ']o dolicni list rokol, da je bil Suppe dalinutinsk llalijau; ali te trdi, da jo kdo Hnlijan ze zgolj zato, kor so jo porodil v pokrajini, ki je lo po ."> odslolkili italijanska, jo pa to laka nadri - logika, kakor.sne je mo'zno iiajli le mod lakinii Ijudini, l;i so vajeni stvari postavljali na glavo, kaleriin jo falzilikaeija obslojoi^ib odnoftajov in uoloriftkili islin — vsakdunji posel. Kakor rocono: uarodiiosli pok. Suppeja jo za mu loli liialeuknsliia in uezuutiia slvar, da pac ni vredua, da bi radi legu zgubljali ousa in besodij, ali nacin, kako so ga llalijaiii reklaniovali za-so, je li-picon in zniir-iloii, kajli kaze, kako prisiljono jovsoliMo »ilalijiinslvo" v nasih pokrujinali. — Tako J-Minost*, mi pa prislavljamo opazkn, da so JSuppejevi sorodniki V Splilu pisojo '/, ii ]i o, Zuloga Isloihklli in duliiiiiGusklli vlli v Ti'Ntu jo iisliinovljouu in so imliaja v d r z a v i, i u p r a v i v bli?,avi IV. kljnca (mole) tik lirov jii^nn zoloznieo lor v rurliiHki ini'ji, da so more vino izlovorili iz brodovja naravnosl v zulogo, iz isto pa v zoloznisko vagouo in odpnsluti v nolranjosl drzavo. Z ustanovo /.alogo islerskili in daliualinskili vin v Ti'slu jo (bina niogoonosl. vinogriidni-koiu iz lob tlofiol, da morejo svoje vino spraviti na golov tig, kjer ko Irgovoi loze sliajajo, kakor na moslili izvora. Drzuvim uprava te zaloge zagolavlja vinogradnikom, da bodo obvarovana izvornosl njihovib po-suiniciiili vinskiii posiljalov v vsakcm oziru, lor tin so izvii za !ocen njib izvor, kajli v zalogo so sprojeinljojo lo domaca vina, a posiljalccm istih bo dovoljeno imeti sv'oja vina v zalogi skujiiio in na stalnem meslu. Zaloga obsega 2000 ms. Drzavna uprava iina pravico, posainicuikom ali druzbam odstopili pod ugodnimi pogoji slalen proslor v zalogi proli pol ali cctrtlclr.i najeninini. Prctakanje vin v zalogi je prosto carinskega in druzega nadzornislva. Vino se sprejemlje za vinske trge, kalere se prirodi od Casa do easa, do-ticno tudi v svrlio, da so pribrani do sla-noviJega prodajnega roka, ali pa za nopo-sredno otlpravovlu- in inozomstvo. O.ini vec bodo vinogradniki posiljali svoja vina v za-logo in jiri isti sodelovali, lorn vec :i0 za-vzamo drzavna u;ravaza lo, da bodo trgovci obiskovali zalogo in vino odjemali. S splosnim sodolovanjem zanimalcev (inlerosonlov) so doseiojo olajftavo pri prevo?.uib cenali iz giavnib vinarskib srodiSc Dalmacijo v Trst. L'ogoji, pod katerinii so more vino poSiljati v zalogo, izvedo se pri drzavni upravi le zalogo v Trstu, na kojo so mora vsakdo po-proj pismeno obrnili. Pi vu iivstrljska tovarna za Lzdelova-nje Hnolejft. — Dne 28.1, in. uslanovila se je v Trslu pod omenjonim naslovom delniska druzba, kutera zgradi, kakor smo ze porofiali, lovarno za izdelovanje linoloja. Delniska ze vjilaftana glavnica je 700.00'J gld. V upravni svet so i/.voljoni: ravnalelj Julij Mlum, Oskar (ioiitilomo, Julij Greger, Louis L. Meyer in Viktor Salem. Revizorjoma: Karol Lowy in dr. Heklor Richetli. Namestnikorna revi-zorjev: Anton Lozer in dr. Jurij Nikolieli. — Po ustanovnem zboru novo delniske druzbc jo bila seja upravnega svola. Isti si je izvolil Julija Bluma predsednikom in Os-karja Gentiloma podpredscdnikom. Vinska klav/.u'n. Dogovori, ki so se vodili nekoliko lednov r.a Dunaju mej italijansko in avstro - ogersko vlado o nporabi napa-dane vinske klavzulc v trgovinski pogodbi, so bili konecno zakljuceni dne 23, t. in. Svrha jim je bila, da se uslanovK kakil se ima po-stopati z italijaiiskimi vim na avstro - ogerskih carinarslu V tern so so zjodinili, in kakor norocajo italijanski Casopisi, na popolno za-dovoljnost llalije. Odno«ni ukazi italijansko in nase vlado so proglasijo 28. junija in slo-pijo v veljavo ?.e 1. julija. Ukazi se bodo tikali nadzorslva, pod zaSCito avstro - ogerskih in italijanskih kozulalov, kakor tudi carinarskih organov od ono dobo, ko italijanski vinogradniki in izvozilolji naprosijo potrdiio pri italijanski vladi za carinarski izvoz vina v Avstro-Ogersko. Najprej se mora doiociti, da je vino naravno in kjc je zraslo, potom so pa morajo sodi uradno zapcCaliti in pridrZati pod nadzorstvom do Casa, ko se obdaCi pri avstro-ogerski carinari. — Ako se bode res lak6 postoprdo, tedaj so bode prodajalo le pravo italijansko vino. Dogovorjeno je tudi, da za vsa ilalijanska vina, ki bodo odposlana pred 8. junijem, bodo veljali Se stari predpisi. ?fcni§ki ^Scliulvereln". „ Deutsche Zeitung* je grozno nevoljna zaradi izida obenega zbora .Schulvereinovega". V zboru ni bilo nobene givahnosti in vse jo kazalo, da so se velike »Scbulvereinove" idoje skreilo v neznatni 2idovski rod in druStvo pride lo §o kot neznatni denarni vir v postev. Ta list pozivlje nemske nacijonalce, da naj v druHvu ostanejo in mu odpro npvo polje, da so razvije pod nnrodnim znanienjem v velik naroden monument. — Jeza nemsko- narodnega lista jo pafi smesna, kajli brez ?.itlov bi to druSLvo go toliko ne bilo napredovalo. Go. imajo v tern drustvu zidje upliv, pribaja pac od tod, ker so dali dosti dennrja. To ve pafi tudi ...Deutsche Zeitung*, kajli drugace bi ne svetovala nemSkim nacijonalcem, da v drustvu ostanejo. Ko bi ga nc bilo, bi nemski nacijonalci sami osnovvdi podobno rirustvo tako pa vedo, da ne bi izhajali. Pri avslrijskih Ncmcili, ki niso nikdar bili zatirani, ni lisle po?.rlvovalnosti, kakor pri Sldvencib in liavo-zani so na ?.idovski kapital, naj to So tako laje. Le konservalivni Nemci' imajo nekaj veC samostojnosti. Projnul liboralixnia im Tlrulskmu. V tej dozeli je nemski liberalizem lo v moslili nekaj gospodaril, a sedaj mu pa zo klonkn zadnja urn. Liberalni zaslopnik inomostskega meslu, dr. Wildauor, jo to dni dobil neko nezanpnioo. Njogovi volilci niso zadovoljui, da liodi s koalicijo in sploli olwojajo Vso poliliko nemflko liboralno slrunko. NeniHko-nnrodua slranka tudi v Inomoslu voilno bolj izpodriva liboralno, Mudsko Atelje v HonuI In Ilorcogo-vlnl jo bilo ziikljucono •/, ilnoin 22, t, m, Izid toga stolju v posiimiOnili okrujlli v, do-lirnlnii zupisuiki vrod dospo sliUlslle.noiuu uradu v San\jovo se-lo okolo 15. junija t, )„ vendar pa so more k povpreCnili Stovlk so-dili S>,o sodaj, da so jo prebivalstvo in slovilo poslopij lekom zadnjili 10 lot skoro po vseh okrajih poiiinnzilo zu 20 do 24 od-slolkov. Ui'imiuvii voil im OfrorHkiMii. - V oiisu od I, 18(17 —JHilil, polrosouo jo u vuilnn polo nu Ogorskoin li2,.|r»|,:i(10 gld, Od lob odpado nu posiimlciin reko v gnliliuiirjlli: nu Donavn!ll,()ii:i10l/l,irto20,lil1,:):tr»,Kilrils(lvrlz) 0,s:M,s!()is Tiimto 4(.II.:«I7, Muros 2lliMi'.»:i, Do-drug .10ll.H:il( Druvo I,83»,r»lWIHuvor»««,B.'i7, Kolpo U)8.K2».), Fninjin kannl '*l'..il«0 In opinio 1,101'.:MJ0. Nu pudliigi nuvogu zukon-Kkogu iiiiorlu zulilovu ogerski proinolnl uiiiilHlci' diiljuih nivlMI.OUil gld„ kt ho imajo upornblli v 12 Iclili in slcor ho iniu ['.uroHili v goldl-uui'jih: zu gornjo Dniiuvo 1,:IS0.()II0, Hnnlnjo 20,000,000, Tiso in llodrog 12 000,0(10, Ki\vi)H 2,r)00.()00, SniiiuA l,«00.0()0, Muros 3,800,000, Tuniis..Megu 1,000.000, Murh 1,500,000, Vug 1,500.0!..», Druvo 1,500.01)0 (kor aluftl lo Mudjiii*joiii), Muro 500.000, Savo 500.000 in za pozimsko prisluvo (ioo.000 gld. Kukor jo ruzvidno iz proilBtojocogu ruzkuzu, Mudjurjl skrbijo v obilici za uruvimvo svojili rek, vl-dinio pa tudi, da so jo od Ida I8G7. do ilaiies za itrnvnuvo hrvaskili vod pot.rosilo lo okoli 1,200.000 gld., nu-sprntnn so jo poliusilo in so So pnltusi zu madjarske Cez I li in i I i j o n o v. Zniiti so pa mora, da hrvaska doprinasa \\"'(> uu lolo za vzajonma dela, moj kalora spadu ludi ogersko prouielno miiiislorsLvo. UrvuSka mora ' s svojimi prinosi uravnavali obilico niadjar-skib rek, docim za obrauo pred roduiini povodnji v novejsein casu mora ustanavljati vodne zadruge, ki si bodo morale same po-magati, ako ne zolijo, da vse vkup ne pobore Sava. Polem trobijo §e v svet Madjarji, da uzdrzujejo IlrvaSko! Te slevilko so pouCne pa tudi za nas v toj drzavni polovici. Koliko je slorila driiava pa za uravnavo nasih rek? Skoro ni vredno besedo! Za vse je dosli donorja, le za naj-nujniso polrebe ga ni! Slovniiska pesom v Juznl Afrlkl. Inlorosanten koncorlni program projoli smo od rojaka iz juzno Afrikc. Dne 2G. marca l)il je namroc v Gape Townu, naj-juznejsom meslu Afriko, koncort, pri katorem so sodelovali ludi pevci in godba avstrijsko vojno ladije »Donau", ki se jo lacas ravno inudila v luki omonjenoga mestn. Na omenjoni vojui ladiji nabajala se ludi dva Ljubljacana, caslnik Mladic in kadot M. Kocb, ki sla pevce na iadiji naucila tudi nekoliko slovenskili in brvalskih posuij. Tudi pri koncerlu v Gape Townu zapeli so pevci „Licpa nasa domovina" in ,Zivila Hrvalska* : pesni naSli sla — kakor se nam poroCa ¦— tudi pri afriskeni obcinstvu burno priznanje. Tudi godba igrala je veC slovanskih skladb. Koncom koncerla igraii sta avstrijska pomorska godba in godba 2. angleskega polka York vt Lancaster avstrijsko in anglosko biinno. (S. N.) Razgled po slovanskem svetu. Ilrvaskn. — V Zagrebu uslanuvljajo ,Hrvatsku puCku (ljudsko) dionieku (delnisko) banku" z glavnico 500.000 gld. V vabilu na podpis delnic vidimo podpisane osebc vseh hrvaskih strank. — Porofiali smo, da so Jovolili veliki zupani, odposlali na madjarsko millenijsko razslavo iz zupanij-skill arliivov razno spise voliko vaznosti. Pri tej priliki smo izrazili bojazen glede na no-gotovo varnosl v Budimpcsti ¦/. ozirom na lo spise. Danes nam ja pa porocati, da je tega mnenja ludi hrvaSki zgodovinar g. Ivan Tka'lcie, ki je odposlal na nadskofa posebno spomenico proti temu, da so iz ar-hiva prvostolnc ccrkve v Zagrebu odpoSiljajo razni dragocoui predmeti na lo razslavo, dokazuje, kako so ze nokalori madjarski uCenjaki za pokojnoga nadskofa Miliajlovii'a in o priliki svojoga obiska v loin nrliivu, reklaniovali nckojo toll predmetov kol naua-i5ajoce se na madjarsko zgodovino. Posebno skomino imajo Madjarji na jodon misal, ki jo baie podoben minialuri onih Korvmovib, kodexov, kojo so Turki poklonili Mo-ljarjem o priliki njiju prijatcljstva za rusko - turske vojne. Ta misol so Madjarji boteli fologra-fovati in so v to svrlio naprosili pokojnega nadskofa Mibajlovica, naj jim ga izposddi,' da ga v BudimpeSti fotografujejo. V kojo svrho so to prosili, je bilo oCitno. Pokojni nadgkof je nil ie pripraven, izposoditi ga, no kapiteljski zbor ni privolil v to. Ali danes privoli, da se isti razstavi v BudimpeSti, go ni znano. Upati pa je, da bodo Hrvatje pre-vidni. CcSka. — Na narodopisni razstavi v Pragi nastali ogenj je uzroCil neki delavec. Ni se dognano, ali je ogenj podtaknil ali pa je nastal le po nesreci. Koliko je Skode, ni se dognano. SreCa je velika, da ogenj ni unieij. vse razstave. — Ker so nekateri mladeniCi prepevali na razstavi „izzivajoLe" pesmi in iizroCiti nered, da jc moralo posredovati re-iiarstvo, izdalo je predsednistvo razstave po-sebno okroznico, v kojl prosi obiskovalce, naj splosno opuslijo prepevanje v proslorih razstave, da se tako izogne ncljubim posle-dicam, ki bi labko doletele razstavljalce in vse podjetnike razstave, ako bi se vnovic ponovili neredi. Isti odbor je izjavil v „N. -fr, Presse" svoje obzalovanje za Uvker niso bili povabljeni k otvoritvi razstave tudi ncm-ski dezelni poslanci CeSke. Da se to ni zgo-dilo, navaja, krivi so le razposiljalci vabil, kateri so vsled pomote prezrli nemske po-slance. — Ceski namestnik grof Thun je izdal zopet jeden ukaz, s katerim ncite-ljeiri srednjih Sol prepoveduje, sodolovati pri meScnnskih dru§tvih bodisi kot Clan! ali od-borniki, bre/. znanja ali dovoljenja ravna-loljelva. V dvomljivih slueajih se mora rav-nnteljstvo obrniti naravnosl na nnmestnis-tvo. Krasne razmere. Kmalu ne bodo smeli So kihniti brez milostnega dovoljenja grofa T h u n a. Dal mad jn. — Bazpisana je sluzba dalmatinskega dezelnega poljedelskega nad-zornika s plaCo letnih 2000 gld. (s pravico povisanja place od letnih 2200 do 2400 gld.), z uradno doklado letnih 350 gid. ter za popotno odSkodnino letnih 1000 gld. in pisarniskim pavSalem letnih 60 gld., torej s skuprto plaCo 3410 gld. Imenovanje bo za-Casno za jedno leto; ako je prositelj stalno nameSCen kot drzavni uradnik, namesti se z za-Casnim prldrzanjem dosedanje njegove sluzbe; ako pa v sluzbi zadovolji, bode stalno inr io-van. Prosilci naj posljeju do 15, junija r '.gnje visokemu poljedelskcmu ministerstvu na Dunaju, ako so v slalni sluzbi; nasprotno pa le c. in kr. namestnistvu v Zader. Izka-zati morajo svoio starost dosedanje slu2bo-vanjo, oziroma prakticno delovanje in o slufiaj-nih strokovnih svojih razpravah, ki so bile izdane tiskom, ter o poznanju jezikov. — Obeina Dubrovnik je dovolila 200 gld. za Ljub-Ijano. Gg. profesorja Bovstnik in Pregelj (nasa rojaka) ata v isto svrho nabrala 182 gld. — VDubrovniku so bili obsojeni na globo nekateri hrvaski in katoliski srbski mla-denici, ker so na prostem izzvizgali italijansko drustvo ,,Le!»a Nazi on ale". — Na dubrovniakem gimnaziju je preiskava proti nekaterim srbskim dijakom, ki so zava-jali za srbsko misel svoje mlajSe tovarise hrvaSke narodnosti. lVJika. — Poljaki, posebno nekateri v poljs»;. '.:: klubu, so zelo nejevoljni, ker je prevzel poroCilo o volilni preosnovi Poljak Rutowski. NaglaSajo, da se Poljaki vendar ne smejo pokazati, da zastopajo najnepopu-JarnejSi na&t. Radi tega so mnogi Poljaki zahtevali, da vsaj pri istera ne bode poroCe-valec Poljak. — AH kaj to poniaga, ako pa ne store niCesar, kar bi dokazalo svetu, da so poljski posla&ii v resnici uneti zagovorniki rasslrjene volilne praviee ? Kaj poniaga, ko je jasno, da sedanji poljski poslanci se boje vsakega razSirjenja volilnega prava? Vendar svita dan tudi med poljskim narodom, kjer se pokazujejo na po«Li§kem obzorja mozje, ki pravijo, da sedanji poljski poslanci nikakor niso pravi sastopniki poljskega naroda. Dal Bog, da bi kmalu doziveli dan, ko bi poljski narod poslal svoje prave mo2e na Dunaj! Bosna-Herccgovina. — Dolnjeavstrij-sko obrtno druStvo je skter.ilo, prirediti svojint Clanom izlet v Bosno-Hercegovino. V Sarajevo pridejo 5. junija, od kjer odrinejo 9. proti Mostarju. Svrha popotovanju je, da pregledajo obrtna podjetnistva v Bosni-Her-cegovini. — V Sarajevn ustanavljajo lovsko drustvo za vso Bosno-Hercegovino. — Ker je izbruhnila kolera v Meki, je bosanska vlada odposlala svojega zdravnika dr. Fiserja na-sproti iz Meke po raCajoCim se mohame-dancem iz Bosne - Hercegovine, katere naj zdravstveno pregleda. — P om oz n i odbor za Ljubljano je nabral ze v Sarajevu Cez 2000 gld. Razposlal je tudi po de2eli na-biralne pole. Pevsko drustvo ,T r e b e v i C" je priredi'o fconcert v isto svrho. — Vlada je razdelila v Grdezu krave molltalskega plemena mej tamosnje revneje kmetovalce, ki so se zavezali, na obroke odplacati kupno vrednost. — Lansko leto so zaklali v Sarajevu 7049 goved, 1492 telet in 45.970 ovacinkoz. — O.Qlasu Hercegovca", casopisu, ki izhaja v Mostarju kot organ hrvaSke s'cranke prava, pise „Posavska Hrvat-ska", da bode moral prenehati, ako ne dobi iz-datnejge gmotne podpore od somigljenikov, kajti narocniki ne plaCujejo rednoinje do 200 takgnih, ki list prejemajo veC let, a niso §e krajcarja placali. „Glasu Hercegovcu" na to-lazbo moramo temu pristaviti, da se ne godi bolje tudi vecmi slovenskih Casopisov, ki pri-Cakujejo podporo le od svojih" naroCnikov. Med tend smo tudi mi; tiskamo in razpo-S;ijanio veliko, narocnine pa pride komaj dobra polovica. Srldja. — Belgrajskima casopisoma BDnevni List" in .Stari prijatelj* je prepovedan uhod v dezele krone sv. Ste-fana (Ogersko). — Srbski poslanec v Lon-donu, Mijatoviii. je priobcil vbelgrajskih casopisih odprto pismo, v katerem svari Srbe pred drzavnim bankeroiom in vabi rodoljube, da se poprimejo odlofiilnega dela, kak6 da Srbijo reSijo iz denarne zadrege. Dr?.avni bankerot, kateri mislijo storiU, bi popolnoma umc» ,SrblJ° 5n jo spravil ob tako ze slabi ugled, kakor se je zgodilo z Grgko. Bolgarya. — Odpotovanje Stam-bulova na tnje je Se vedno na dr.evnem redu. Pigejo, da mu ne dovolijo potnega lista, ker se boje, da bi jo popihal iz Bol-garske, da se izogne kazenskeiuu prega-njanju, katero se gotovo priCne proti njeinu. — Bolgarski ministerski predsednik Stoi-Iov je vendar dovolil, da morejo Bolgarji obiskati Belgrad s posebnim vlakom. Vsled tega se pripeljejo 6 VinkoStih v Belgrad in se predstavijo kralju Alefcsandru in kraljici Nataliji. Rus^fa. — «Novoje Vreme» javlja, da je tas'sl drzavni svet jednoglasno zakljsiCil zakonski naCrt, ki doloea, naj se trgovska placila z inozernstvom v prihodnje vrSe jedino na podlagi s'.;«te veljave in da se Cim prej uvede v javni proniet pla^evanje v zlatii. Rusija stori velik korak naprej, ako izvrSi to veliko finanCno delo, ki bode blagodejno delovalo na velik! trgovinski proniet v ruski drzavi. — Dne 23. t. ni. je bila slavnost v .Slavjanskem dobrodeinem obtest vu* v Petrogradu v cast sv. Cirila in Metoda. Slavnosti so se udele?.ili: Finlandski nad§kof Antonij; Skof TheognosU tajni svetnik, drzavni nad/ornik FHippov; drugi nadprokurator sv. Synodc, tajni svetnik Sabler in predsednik Fgnatijev. Govorili so ra/ni govomiki, mej kalerimi tudi profesor Kulakovskij o Safa-iiku. — Rusko i e 1 e z n i § k o d r u § t v o je dobilo dovoljonje, da more v dobi Ireh let spojiti Novoros3ijsk s Carifiinom s 500 vrst dolgo obmejno zeleznisko progo do Tibo-rjeckija. Knjizevnost in umetnost Funtkove Izbranc pivsnil izidejo Um'iio 15. junija. Zunanja in notranja oblika bo zelo ukusna. Obsegale bodo 100 slranij. — Narocniki *Slov. knjiznice4 jili dobe kot dvojnati snopic za samih 30 kr. s pogtnino vred; nenarocniki p.««iajo 50 kr., kar je Ae vedno nenavadno nizka cena. Ker je na-posled ves cisti dohodek namenjen Ljub-ljani, nadejamo se, da dobe obilo kupoval-cev. Ze!6 bi zelc'.i, ako bi se v vseh vecjih krajih nagcl kak rodoljub, ki bi nam nabiral naroCnike. Kiijiznlca za mladlno. —¦ Dne 5. prih. meseca izide pelt snopic, ki prinesn nasi mladini §est zel6 mikavnih krajsih po-vestic. — V nadaljnih snopicih izidejo iz-brani niladinski spisi sloveeega pokojnega Skofa Martina S1 o m § e k a; gradi'vo je iz-bral in priredil poseben odsek. Zivotopls nadvojvoilo Albrehta. — V znani zalozami T e m p s k y v Progi izide v kratkem pokojnega nadvojvodo zivotopis, kateri naj bi liranil spomin na slavnega feldmarSala v sreih dozorevajoce tnladine. Knjiga je namenjena v prvi vrsti srednjim Solam ali tern enako stojecim zavodom, kakor tudi, da bi kakor prava ljudska knjiga sirila patrijoticno Custvovanjc v najgirSih Ijud-skih krogih. — Knjigo je spisal upokojeni polkovnik Karl pi. Dunckcr, ki je svoje-Casno spisal tudi znani ponularni zivotopis slavnega feldrnarSala Radeckega. — Siike je pa oskrkel znani slikar, bivsi Castnik, Felicijan baron pi. M y r b a c li v Parizn. Ker izide ta knjiga na vspodbtijo naucnega ministerstva, sta nadvojvoda Friderik in vojno minislerstvo dovolila vse mogoCe vire, ki so jima na razpolago. Javna zahvala. Globoko ginjeni izrekati podpisani svojo najsrCnej§o zahvalo vsem tislim caslitim pri-jateljeni in znancem, ki so izkazali s soeutnim in plemenitim sreem zadnjo Cast in spoglo-vanje nasemu srtno Ijubljenemu in nepo-zabnemu oCetu Leopoldu pi. Gresic-u, s svojim spremslvom k vefinemu poCitku. Prosimo tudi blagovoljnega oproseenja, ako smo v trenutkih svoje ncpopisne zalosti na kaj pozabili. V Gorici, 27. maja 1895. Zaiostni rodbini pi. Gresi(- in KtuleL Javna zahvala. Podpisana rodbina, naznanjaje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 21. t. m. umrl v 85. letu svoje dobe nje glavar . maja 1805, Kodblna BerbnL. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solifario St. 12 priporoJa se rojakow iz GcriSke in drugim Sbvencem a Trstu, kajti v istej se toeijo le pristna vipavska dirna in bela vlna iz pryaSke obgine in s Krasa. PriporoCa se posebno Slovencetn, ki pridejo po opravkih v Trst. 1 Kuhinja prav dobra in po conl. „Kazipot" za leto 1895-96. je Dobi se v tiskarni za gl. 1*20, s po§to 10 kr. v Natecaj. V sezanskeni Solsken* okraju razpisujejo se sledeca uCileljska nic .: 1. Mesto naduCilelja-vuditeija dvorazreilnici v * Zgonikn; 2. Mcsta uCitelja-vodileiju jcilnorazrednici v Avbcru, na DevinSCini pri Proseku, v Ko-biljeglavi, Koprivi, uu Valovljab in v Ve-likemdolu, eventuaino Dutovlje; 3. Mesto poduCitt-lja dvorazifldnici vPovirjii; 4. Mesto uciteljice dvorazrednici v Zgoniku, evenlualno v Kostanjevic:. Vse to sluzbe so III. pla*ih:e vi-oti;, pri prvi je stanovanje v naravi. Dohotlki so dolofeni v dc/. sol.skiii po-stavali od 10. marca 1S70 in 1-. inurca l.s79. ProSnje spremljene s sprif-uvuloni /.re-losli in uCileljske sposol'imsti. z dokazom avstrijskega drzavJjanslva (douiovino) in za mcsta pod t, iJ tmli z dokazom spo^obnosll za subsidiatirni ponk kaloliskega veronaiika, se imajo potom piedslojeCih Solskili obla^luij do 10 julija 1895 pri c. kr. okrajw'in Sol-skein svetn v Hezalii predloziti. (!. kr. nkrajni ftol.ski svet. Sczana i-L maja 1S95. Picdscduik : Schaffgotsch. Oznanilo. Navadui frg ali scjm sv. Antona bo letos zamdi juazuika sv. Ilosnjoga Tt'Iesa naslcduji dan v petok 14. junija t. I. 2upanstvo v Kobaridu, 30. aprila 1895. Zupan. Hisa v Brjah - Rihemberg z vscmi k iiiAi titoCinii poslopji, z zomljiSfnn, gozdom, viiiogtadotii — prlpnivuit /n lr-koyIiio se odda v najem. VeC •ac zve pri naSem upravnistvu all pa na Trzaski costi St. 9. Podpisani priporoCa svojo ki je prcmeSCein iz liiso St. 4. trga sv. Antona v .liso &U 2 ulice Dreossi-^jjj znivcn prciioi-Isca „Stclla d' ova" na Istein tr^it. Udani Ivan Toso, mizar. Izvrstne c. kr. izkj. priv. ikropilnico proti pcronospori in^enirja Ziiviea, katere so sesploS-no uvedlu vsled wjih prciirnslosli ir|ii.'7.iio.-ili, lulike upiii-nlK! za vsako ir> trt iLd. pro-kiiio(.'o zboljSiine, ir po ilc).>cila;ijili nizkih cunaii. 2ivic i druzb. v Trstu. (.'enike ndposiljajo na zalilevanjV fraiiko Na i>e c. kr. poslni: tirade poJi-Jjajo porol'.." vkn>|ii]iiire frunko, proti povzetju 10 glil. Izik-lujejn tudi stroje za prasenjf; 7. zvf'iiloni, nt-firc.-lano delujnrc riLi-skalnkL- itd Za izdelek liioriit' in xdrave damage pijade jiotrebne snovi jiosilja brez sl.idkorja za dva goldinarja, kar ptAseni zad-isca za 150 litrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Sw.a) illiiilni.l I^recno svarino prcd ponarejemi iz-delki. .S[>ru'a!a gratis iii traiiko na ia>.;)(>!r(t;o. Proilaja povsod dovoljena. - - Velczalo^'i za Av^trijo: ickamar C. Brady Kromeriz (Mnra\sko). Ker iitium v Ziiloj,'i dva vntfona bakrenega zvepla prve vrste nto/.no mi \in je prodajuti po konkti-rouctiiii fonali fiospodom viiiorcjccm. Xirodilutr-ar A. Mazzoli Mlekarija M. Wasmeyr v Jivoliju" (Bnronovsce Rezna Mm) \\\\ Gorici, priporoLa dnevoma sve^e zdravllno in za clojence pplrejeno mleko. Dobfvsi sv v jHodajalnici jcstvlii pri Ivanu Janeseh-u (pifj l Alp. \ (¦) v Villi! ulii i (\i.i (iiaidmo). zzzzFo L'dravnikih pnpoic^ano = Za trgovce in kroinjarje! N.i|liol}*,<' hi ii,i|-(n-kr no,'ivi(i>, J age I | (• io pi nlo, rolue ild. v to\ai- tll-ki /.ll(lrrl Jos. Mandl, Dunaj l S(|m.ilr-i.M {(Id Uippllll^.-lLIW IS) Niijtth'iiHit i-tizpo- tifjitftr po zilfzniri in jx/ifi n a i s <> d, mil. OGLAS! Podpiswmca si u.sojala na/ri.uiiti sl.nucnui nlu"iii-.l\u \ (Jmiii in na dc/eli, da sta odprla v ulici Luigia v Gorici popoln.mi.i nmo delalnico Y zelezu in kovinah. Priporoccvaje an najtoplcjc \sakU'ioinu. ki bi ntu'l poludio \ l»>j stroki dela, naj se na nju obmi', oliljuhup't.i i/w;tt' k.itt-H'koli naiofl»«'i hilro, loCtio in po ugodni ceni. Gorica, 20. maja JSOo. Miliaol Culot in l\aii PriiicU ©©©0©00©000@©0000©000 Jlajvee/a % fc«w™» % saloisa ^ trgavinskih knjig - & Zavod ® za Crtanje papirja © gKnjiooveznica® t, ©000000C ® Anton Jeretic SOlsk. ZYGZkOY , apir j a q SOda. zyuzauy q ©0©®©©®©®©©®©® __________ ® 0 v Senieniski ulici st. 3. - GORICA - v ulici za veliko vojasnirr. § 0®®®®®®®®®®®®®® izkUudyivi ® Boaata zaloqa ® po*e«»»»ost » po. © I ZJlStop ter edilia A vseh za g 0," in OS »«tne veseUce na ^ . prodajanadebelo Jgf urad Pot?ebn h X Sro9tem,:t ^"""l0 Si lesne rozlianteo ® red! 0 0-»,"»J°,»>|SE P»P'»-i» © iL»nt it/yanitt, w reci. w v raMib 0blikah m JT 1 siaiimatega pa- 1$ Za trgovino s ® a^izkijucijivo-^- m I pirja, Vi'Vij i. t. (1. A Sadjem. ffk w narodnlh barvah. ^ >©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© J Oobivs Oobiva sp. najceneje v podpisani lekarni ako se unrotl po post!. <<\f!»W^ /" ^ % ek Ifl i- V SI. St oh i i ill Koioskcin, 17 apnl Z M'likim \c-,i'l]i'in V.imi na/n.m,iiii, It ji ni(»|.i m.ili o/(li,i\cl.i, ko ji /.m/il.i J -t. k'l. Wilili M.niio/n.niili k.iplju '•n. Antona. ImHa |i- ku \ pisih. kdiifjt.i lniiojjri /dr.umki ni^o inn-It o/dr.nili, (loklii me si-icii slut'ai ni Opt>/C»l,l ll.l Vlsf llldlJ'lttl /lll.LVIIO. I'll l|lt(> mi • • - ltd. Jam: kxomhnk. Mall .-ill) cr}r. Nad JO let tipcl s,.m na Ni^Mi hoi...... dr.klii -iisi'ii. /aft'l n^ivati '-[OMxNlt kaplpi s\. Anlon.i. I'lo-im. da mi /(ipd poM,i'U» . . ltd. John tin Iiiaittit^ch „Kupuj pti kavacu in ne pri kovaietu!" J I Ml . pi i mj pr» ki.li l.> !ik. wil i kuptiji k ikursii i jo moj i ••ii i An k ,..[,. . i pi u L\ lUj i v, hk m-k li 1111107111 bi i,. i n >1 i . ii,.l!io-,ti ttm slunk, kir mm i 'n . -\A\\ v kn.i-t kiipovini ^ um mu Knisiii u/iirci /iisfldiliii oiljcnialKin iri.iti-, in fi.i'i'vo l!i)r'itt> /birkt- ii/oik1*, k lk U -, lllk ll /Il krojlll!!' m li .llklH 4111' Snovij za obleke. I'oi in ii'ii n ilosktntr ?\ m' • i*tii»> Miiio pi Ipi^im -,no\i /i uiilfnrine c k urmlnikm, Iml n wlci.iiic. ^iiHih't', teto-\iulci>, Hticjc, -iiknn i i iiiljuiil m ijruitiiP mi/o piipwurf /a io;mi' \»\\f\\ \uiki zi-l«pi,VKlfl ki.u.^kcrM Jii.iNkir'iliiiIin z.i \ i.ik.) \fliki l^lim kikor likili ne mmo mmli um A\ ij-l^oij. kinkmciuiji Nij\cui l/liof lo lme,M 'iipu^'i -nkni % nijmnilirno^th lnr,.ih zi (.<»pi' >iil.nii, Ul «;tciio, tiftjiio, clsto TollU'llO sUhllCHO l)l.WU III ne ilnl.Ll kltp euiije, kr io _\cljiio kimnj o.iJkoilmiii) /i kioju.i, Isr. Slikarolskyj BRNO (as-t Muiulit-lei i A.ij\e'i zi'i.,M lo, imSko.M -akin * vre.hi.Mi ', inm.oin polihn.uji'% l'o-ilja se 1p 1)0 postnciii iio»/eUu« Svarllo: Ak*'"'J« m kininjiiji ponu-jajo m .IiikUIiio ^..jt- i.li,") P<"1 zn.u iko ,t?ti-ku.it-korM hi v«" I'1 ^ll" mlln >«ra»jo p n mljeiiuUiv, na/nuij uu, ill tiiklm lmdom ne prod-yam biipi !»«•! nolieiiim pn^ojein. (dt)