Kako je v praksi reševati problem življenjskega standarda
Velenjski rudarji kakor tudi delovni kolektivi vsega šoštanjskega okraja so v zadnjem času o tem vprašanju mnogo razpravljali. V glavnem so bili edini v tem, da problema življenjskega standarda ne moremo reševati s povečanjem plač in s tem v zvezi s povečanjem kupnih fondov in da je tu osnovni problem v povečanju proizvodnje, ki bo z večjo množino proizvodov najučinkoviteje vplivala na znižanje cen. Dokazov za to trditev imamo na dlani več ko dovolj, saj je n. pr. naš delavec ob lanski sušni letini plačeval v mesecu juliju krompir po 20 do 25 din za kilogram, medtem ko ga morejo letos ob tem času kupovati že po 12 do 15 din, v nekaterih predelih pa že b do 10 din za kilogram. Podoben je položaj pri cenah žitaric in vrsti ostalih kmetijskih proizvodov. — Tudi dejstvo, da je kolektivu rudnika Velenje in še nekaterim drugim rudnikom pred mesecem ostajal premog na zalogi, jasno kaže, da je bilo nujno prvotno stopnjo akumulacije znižati in se prilagoditi tržišču, ki sedaj absorbira vso proizvodnjo premoga. Tako kot more naš delovni človek v pogojih večje proizvodnje ceneje kupovati kmetijske proizvode, kupuje že danes ceneje tudi premog in bo jutri mogoče ceneje kupoval vse proizvode, kolikor bolj bomo uspeli razširiti proizvodne kapacitete, oziroma pri obstoječih kapacitetah povečati obseg proizvodnje. Vprašanja življenjskega standarda torej ne moremo reševati, kot so mislili tudi nekateri kratkovidneži v kolektivu velenjskih rudarjev, ki so propagirali delitev presežka plač in v tem delno tudi uspeli. Nujna posledica višje izplačanih plač oziroma delitev presežkov plač je naraščanje kupnih fondov. Del izplačanih plač se sicer odteka v neblagovne izdatke (stanovanje, kino itd.), velik del pa gre posredno ali neposredno v roke kmetom, ki se jim s tem povečujejo kupni fondi in imajo zaradi tega manj interesa za povečanje proizvodnje odnosno ponudbo svojih proizvodov na tržišču.
Ljudska oblast nalaga tako kot delovnim kolektivom tudi kmetu obveznost, da plačujejo akumulacijo, ki se pri kmetih odraža v obliki davka. Trenuten položaj v Šaleški dolini pa nam kaže, da pecejšnji del davčnih zavezancev to svojo obveznost slabo izpolnjuje, saj je v občini Velenje po stanju 30. 6. 8,2 milijona dinarjev, v občini Šoštanj pa 2,9 milijona dinarjev davčnih zaostankov samo pri kmetih. Po približnih podatkih pa so v okraju Šoštanj kupni fondi v primeri z lanskim letom porasli za 106 milijonov; od tega odpade na občini Šoštanj in Velenje okrog 35 milijonov. Res je, da nekateri kmetje trenutno nimajo denarja, predvsem pa ga nimajo oni, ki so še pred mesecem verjeli parolam, da ne bo sladkorja, moke itd. in so si v kritičnem času, ko smo morali navedene artikle uvažati, nabavljali velike količine tehj življenjskih potrebščin, namesto da bi poravnali svoje davčne obveznosti.
Pri odmeri davka so se zgodile tudi nekatere napake. Tako so bili višinski kmetje n. pr. na Kozjaku v velenjski občini napram onim v okolici Velenja ostreje obdavčeni, kar se je zlasti pokazalo pri reševanju pritožb. Napake se je skušalo ob priliki reševanja pritožb s strani občinskih ljudskih odborov popraviti in je sedaj pred nami naloga, odločno izterjati zaostali kmečki davek. Pravočasna izterjava davkov pa ni le stvar administrativnih organov, temveč lahko k uspešni izvedbi te naloge dosti prispeva tudi pravilen politični odnos naših delavcev. Kmetje, ki so svoje davčne obveznosti napram družbi že poravnali, in teh tudi ni ravno malo, so dokazali, da kmet, ki mu je glavna skrb proizvodnja, sprejema in izpolnjuje svoje obveznosti do družbe; zato ni nobenega razloga, da bi tu popuščali. Prav bo, da se naši rudarji v tem pogledu postavijo na pravilno politično stališče in tako prispevajo k čim boljši izvedbi nakazane naloge, ki lahko v marsičem vpliva na življenjski standard našega delovnega človeka.
Globačnik Jože
VeteaislU
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 15. AVGUSTA 1953
LETO I. — ŠTEV. 8 — CENA 10 DIN
UREJA URKDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN _ UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CFIJSKE TISKARNE V CELJU
Gospodarski problemi MLO Velenje
Skupščina LO MO Velenje je na svojem tridnevnem zasedanju temeljito obravnavala vse aktualne probleme Velenja in okolice. Posebno pozornost je posvetila poročilom upravnikov gospodarskih podjetij o poslovanju v I. polletju 1953. Ugotovili so, da se podjetja, ki obstojajo že dlje časa, na splošno zadovoljivo razvijajo, skoraj pri vseh novo organiziranih podjetjih pa so morali konstatirati pomanjkanje potrebne opreme, zlasti tudi modernih strojev, na drugi strani pa so tudi težave, ker ne razpolagajo z ustreznimi delavnicami in poslovnimi prostori, ampak je nujno potrebno še marsikaj urediti in izboljšati. Jasno pa je, da pri tem stremljenju posamezna podjetja ne smejo računati edino le na pomoč občine, temveč bi lahko njihovi delovni kolektivi v marsikaterem oziru samoiniciativno pristopili k izboljšanju delovnih pogojev in razvoju svojih podjetij, s čimer bi zagotovili kruh delavcem v podjetjih.
Med dobro uspevajoča podjetja je prištevati Mestna trgovska podjetja s poslovalnicami v Velenju, Stari vasi in na rudniku. Poslovalnico na rudniku so obnovili. Za bodočnost nameravajo posamezne poslovalnice urediti po strokah, posebej za manufakturo, špecerijo in galanterijo, s čimer bi se potrošnikom nudila tudi večja izbira in boljša postrežba.
Gostinstvo v Velenju je v razvoju. Restavracija pri kolodvoru, kavarna in gostilna »Central«, gostilne pri »Zofki« in v Pesjem so si vse uredile svoje prostore in poslujejo zadovoljivo. Nujno pa bo treba urediti prenočišča. Menza v restavraciji nudi abonentom dobro hrano, kar pa gre za enkrat še v izgubo. Gostinsko podjetje »Rudar« se je osnovalo iz prejšnje DUR in je zaradi odpovedi prejšnjega upravnika razpisalo mesto novega upravnika, za kar je že več reflektantov. Urediti bo treba odnose z rudnikom, da bi se tudi to podjetje dvignilo na primerno višino. Re-stavrater restavracije pri kolodvoru se zanima tudi za otvoritev bifeja in točilnice v prejšnji Gradisovi restavraciji, kar se naj uredi z upravo rudnika.
Mesarija je v letošnjem poletju montirala hladilnik in predelovalne stroje ter uredila električno črpanje vode. Pripravljajo prodajo mesa v tretji poslovalnici v Pesjem. Občina naj skuša dobiti kredit za gradnjo klavnice v Velenju. Mesarija je aktivna.
Za slaščičarno, ki se je združila z bivšo točilnico, so adaptirali dosedanje lokale, ki temu namenu popolnoma ustrezajo.
Pri pekarni je sedaj glavni problem prestavitev parne peči iz Pragerskega, za katere nakup so najeli posojilo v znesku 700.000 din. Kvaliteta kruha se bo izboljšala.
Za brivnico je treba rešiti, vprašanje boljšega lokala in opreme, ki v sedanjem stanju ne ustreza higienskim predpisom. Ker sama teh stroškov pri nizkih cenah svojih uslug ne zmore, bo za te svrhe potrebna dotacija občine.
Obrat krojaške in šiviljske delavnice životari. Podružnico v Pesjem so zaradi pomanjkanja dela ukinili in se je nekaj teh delavcev zaposlilo pri konfekciji. Kapaciteta dela bi se zelo dvignila, če bi se posrečilo dobiti podoben šivalni stroj, kakršnega je rudnik poklonil Domu onemoglih v Šaleku, kjer pa stoji neizrabljen.
Čevljarska delavnica zaposluje 12 delavcev in vrši največ popravila, medtem ko je dela za novo obutev manj zaradi konkurence v trgovinah z no-
Samo kratek čas nas še loči od največje manifestacije v letošnjem letu, ki bo dne 6. septembra v prelepi vasici Okroglici na Primorskem. Na to mogočno manifestacijo se bodo zbrali bivši borci IX. Korpusa, borci vseh preko-morskih brigad in stotisoči delovnih ljudi, da proslave 10. obletnico zgodovinskega sklepa II. zasedanja AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja k matični domovini Jugoslaviji.
S svojo udeležbo na tej manifestaciji bomo dokazali, da smo odločno pripravljeni čuvati pridobitve NOB, na drugi strani pa bomo dokazali, da se ne mislimo nikdar odpovedati svojim pravicam do Trsta, Gorice in sploh vseh ostalih nepriključenih krajev, ki še danes ječe pod vedno hujšim raznarodovanjem in šikaniranjem.
Ze samo dejstvo, da je odobren po železnici 75% popust, dovolj zgovorno priča o tem, kako velikega pomena je ta proslava. Prepričan sem, da bo tudi med velenjskimi občani mnogo udeležencev, ki bodo na ta dan hiteli po-
vimi čevlji. Inventarni predmeti, izvirajoči iz narodne imovine in odstopljeni od strani rudniške čevljarske delavnice, so bili previsoko zaračunani in bodo zaprosili za primerno znižanje.
Pečarstvo in lončarstvo ima delavnice predelane iz starih svinjakov, v zelo-slabem stanju. Tudi način organizac je dela je zastarel (kot pred 100 leti), za predelavo gline manjkajo stroji, prav tako za pripravo glazur in drobilec. Tudi, ni sušilnic za polizdelke. Proizvodnja bi se lahko povečala, način iste pa bi se moral modernizirati.
Izdelovalnica gumiranega papirja obratuje v majhnem obsegu in ni izgledov, da bi se to stanje znatno popravilo zlasti zaradi podražitve surovin.
»Slikoplesku« primanjkuje prostorov in delovne sile, dela je pa dovolj in bo treba pokazati več iniciative, da pridobi naročila za pleskanje stanovanjskih prostorov v dokončanih stavbah in glede ureditve fasad v trgu Velenju.
Problem mizarskega podjetja v Velenju je predvsem v {»manjkanju prostora za strojno delavnico, za katero so temelji že zabetonirani. Podjetju bodo odstopili material iz starega skednja pri Gollu, ki ga lahko koristno uporabi pri razširitvi svojih delavnic. Mehanični delavnici primanjkuje zlasti orodja in strojev in prav je povedal tovariš upravnik na seji, da »brez alata ni zanata«. Zato bi pa potrebovali investicijski kredit. Sedanji prostori so pretesni in je treba misliti na odpomoč z dodelitvijo prostorov nad sedanjo delavnico. Rudnik bodo naprosili, da odstopi mehanični delavnici proti odškodnini star vrtalni stroj, ki ji je nujno potreben.
Avtoprevozništvo se je bavilo predvsem s prevozi zlasti za gostinska podjetja in z donosnim pridobivanjem boksita v Vranji vasi, ki ga odpremlja železarnam v Jesenicah, v Ravnah na Koroškem in Tvornici dušika v Rušah, namerava pa se celo povezati s prevzemniki v Zahodni Nemčiji. Podjetje je že v I. polletju 1953 ustvarilo 2,603.000 dinarjev prometa in ima z ozirom na delavoljnost članov kolektiva vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Skupščina LOMO Velenje se je naj-dalje zadržala pri gradbenem podjetju »Remont«. Po tozadevnem poročilu se je razvila živahna diskusija glede nesoglasja med uslužbenci kot vodilnimi organi ter upravnim odborom delavskega sveta in ostalimi delavci. Občinski
odborniki so dobili iz debate in raznih pripomb vtis, da medsebojni odnosi v podjetju niso bili pravilni. Tudi organizacija dela pri tako znatnem gradbenem podjetju bi vsekakor morala biti boljša in smotrnejša. Skupni promet je znašal v I. polletju 12,000.000 din. Večkrat pa so začeta dela le počasi napredovala ter se brez potrebe zavlačevala (primer šole v Št. Ilju, Skalah, bife v Velenju itd.). V podjetju bo treba pristopiti k temeljiti reorganizaciji in odstranitvi nezdravih pojavov.
Po končanih razpravah so odborniki LO MO izrazili soglasno željo, da bi se med glavnimi podjetji na področju občine, elektrarno in zlasti rudnikom lignita Velenje ustvarili čim boljši medsebojni odnosi, katere je bilo večkrat na žalost pogrešati, ki si jih pa vsi iskreno želijo.
Skupščina je nato razpravljala o preimenovanju nekaterih naselij v zvezi z novo numeracijo hiš: Stara vas, Velenje in Novo Velenje se preimenuje v Velenje z zaselki, Velenje-trg, Velenje-Zagrad, Velenje-Gradišče, Velenje-Sta-ra vas, Velenje-rudnik in Velenje-novo, za Šmar{inske in Škalske Cirkovce se osvoji naziv Cirkovce, del Lipja poleg
Lopatnika se preimenuje v Lopatnik, zgodovinski Kozjak v »Paški Kozjak«, nekaj krajev obdrži stara že udomačena imena v naslednji pisavi: Šentbric, Šentjanž, Šentilj, Pirešica pa ostane naselje kot doslej.
Sklenili so tudi sestaviti spisek vseh hiš splošnega ljudskega premoženja, ki bi prišle v poštev za prodajo proti predhodni ocenitvi za to določene komisije.
MO .Velenje prevzame tudi zadružni dom v Pesjem, ki ga je doslej upravljala ZB Pesje. Za adaptacijo tega doma bodo uporabili izkupiček za Polan-čevo stanovanjsko hišo na Lilijskem griču in za industijski tir.
Sklenili, so tudi pospešiti delo komisije za reševanje agrarnih vprašanj in davčne komisije ter pomagati pri taksa-cijskih delih na območju občine Velenje.
Glede popravila cest v Skalah proti Plešivcu, v Sentbricu in Podkraju so sklenili, da naj pri tem pomagajo tudi koristniki sami s prostovoljnim delom poleg prispevanja od strani občine.
Odborniki so se z živahno diskusijo zanimali za vsa aktualna vprašanja MO Velenje in je v njihovem složnem delu tudi poroštvo, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravili in pripomogli k izboljšanju življenjskih prilik v našem Velenju, važnem industrijskem centru z lepo perspektivo nadaljnjega razvoja v bližnji prihodnosti. Kurnik Anton.
Problem mladinske organizacije na rudniku
Namen tega članka je seznaniti rudniški kolektiv kakor tudi ostale Velenj-čane z najtežjim problemom mladinske organizacije na rudniku.
Nastopa vprašanje, ali je potrebno, da še obstoja mladinska organizacija v podjetju, ali pa naj se vključi v vaške aktive. Da pa to lahko pravilno presodimo, moramo vedeti za pozitivne kakor tudi za negativne stvari, ki govore v prid ali v škodo mladinske organizacije v podjetju.
Mladinske organizacije v podjetjih so dolžne in imajo možnost, da vzgajajo in dvigajo zavest za delavsko upravljanje ter vzgajajo kader, ki naj zamenja stare, do neke mere nezanesljive voditelje oziroma funkcionarje delavskih svetov, upravnih odborov, sindikatov ter raznih društev. To pa zaradi tega, ker so med njimi ljudje, ki so iz častihlepja ali koristolovstva čez noč spremenili svoje gledanje na ljudsko oblast in socialistično graditev.
Pri stremljenju podjetja za čim manjšimi proizvodnimi stroški in s tem polne lastne cene lahko prav mladina največ pripomore, še posebno, če je v podjetju
dobra mladinska organizacija, ki se poleg tega bori za zvišanje strokovnega znanja in življenjske ravni mladega delavca. S sestanki pa ga tudi uvaja v kulturno in politično dejavnost.
Slabe strani organizacije v podjetju pa so, da so sestanki, ki se lahko vrše le po končanem delu, razmeroma kratki in se mladina seznani v glavnem s problemi podjetja, skoraj nič pa o svetovnih problemih in o problemih občine. Zaradi tritretjinskega dela in velike oddaljenosti mladincev od podjetja so onemogočene skupne akcije, razni študiji in podobno.
Posledica obstoja mladinske organizacije v podjetju je tudi ta, da nekateri sindikati premalo gledajo na mlajše delavce, češ, saj jih ščiti in zanje skrbi mladinska organizacija, kar je pa seveda zgrešeno.
Moje mišljenje je, da bi tudi v našem podjetju bilo potrebno postopoma prenesti mladinsko organizacijo iz podjetja v vaške aktive, kjer bi poživeli njih delo, v podjetju pa bodo svoje osnovne naloge izpolnjevali pri sindikatih.
Aljaž Jože.
Razvoj elektrarne
in Šoštanj
Hitimo pozdraviti hrabro primorsko ljudstvo
zdravit hrabro primorsko ljudstvo, ki je tudi po petindvajsetih letih fašističnega terorja in preganjanja ohranilo visoko patriotično zavest in ki se je že od začetka leta 1941 organizirano borilo z orožjem v roki proti italijanskemu in nemškemu osvajalcu.
Borci IX. Korpusa in Prekomorskih brigad, prijavite svoje naslove pripravljalnim odborom, ki so objavljeni v dnevnem časopisju.
Člani vseh množičnih organizacij pa prijavite svojo udeležbo svojim odborom, ki so pa dolžni, da takoj pristopijo k organizaciji udeležbe za to veliko manifestacijo.
Tudi zveza »Svobod« je že pozvala svoja društva, da organizirajo za to proslavo čim večjo udeležbo z nastopi svojih kulturnih odsekov in smo prepričani, da se bo tudi naša velenjska »Svoboda« odzvala temu pozivu.
Na svidenje na Primorskem, kjer bomo imeli prav gotovo priliko videti naše najvišje predstavnike!
Stane.
Termoelektrane pretvarjajo toplotno energijo, ki je vsebovana v premogu, v električno moč. Čeprav se pri postopku koristno uporabi le 10 do 20% vsebovanih kalorij, se je tehnika našega stoletja kljub temu odločila za gradnjo termičnih elektrarn iz dveh razlogov: Termoelekrarne imajo veliko pogonsko pripravljenost, t. j. sposobnost, ob vsakem času obratovati s polno kapaciteto, drugi razlog pa je v dejstvu, da se v takih elekrarnah kuri premog slabše kakovosti in sortimenta, ki bi le težko našel odjemalce med ostalo industrijo in široko potrošnjo.
Ko so v letih 1927 do 1-929 gradili elektrarno v Velenju, je bil merodajen predvsem drugi razlog; pogonska pripravljenost pa je stopila v ospredje šele po drugi svetovni vojni, ko so se med seboj povezale vse elektrarne Slovenije, tako kalorične kakor tudi vodne. Sedaj proizvajajo pri dobrem vodnem stanju pretežni del energije vodne elektrarne, termoelektrarne pa poženejo svoje stroje kot zanesljiva rezerva v času defektov, popravil in nizkega vodostaja. Zato je v povojnih letih režim obratovanja termoelekrarne bistveno drugačen kot pred vojno, ko je elektrarna napajala zaključen ožji, krog potrošnikov s pretežno konstantno obremenitvijo. Do leta 1931 je elektrarna napajala samo Šaleško dolino, z zgraditvijo daljnovoda Velenje—Podlog—Črnuče pa se je leta 1931 konzumno območje razširilo na Savinjsko dolino in Ljubljano. V letu 1937 je bila elektrarna priključena na omrežje, ki je napajalo Mežico in Ravne na Koroškem.
Ze med vojno in takoj po njej so se vse elektrarne med seboj povezale z daljnovodi visoke napetosti. Zelja, da bi lahko vse potrošnike električnega toka zadovoljili, je narekovala potrebo po centralnem vodstvu elektrarn. V sklopu elektroenergetskega sistema LRS se vrši sedaj koordinacija vseh proizvajalcev električne energije.
Elektrarna Velenje se s svojimi strojnimi1 napravami že bliža koncu življenjske dobe. Le po zaslugi vestnega in temeljitega vzdrževanja je danes še
možno obratovanje v takšnem obsegu, kot se vrši. Ko bo stekla nova elektrarna v Šoštanju, potem je zelo verjetno, da bo obratovanje v elektrarni Velenje omejeno na minimum, ker bo nova centrala mnogo bolj ekonomična.
Z ozirom na dejstvo, da bo rudnik z letom 1954 usmeril svojo proizvodnjo na novi jašek v Prelogah, bodo nastale za elektrarno Velenje precejšnje težave pri transportu premoga. Pred to nalogo je postavljeno tehnično vodstvo elektrarne in rudnika, da jo zadovoljivo reši.
Tudi gradnja elektrarne v Šoštanju napreduje, lahko pa bi še bolj, če bi bili na razpolago dovolj veliki krediti. Največja zapreka pri gradnji tega objekta je bila zloglasna resolucija In-formbiroja, ki je razveljavila vse pogodbe za dobavo opreme iz Češkoslovaške. Š tem povzročene gospodarske težave so gradnjo zavlekle za več let. Sedaj že sklepajo pogodbe v Švici in — kolikor smo zvedeli — bodo ti stroji pri istih dimenzijah imeli še nekaj večji učinek kot češki. Z dokončno izgradnjo bo ta elektrarna točno 14-krat močnejša od velenjske, medtem ko se bo potroš-
nja premoga zaradi boljšega izkoriščanja povečala samo za 6 do 8-krat. Kljub temu bo nova centrala največji potrošnik velenjskega lignita.
Dograditev nove elektrarne je tesno povezana z izgradnjo tovarne aluminija v Kidričevem in -bo predstavljala dopolnilni energetski izvor za dravski bazen. Kakor je bilo že omenjeno, je-znižanje kreditov v letošnjem letu prizadelo tudi gradbišče v Šoštanju. Z ozirom na to se je moral obseg investicij zmanjšati na polovico in delavski svet elektrarne je v cilju čim boljšega izkoriščanja kreditov začel periodično sklicevati skupna zasedanja z delavskim •svetom Gradisa. Tako upamo, da nam bo kljub zmanjšanim kreditom mogoče nadaljevati delo vsaj na tistih objektih, katerih prekinitev bi povzročila gospodarsko škodo.
Kolektiv elektrarne se zaveda, da mu je bilo poverjeno veliko in odgovorno delo, ki ga bo lahko zadovoljivo rešil samo z najtesnejšim sodelovanjem vseh prizadetih kolektivov. Zato želimo, da se obstoječi odnosi med -podjetji zbolj-šajo oziroma najde pot, ki bo za nas vse i koristna.
Delo Ljudske univerze v letu 1952-53
Ze pred mesecem dni je LU Velenje prenehala z delom. Morda bi bralce zanimalo, ako jim navedem nekaj podatkov o njenem delu.
Od oktobra 1952 do junija 1953 je bilo dvanajst predavanj. Gimnazija Velenje je nabavila kino aparaturo za ozek trak. Za nabavo je LU prispevala 15.000 din. Poleg predavanj so bili trije jezikovni tečaji: dva angleška in nemški. Z angleškim tečajem smo pričeli na željo rudnika. Ker smo s tečaji začeli zelo pozno (15. decembra), je bilo delo v pomladanskih mesecih otežkočeno.
Podporo za vzdrževanje smo črpali iz vstopnine in prispevkov slušateljev, iz pomoči občine in okraja.
Tečajev jezikov se je udeležilo 55 slušateljev. Slušateljev na predavanjih je bilo 2175. Povprečni obisk znaša 135.
Z vsestranskim delom je LU posku-
šala pritegniti čim več ljudi k izobraževanju.
Ako nekateri1 mislijo, da delo LU ni bilo pravilno usmerjeno, naj bi to takoj popravili. Saj se je zgodilo, da je slušatelj angleškega tečaja, ki je pozneje na nekem sestanku o tečajih poročal, videl v tečaju nepravilnosti, ni jih pa takoj popravil. Zakaj ne? Bili so še mnogi mnogi in čudno se mi zdi, da tudi oni niso tega očitali. Pa pustimo to.
S prvim oktobrom bomo ponovno temeljito zgrabili za delo. Zopet bo naš cilj: »Cim več izobrazbe delovnim ljudem.«
Leto 1952/53 je bilo plodonosno. Okraj nam je za uspešno delo podelil diplomo.
Prepričani smo, da - bomo v novi sezoni lahko nudili še več in omogočili liudem, da spoznajo resnično znanstveno plat življenja.	Šmajs.
V Kaiuhovem taboru socialno »hmo v mlo velenje
f	Vzgledi iz drugih, zlasti industrijskih občinskega zdravstvenega doma
Iznad mosta čez Savinjo vodi vhojena steza mimo solidne zgradbe osnovne šole v goščavo. Iz lubja zrezljane puščice vodijo potnika v gozdno tišino. Skozi visoke vrhove smrek prodirajo rani sončni žarki in jutranje žgolenje ptic mi dela druščino na osamljeni gozdni stezi, ki me vodi vedno globlje med stare borovce. Napeta mreža za odbojko pritegne mojo pozornost in dim iznajdljivo pripravljene taborniške kuhinje izdaja mesto tabornikov.
Na jasi, vklenjeni med zaraslim hribovjem, vlada mrtva tišina. Ob vhodu na jaso stojita kot stražarja dva mlaja, med obema originalen transparent iz smrekovih vej, na katerih je iz smrekovih storžev sestavljen napis »Kajuhov tabor«. Tu si nabira zdravja 23 golih teles, zagorelih od sonca, postrojenih v vrsto, resnih obrazov, oči uprtih v zastavo, ki jo pravkar dvigajo na jambor sredi taborišča. Čeprav na jasi ni čuti koraka, vendar hodim po prstih, da ne bi motil svečanega trenutka. Sledijo raporti, objava dnevnega reda, razpored straže in že je pri meni dežurni, ves vljuden in domač. Pridruži se mu še vzgojitelj, študent Sabac, in ekonom Vili, ki mi pojasnita, da imata v taborišču 21 samih dečkov nižjih gimnazij, ki so razmeščeni v sedmih platnenih šotorih. Večina dijakov je letos prvič na letovanju, kjer se bodo v 21 dneh v prosti naravi, v soncu, vetru, megli in viharju približali naravi, spoznali lepote in nevarnosti, skrite med stoletnim drevjem in povezani v soliden kolektiv taborniškega prijateljstva preživeli del svojih počitnic. Nabavo platnenih šotorskih kril so omogočile množične organizacije, postavili pa so jih taborniki sami. Medtem ko taborniki vežbajo v jutranji svežini gimnastične vaje, pasem radovednost v notranjosti šotorov. Ležišča — navadno po tri. v enem šotoru — so dvignjena od tal za dobro ped, da zemeljska vlaga tudi ob deževju ne more kvariti mladega organizma. Na količih, zabitih v zemljo, so pritrjene močne veje, povezane med seboj s srobotom, na njih pa slamnjače, okusno prekrite s čistimi prekrivači — prijeten kraj za prijeten počitek. Iznajdljivost posameznika pride zlasti pri ureditvi notranjosti šotora do polnega izraza, medtem ko je red in čistoča osnovni pogoj tabora. Pod ležiščem ob vznožju so razvrščena obuvala, očiščena in v vrsti, ker so taboniki večinoma bosi. Nad vzglavjem ali ob strani so police s knjigami in dnevnimi potrebščinami. Talko v vseh sedmih šotorih — povsod red, snaga, kakršne vsak tabornik prav gotovo ni prinesel s seboj, ampak mu jo je v toliki meri dalo skupno taborniško življenje. Pogled mi obstane na divji grči pred šotorom, na kateri je obvisel primitivno izrezan lik orla. »V tem šotoru so starejši taborniki, ki pripadajo redu orlov,« pojasnjuje moj vodnik, »medtem ko onile z objedeno palico pripadajo redu bobra.« To so taborniki s položenim izpitom, ki imajo že svoja taborniška imena, .medtem ko bodo mlajši, novinci v kratkem dobili imena, ob zaključku pa polagali prvi izpit. Mojo radovednost o imenih uteši tovariš Sabac z divjimi i meni kot »zlomljen lok«, »dolgo kopje«, »krvavi tomahavk« itd., ki bi jih prisodil Karlu Mayu, medtem ko je treba za izpit obvladati tvarino samega statuta tabornikov s praktičnim znanjem sestave raznih ognjev, šotorov, vozlov, potnih znamenj, signalizacije, prve pomoči itd.
Dnevni red začenja z zvokom trobente, ki ob pol sedmih kliče iz toplih šotorskih ležišč v jutranji zbor. Poleg telesnih in dihalnih vaj, rokoborb, veselja, petja in kopanja so predvidena predavanja, ki seznanjajo tabornike s pri-rodo, ki so ji v teh treh tednih tako blizu, kot sicer redkokdaj. Predavanja so navadno za mizo, postavljeno iz vej in povezano s »robotom, ne zbito z žeblji. Tu se taborniki učijo spoznavati rastline, drevje, živali, njih škodljivost in možnost koristne uporabe za vsakdanje življenje, da pa pri tem ni škode niti za Dosameznika niti za naravo. — Pravi tabornik ve, kako nevarni so gozdni požari in kako jih je treba preprečevati; oni vedo, da je škoda rezati veje mlademu drevju, kaj šele podirati mlada zdrava drevesa brez odkaza gozdarja. Ti ljudje se uče spoznavati življenje iz narave, iz življenja živali in prenašati dobra opažanja na svoj kolektiv. Pri tem jim seveda pomagajo njihovi vzgojitelji, ki imajo večkrat zelo veliko izkušenj, domislic, čisto očetovskih nasvetov, da v tem kratkem času zbudijo v otrocih ne samo ljubezen do taborniškega življenja, ampak dvignejo v njih vse tiste moralne kreposti, ki odlikujejo lepo vzgojenega človeka, kar je poleg zdravstvenih momentov tudi glavni cilj taborništva. Tovarištvo, izkazano v medsebojni pomoči, zlasti do mlajših, šibkih, žena lin invalidov, se tu vzgaja do najvišje stopnje, laž in tatvina sta v taboru nepoznana. Edina žena v taborišču je simpatična kuharica, ki je tabornikom prava krušna mati. Spretno obrača ponve, meša, pristavlja lonce in pokuša, da sedemkrat dnevno napolni lačne želodce. Čeprav sta ji vsak dan dodeljena po dva tabornika, ki skrbita za vodo in drva ter pomagata pri manjših kuhinjskih opravkih, vendar ni lahko pripraviti toliko jedi. V prirodi imajo fantje dober apetlit in prav radi po dvakrat izpraznijo obilne porcije. Zdravje žari iz mladih, lic in bolniška postelja je doslej še nedotaknjena. Pri mallih praskah in vbodih pa taborniki praktično preizku-
šajo znanje prve pomoči. Novosti in pismeni prispevki tabornikov so objavljeni na stenčasu. Seveda je opisanih največ doživetii iz taborenja. Odlična je zamisel tovariša Sabca za vzpodbudo tabornikov k dobremu. Vsak tabornik namreč dobi zjutraj 100 točk. Za vsako dobro delo se tej osnovi točke dodajajo, enako pa se od osnovne točke odvzemajo za slaba dejanja. Zjutraj pri ra-portu se objavijo rezultati prejšnjega dne lin najboljši tabornik, ki si.je nabral največ točk, sme dvigniti zastavo na jambor, kar' se smatra za veliko čast. Jasno je, da vsak tabornik stremi za tem, da si z dobrimi dejanji nabere čim več točk, obenem s tem pa seveda nehote stremi za tem, da bo čim boljši.
Poleg droga z zastavo ie v središču tabora taborni ogenj. To je posebej pripravljeno mesto, na katerem v hladnih večerih plapolajo zublji, okrog katerih so posedli v posvet taborniki na sedi-ščih, spletenih iz lubja. Cez dan daje ta prostor nekoliko divji vtis, najstarejši iz reda bobrov ima tudi najvišji sedež in vodi večerne posvete. Tu se razpravlja o delu dotičnega dne, samokritično obravnavajo izvršena dela, iznašajo svoje predloge, obsojajo napake in delajo načrte za uspešna dela, ki jih bodo še izvedli. Sale in dovtipi sledijo zdaj romantičnim zdaj udarnim pesmim. Čudno resni so obrazi v odsevu krvavega ognja. Vse to me močno spominja na posvete velmož iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«. Tem večernim rajanjem zelo radi prisostvujejo tudi okoliški kmetje, ki so vzljubili disciplinirane mladce, ki jih poznajo že po njihovih taborniških imenih. Pesmim sledijo recitacije, domislice in šaljive točke, od katerih so najbolj uspele »pogreb tovariša« in »vožnja z biciklom«, ki vzbuja pri »publiki« in pri samih tabornikih obilo smeha in dobre volje. To rajanje traja navadno do 22. ure, ko starešina »bober« zapove trobentaču, da zatrobi počitek. Se večerni pozdrav, publika zadovoljno odhaja na svoje domove, zagorela telesa se izgubljajo med šotori, pojemajoči plameni objemajo še temne postave stražarjev, ki noč in dan bdijo nad častjo in varnostjo Kajuhovega tabora.
M.
Vzgledi iz drugih, zlasti industrijskih krajev nam narekujejo, da se mreža prostovoljnih krvodajalcev raztegne tudi na Velenje. Ker se odbor Rdečega križa, čigar prva naloga bi pravzaprav to bila, za to plemenito akcijo ne zanima tako, kakor bi bilo zaželeno, je sklenil Svet za socialno skrbstvo, da sam izvede na terenu to akcijo in pritegne k odvzemu krvi za transfuzije in konserviranje, ki bi se vršilo v bližnjem Celju, čim več ljudi.
Za Velenje je predvidena z ozirom na velik okoliš, ki je brez bolnice, gradnja
Delo nižje gimnazije v Velenju
V šolskem letu 1952/53 je bil učni uspehi na nižji gimnaziji v Velenju komaj zadovoljiv, zlasti slab pa jc bil v I. lin II. razredu. Tako je od 220 vpisanih dijakov izdelalo razred samo 111, to je 50,50%. Možnost, da s popravnim izpitom še dovršijo razred, ima 61 dijakov. Ob sklepu šolskega leta v mesecu juniju je popolnoma padlo 48 dijakov in dijakinj.
Nastane vprašanje, čemu je pripisati krivdo za slabe uspehe. Predavateljski zbor je o tem razpravljal na zaključni konferenci in ugotovil naslednje vzroke:
1.	V osnovnih šolah, zlasti okoliških, so zahteve premajhne in ocenjevanje premilo.
2.	Med učnim delom na gimnaziji in onim v osnovni šoli je precejšnja razlika, kateri se otrok spočetka težko privadi.
3.	Mnogo otrok hodi v nižjo gimnazijo le zato, da izpolni svojo šolsko obveznost in seveda pri njih o kakšnem rednem učenju ni govora.
4.	Učnlih moči je premalo in so le, kolikor jih je na zavodu, preobremenjene.
5.	Nekateri starši posvečajo napredku svojih otrok še vse premalo pažnje.
Ivo si bodo ljudje popolnoma na jasnem, da brez nižje gimnazije ni poti v strokovne poklice oziiroma v obrti, in ko bodo oblasti to tudi dosledno izvajale, bodo starši z večjim interesom spremljali učenje svojih otrok in skrbeli, da bodo otroci tudi v gimnaziji razrede izdelovali. Delno se že danes opaža v tem pogledu napredek.
občinskega zdravstvenega doma v proračunski vsoti 50,000.000 din, ki bi zadostoval za tukajšnje potrebe vsaj 50 let. V tej zdravstveni ustanovi bi bila splošna zdravniška ordinacija, proti-tuberkulozni dispanzer, zobna ambulanta z dvema tehnikoma, nujno potrebna lekarna, šolska poliklinika zaradi pregledov šolskih otrok iz osnovne šole in gimnazije, poliklinika za pregled otrok v predšolski dobi, posvetovalnica za noseče žene, posvetovalnica za matere in otroke, rešilna postaja in stranski prostori za zdravstveno službo. S časom bo treba misliti tudi na bolniški oddelek.
Ze dosedanje posvetovalnice za .matere in otroke so lepo urejene in zadovoljivo delajo, njih slaba stran pa je, da pregleduje tam otroke le medicinska sestra, ne pa tudi zdravnik in mora v mnogih primerih sestra napotiti mater in otroke naslednji dan k zdravniku, kar t'i bilo v poslovalnici lahko že ob pregledu obenem storjeno. Nujno potrebno je najti m urediti posvetovalnici še v Šentilju in Šentjanžu, kjer je veliko število rahitičnih otrok in določiti dneve za preglede otrok. Medicinska sestra bi pa morala gotove dni obiskovati tudi hiše v Oirkoveah in Plešivcu, kjer so mali otroci, zlasti partizanskih staršev, ki so brez zdravniške nege. Šolska klinika naj bi se ustanovila s centrom v Velenju.
Svet za sodialno skrbstvo je obravnaval tudi več perečih slučajev stanovanjske mizerije, ker mnoga stanovanja v zdravstvenem pogledu absolutno ne odgovajajo, dalje žalostne slučaje, da je oče vdan pijači in ne skrbi za otroke ter se je posredovalo, da bi se otroške doklade izročilo odboru AF2, ki bi prevzel skrb za oskrbovanje teh zapuščenih otrok. Ugotovilo se je tudi par slučajev neupravičenega prejemanja invalidnine in otroških doklad in podvzelo potrebne korake.
V Dom onemoglih bo sprejeto zaenkrat do 50 onemoglih, predvsem onih, ki so brez sorodnikov in dohodkov, izdatke bo finasiral okraj, delno pa onemogli sami. Glede osebja za Dom onemoglih je vse urejeno in je akcija za pomoč dosluženim onemoglim vredna vse pohvale. Občina vrši potom Sveta za socialno skrbstvo veliko karitativno delo za omiljenje bede pomoči najbolj potrebnih.	Kumik Tone
Gradnja stadiona ob Velenjskem jezeru
Ob otvoritvi kopališča
Kljub temu, da je bil po urbanističnem planu določen prostor za gradnjo stadiona vzhodno od trga Velenje in južno od železniške postaje Velenje so narekovale krajevne prilike, da je koristneje, da se koncentrira šport ob jezeru.
Pri tem smo pridobili to, da se dobra orna zemlja, katere primanjkuje v naši okolici očuva in zemljišče, katero je bilo do sedaj neuporabno za kmetijske namene preuredi v sklopu že dograjenih objektov ob jezeru.
Glavna zamisel gradnje že obstoječih in predvidenih objektov je podal predsednik društva »Svobode« Velenje tov. Zgank Nestl. K temu sodelovanju so bili poklicani strokovnjaki arh. inž. Gaspari in svetovno poznani športni strokovnjak inž. Blovdek iz Ljubljane.
Na podlagi strokovnih mnenj so izdelali onutek. kako naj izgleda bodoči prostor vzhodno ob obstoječe restavracije ob Jezeru. V nadaljevanju veseličnega prostora proti zahodu se bo prazen prostor spremenil v park z igrišči: odbojko, košarko, tenis, ping-pong — zelo primerno bi bilo tudi urediti kegljišče. V nadaljevanju parka pa je v gradnji stadion, kateri bo služil za gojitev in tekmovanje v nogometu, lahkoatletiki ter za množične nastope.
Sam stadion bo imel obliko podkve z napisom ter bo proti jezeru odprt, s tem bo publika imela zelo lep pogled z nasipa v pokrito tribuno, katera bo na zahodni stran: zgrajena iz naravnega nasipa, na sam stadion in na jezero. Stadion bo postavljen v smeri sever — ing. V stadronu bo nogometno igrišče, okoli katerega bo speljana lahko atletska steza.
Pri gradnji tega objekta smo odstranili že delno vse ovire s tem, da smo iz bivšega ribnika speljali kanalizacijo in osušili! severni del stadiona. Južni del
nam otežkoča talna voda z velikim dotokom iz vzhodne strani. To oviro bomo premostili s kanali na notranji strani nasipa tako globoko, da se presekajo vodne žile in s tem ujame talna kot površinska voda. Spodnji ustroj igrišča se bo izdelal tako, t. j. zemelj-
ska dela, da bo padec do 1% od sredine igrišča na vse štiri strani. S tem bomo dosegli najboljše odvodnjavanje površinske vode. Na to plast bomo izvršili delno izravnavo z lešom, katerega imamo dovolj od elektrarne, kar bo najboljše in najcenejša drenažna plast. Na leš pa še pride humus zasip s tra-vo-in tako bomo dobili pravilno po novih predpisih travnato igrišče. Ob samem jezeru izven stadiona se bodo uredile garderobe za potrebe društev.
Nasip stadiona bomo zasadili z drevjem in grmičevjem ter s tem olepšali okolico stadiona pri jezeru.
Pri vseh teh delih je potrebno mnogo truda in požrtvovalnosti. Ker nam primanjkuje finančnih sredstev, se pozivajo predvsem ljubitelji športa, društva, masovne organizacije, mladina, sindikati, da sodelujejo s prostovoljnim delom, tako da čimprej zgradimo športni objekt, na katerega bomo lahko ponosni.
Apeliramo na vse, da se z zagrizenostjo vržemo na udarniško delo, čim bo možno, t. j. po glavni dovršitvi zemeljskih del z buldožerjem, da se v grobem dokonča v letošnjem letu tako, da bi v prihodnji športni sezoni že lahko prisostvovali vsem nogometnim tekmam in lahkoatletskim tekmovanjem na novozgrajenem stadionu ob velenjskem jezeru.
Uprava »Rudar« Velenje
Velenjska podjetja In organizacije so omogočite dijakom lep zaključni iziet
Letos so izšlii iz nižje gimnazije v Velenju prvi absolventi, od katerih bodo večinoma odšli po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih v višje, srednje in strokovne šole. Vodstvo šole j!im je za to priliko sklenilo prirediti lepo, večdnevno poučno ekskurzijo. Ker samo ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, se je obrnilo s prošnjo za podporo do raznih podjetij in organizacij, kjer je našlo popolno razumevanje in dobilo res izdatno podporo, da so mogli dijaki za šest dni odpotovati preko Zagreba v Sarajevo, Dubrovnik in Reko. Potovanje je zapustilo mladini neizbrisne vtise. Zato izeka vodstvo nižje gimnazije na tem mestu toplo zahvalo podjetjem MLO, sindikatu in upravi rudnika lignita Velenje, upravi elektrarne, KZ Velenje, ZB Velenje, Mestnemu trgovskemu podjetju, ZSZ Velenje in Državnemu posestvu Gorica.
Solznih oči so dijaki s svojimi učitelji prebirali prisrčne besede, ki so jih z denarjem vred prejeli od sindikata rudnika, ZB in uprave elektrarne. Iz njih je velo toliko ljubečega razumevanja, da so jim še dolgo zvenele v srcu in jih napravile še srečnejše.
Vsem še enkrat najlepša hvala!
Dramatični lov na kuhalnike
ali uslužbensko podjetje zaslišuje svoje odjemalce
Imamo razne vrste lovov in lovcev na divjega prašiča, na divjega petelina — pa kaj bom tu našteval, saj to je zadeva lovcev in lovskih družin — torej lovci, nimam namena opisovati vas in vaše trofeje, temveč o lovcih, oziroma lovcu na električne kuhalnike. O tem ne dvomite, saj se tudi sam naslov drugače glasi.
Preplah pred lovcem je takrat zajel naše gospodinje od vzhodnega kota Šaleške doline, pa tja do Pesjega ali Pre-log. Ne lovec — bodimo odkriti, to je kontrolor Elektro obrata Slovenj Gradec. Tov. Sagmeister je pred mesecem, nemara v sredini meseca junija uprizoril pravi napad na kuhalnike, ki jih imajo legalno ali pa ilegalno naše gospodinje. V svoji gorečnosti za odkrivanje ilegalnih električnih kuhalnikov se je posluževal raznih metod: odkritih, t. j. odkritij na lastne oči, psiholoških, to se pravi na podlagi stopnje strahu pri pojavu gospodinje pred lovcem — oprostite kontrolorjem. Najbolj priljubljena metoda pa je bila — nemara, da še tudi seiaj in v bodoče — sicer nekoliko geštovska, da sam odkriva zakrite kuhalnike po shrambah, v zabojih za premog ali drva, v nočnih omaricah, pod zakonskimi, morda tudi nezakonskimi posteljami itd.
Torej dosti o lovu — preiskavi. Sedaj pa pojdimo pogledat uspeh, ta pa je prav zaviden. Račun, ki ga je sestavil kontrolor znaša od 4000 do 9000 din. Prestrašeni gospodinji, ki ji zastane dih zaigrajo solze v očeh. Nobena reklamacija ne zaleže, bila prepričljiva ali neprepričljiva. Sedaj se šele začenja. Rok vplačila naj bi bil takojšen, je pa tudi možen na obroke. Elektro obrat Slovenj Gradec podkrepi račun še s pri-bitkom nekaj tisočakov. Nato je gospodinja povabljena na razgovor, kot je bilo n. pr. dne 10. julija t. 1. na elektro obratu Velenje. Na razpravi se brezpogojno dokaže po izjavah kontrolorja krivda gospodinje. Toda tu je možno nekaj »zbiti«, toda o tem na priporočilo kontrolorja ne smeš nikomur povedati. Tako daleč smo. Upam, da mi bodo prizadete gospodinje potrdile.
Želeti bi bilo, da obrat Slovenj Gradec uporablja za kontrolorje osebe, ki bi uvajale socialistične metode, kjer pa tudi ne bo izostal uspeh.
Delovanje občine Velenje in njenih odbornikov pri investicijskih gradnjah
Kot je bilo že v prejšnjih številkah »Rudarja« objavljeno, je delovanje občine Velenje z ozirom na investicijske gradnje v precejšnjem razmahu, vendar pa ne tako kakor bi bilo zaželeno. Res je, da dela ne potekajo po planu kot je bilo postavljeno, vendar pa tudi to ni edina ovira.
Vzemimo samo primer gradnje osnovne šole v Skalah. Ta stavba je v četrti fazi. Gradbeno podjetje »Remont« Velenje gradi ta objekt in je že pred 1 mesecem dostavilo situacijo za gradbene stroške, denarja pa še ni bilo od nikoder; zakaj? Mnogi kmetovalci niso pravočasno dostavili svoje obveze, ki so jim zadane z dokončnimi akontacijami, pa tudi nekatera investicijska podjetja ne skrbijo, da bi redno ln pravočasno poravnavala svoje obveznosti. Žalostno pa je dejstvo, da sedaj, ko je sezona za gradnjo, delo le počasi napreduje, in to zaradi, ovir, ki smo jih navedli zgoraj. Gradbeno podjetje pač ne more brez denarja niti graditi niti dobavljati gradbeni material. Zavest nas vseh pač mora biti na takem nivoju, da razumemo interese skupnosti in jih v polni meri podpremo, ker z odtegovali jem obveznosti davkov in akumulacije se zavira pravočasna izvršitev planov, pa naj si bo v državi ali v samii občini.
Pri gradnji osnovne šole v Velenju so izdelani idejni načrti, prepočasi pa gre delo na glavnih načrtih in s tem tudi začetek gradnje. Nujno pa je poudariti, da občina čimprej izvede razlastitev zemljišč privatnikov, na katerih se bo gradila šola, in sicer tako, da bo vsestransko pravično, t. j. zemljišča kmetov, kateri živijo izključno samo od tega, naj se jim pravilno odmeri proti-vredna parcela, dočim ostalim pa naj se rešitev izvede na kakšen drugi način, ki bo obojestransko pravilna.
Dokler pa niso gotovi glavni načrti, pa se je pustilo obdelovanje zemlje naprej, da ne bi zemljišče ostalo za letos neobdelano. Čim pa bodo pridelki pospravljeni, se mora takoj pristopiti k izkopu temeljev in k razlastitvi.
Velike težave pa so v vezi gradnje šole v Paki, in sicer v tem, da se republiška gradbena komisija ni strinjala z lokacijo, katero smo mi predložili in je bila s strani okrajne komisije za določevanje ožjih lokacij že izdana odločba, zato je občina že zahtevala, da pride republiška komisija, oziroma njeni člani na kraj gradnje in se na licu mesta prepričajo, s kakšnimi težavami in pogoji se moramo boriti, da se bo lahko pristopilo h gradnji. Ravno tako se republiška gradbena komisija ni stojala z izdelanimi idejnimi načrti te
šole, češ, da je ta za tak kraj prevelika, čeravno smo šli na željo okoliških prebivalcev.
Drugačni pa so izgledi pri gradnji sušilnice za hmelj in sadje ter trgovine KZ v St. Ilju. Dokumentacije in načrti za gradnjo teh poslopij so že pripravljeni kakor tudi finančna sredstva, ki jih v glavnem finansira KZ St. Ilj sama ter bo izgradnja drugo leto dovršena in predana svojemu namenu. Gradilo bo podjetje Remont v Velenju, ki je konkuriralo z Gradisom Šoštanj in so bili pogoji prvega podjetja cenejši.
Tudi priprave za gradnjo trgovine KZ v St. Janžu so že v teku; določena je že ožja lokacija; glede finansiranja pa bo glavna skrb na KZ St. Janž.
Dokončujejo tudi popravilo osnovne šole v Št. Ilju, in sicer zunanje in notranje popravilo učilnic ter bo to delo v kratkem času gotovo. Občina Velenje je uvidela nujnost potrebe popravila te šole, čeravno je šele pred enim letom prišel ta kraj v naše območje. To delo bi se moralo že izvršiti, ko je bil ta.m še okraj Celje-okolica. Pohvale vredno pa je zanimanje upraviteljice, katera se zelo zanima za izboljšanje higiensko-tehničnih prilik na tej šoli.
Nadaljevanje na 3. strani
Letni obračun „Svobodašev"
Kako preprečujemo požare na domu
Za ustanovitev delavsko-prosvetnih društev »Svobod« po osvoboditvi so dali pobudo svobodaši iz predaprilske Jugoslavije. V vseh večjih delavskih središčih je delavski razred to zamisel toplo pozdravil. Zavedal se je, kar se tudi danes, da je delavska kultura za dvig svojega razreda nujno potrebna. Tega so se zavedali tudi velenjski kolektivi. Zato je bil lansko leto 1. junija ustanovni občni zbor »Svobode« Velenje.
Novoizvoljeni odbor, v katerega so bili v glavnem izvoljeni svobodaši iz stare Jugoslavije, je skušal s svojimi močmi in sposobnostjo doseči čim boljše uspehe. Pridobival je nove člane, delavce in delovno inteligenco. Članstvo je razumelo pomen ustanovitve tega društva in pomagalo pri delu. Vsaka skupina kulturno-prosvetnega udejstvo-vanja se je trudila, da dvigne svojo sposobnost na čim višji nivo. Predvsem je pohvale vredna glasbena šola, mešani pevski zbor, dramatska skupina in odsek ljudske univerze, kateri je celo dobil pohvalno pismo od Okrajnega sveta za kulturo in prosveto.
Vsi sektorji »Svobode« so pokazali dobro, neutrudljivo voljo do napredka in izpopolnjevanja. Ta agilna delavnost je dokazala društvu, da za neovirani razvoj nimamo dovolj niti primernih prostorov. Prišlo se je do zaključka, da bo treba novih prostorov. Toda, kako piti do njih? Po daljšem razmotrivanju se je našel primeren izhod. Društvo je zaprosilo kolektiv rudnika Velenje za pomoč, s katero naj bi se uredilo Velenjsko jezero in restavracija, kar naj bi donašalo redni dohodek društvu.
Kolektiv rudnika je prošnjo društva pravilno razumel in tudi nudil primerno finančno pomoč. Vsi člani »Svobode« in kolektiva so pomagali pri tej ureditvi, da se danes naš delovni človek lahko udobno počuti oib Velenjskem jezeru, kar je tudi pripomoček za dvig delavske zavesti in kulture.
Za nemoten in uspešen razvoj sekcij pa je potrebno čim prej zgraditi nov kulturni dom, ki bo ustrezal velenjskim razmeram. Vse dohodke društva je treba skrbno čuvati za gradnjo tega doma, ki naj bi predvidoma stal nekje v centru, t. j. v Novem Velenju. Tu bo tudi lahko delavski živelj mnogo pomagal pni dviganju delavske kulture.
Za vso delo društva »Svobode« pa bo odbor polagal svoje račune v soboto, dne 15. avgusta s pričetkom ob 17. uri
v kinodvorani. Društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor. Poziva se vse člane in članice društva kakor tudi vse simpatizerje delavske kulture, da se v čim večjem številu udeleže.
Na občnem zboru bomo pregledali vsestransko naše preteklo delo, kakor
si bomo morali zadati nove naloge za bodoče leto, ki naj bi bilo mnogo plod-nejše od dosedanjega. Velenjčani in okoličani, lepše uspehe bomo želi le tedaj, če bomo vsi skupaj sodelovali na kulturno-prosvetnem polju za čim višji kulturni dvig.
Kino dvorana »Svobode«
Huda luknja
KINOPREDSTAVE V MESECU AVGUSTU 1953
12.—13.: Glas v viharju
14.—17.: Iz tisoč in ene noči
19.-20.: Teška pot
21.—24.: Mesečnik Bonifacij
26.—27.: Kamnito obzorje
28.-31.: Glas drugega
Nadaljevanje z druge strani
Delovanje občine Velenje in njenih odbornikov pri investicijskih gradnjah
Tudi na področju elektrifikacije so dela v teku, in to v Velenju samem, in sicer na pojačanju samih eletrovo-dov z močnejšimi dimenzijami kakor tudi priprave za elektrifikacijo Plešiv-ca. Zaželena bi bila čimprejšnja do-stavitev katastrskih kart iz Ljubljane, ker od tega je tudi odvisno nadaljnje delo.
Adaptacija na Zadružnem domu v Velenju dobro napreduje, vendar videti do sedaj ni bilo dosti; vsekakor pa je stalo precej truda s poglobitvijo kleti, tako da je sedaj klet pripravljena za eventualno montažo centralne kurjave. Koristno pa bi bilo, da bi se naši gradbeni strokovnjaki tudi malo pozanimali za Zadružni dom in pravočasno pristopili s tehničnimi nasveti pri izboljašavah. Čas bi že bil, da bi se masovno pristopilo k olepševanju zunanjega izgleda samega trga. Naj bi se vsi držali zgleda naših gasilcev, ki so svoj dom na zunaj okusno uredili. V zvezi tega se pozivajo vsi dobri člani SZDL občine Velenje, da pristopijo k »Olepševalnemu turističnemu društvu« ter podprejo akcijo pri olepševanju Velenja.
Pri vseh teh investicijskih in komunalnih gradnjah pa je zanimanje nekaterih občinskih odbornikov zelo majhno ali skoraj nič. Vsak odbornik naj bi se zanimal še posebej za gradnjo, fei se vrši v njegovem okolišu oziroma v kraju, kjer živi, t. j. da kon-tolira in pomaga z nasveti in z organizacijo, pa naj si bo pri delu samem ali pa, da vpliva na prebivalstvo, da podpre delo na dotičnem gradilišču, ne pa da dopušča razna izkoriščanja po posameznikih z materialom splošne ljudske imovine ali z delovno silo, katera je postavljena za gradnjo na teh delo-viščih.
Pa ne samo občinski odborniki, temveč tudi člani vseh organizacij naj sodelujejo pri razvoju našega gospodarstva in pomagajo pri gradnjah, ki so važne za prevzgojo delovnih ljudi, oziroma važne za našo mladino. Zavedajmo se, da bo naša mladina sadove našega truda s pridom uporabljala ter prispevala k nadaljnjemu procvitu-in razvoju socializma.	Jenko
Radovedno stopa noga raziskovalca v prostore podzemlja, oprezno oko tipi je po vlažnih stenah, po katerih se lovijo žarki ročne svetilke. Tudi na Štajerskem opažamo tipične pojave Krasa s podzemskimi jamami in rekami — ponikalnicami. Ob poti od Velenja proti Dravogradu nam dela družbo čista reka Paka, ki na svoji kratki progi žene mline in žage. Prav, kakor v času furmanov: priroda tisočerih lepot. Med hribom Tisnikom in Pečovnikom se prebije reka, cesta in železnica skozi sotesko in že smo na slovenjgraški strani. Prav v tej soteski se nam odpira dežela sanj, domišljije, strahu in nesigur-nosti. Velika, hladna odprtina, iz katere se divje pripodi potok Ponikva, ki se ne umiri niti v strugi Pake. Odprtina je zavarovana s skalnatim previsom in je razmeroma velika. Vstop v jamo je vodoraven, vzpon v jami ob Ponikvi je zmeren. Notranji prostor je dostopen v dolžini 1200 m, je prilagojen in oblikovan po njegovem potoku. V globini
800 m nam zapira pot mogočen slap, ki pa za malo spretnega obiskovalca ne predstavlja resne zapreke. Jama predstavlja še bogato torišče raziskovanj srčnih ljudi, ki iščejo lepote naše zemlje na tistem mestu, kjer drugemu tesnoba stiska srce. Danes je jama dostopna za vse obiskovalce, z ograjami in oporniki zavarovane poti vodijo obisko-calca varno v notranjost, na novo zgrajeni mostički nudijo prijetno sprehajališče, ki pripeljejo obiskovalca do velike dvorane — imenovane »plesišče«. To je kraj sanj in domišljije, kjer široko odprte oči in čudne sence v hipu pričajo Kralja Matjaža, vile in škrate ali zlobnega demona, ki nas bo zaklenil in začaral v kamenit steber. Čeprav je votlina vlažna, ni mogoče zaslediti primernih kapnikov, ki so v ponos in okras enakim jamam. Kljub temu pa je Huda luknja prijetna izletniška točka, ki je lahko dostopna in zaradi prijetne okolice tudi dobro obiskana.
Kako lepa je zemlja slovenska!
V kuhinji
Ne polivajmo tresk v peči ali štedilniku z bencinom in petrolejem, ker lahko povzročimo požar, eksplozijo in je v nevarnosti vaše življenje.
Ne sušite perilo nad štedilnikom ali pečjo.
Pepel in saje ne shranjujte v lesenih zabojih ali kartonih, temveč v zaprte pločevinaste posode ali jih odložite kamor spadajo (betonsko jamo).
Onemogočite otrokom, da se igrajo z vžigalicami ali lučjo, pa naj bo to petrolejka, sveča ali elektrika.
Gorečo mast na štedilniku, voščilo za pod nikoli ne gasimo z vodo. Te snovi pokrite s pokrovko, pa jo gasite z moko ali pepelom.
Ne sušite drva in treske na štedilniku ali pečici, brez da bi iste nadzorovali.
Brigajte se, da bo dimnikar redno čistil kurilne naprave ter upoštevajte njegove nasvete.
V sobi
Peči postavljajmo vedno na zidane ali pločevinaste podstavke ter najmanj 50 cm odmaknjene od morebitnih lesenih sten oziroma pohištva.
Peč mora postavljati le pečar, če tega ni, pa mora biti navzoč vsaj dimnikar. Odprte priključke za peči v dimniku, ki jih ne rabimo, vselej zazidamo ali zamažemo z nevnetljivimi vložki. Nikoli ne smemo odprtine mašiti s papirjem ali cunjami. Dimniki naj bodo solidno zidani. Vse razpoke je treba takoj zazidati, dvojna dimniška vratca naj se tesno zapirajo. Okrog peči ne sušite perila. Otrokom preprečite, da se ne igrajo okrog peči, prižigajo papir, cunje in drugo. Nož, škarje, vžigalice ne smejo biti otrokom dostopne. Ne sušimo brez nadzorstva na pečeh drva, treske i. dr. Ne kadite v postelji.
Električne kuhalnike, pečice, likalni-ke vedno postavljajmo na negorljiv podložek, ki obenem izolira toploto (opeka, azbest).
Posebno nevarne so električne ogrevalne blazine, ki lahko povzročajo požar nepremičninam ter ogrožajo življenje državljanom. Če je tok prekinjen, izključimo stikala ter odklopimo vse električne naprave. Zlasti gospodinje kar rade pozabijo na vključene likalnike, kuhalnike i. dr. Številni hišni požari so že bili posledica te nepazljivosti. Pazite še kamor odlagate vroče (odklopljene) likalnike in kuhalnike.
Kdor ne ravna pravilno z električnimi napravami, lahko povzroči sebi in skupnosti občutno škodo in požar.
Popravilo grelnih naprav, pregorelih varovalk, poverimo strokovno sposobnim osebam.
Na podstrešju
Okoli dimnika ne smemo razmestiti kakih gorljivih snovi, zlasti slamo,
seno, lesno volno, zaboje, cunje in druge lahko vnetljive snovi. Podstrešje ni shramba za navlake, naj bo vedno čisto in prehodno. Vselej naj bo pripravljeno vedro vode, pesek kramp in lopata, za primer gašenja požara. Strešna okna naj bodo zaprta. Vhod na podstrešje naj bo tujim onemogočen, zlasti <-trokom. Stopnišče naj bo stalno prehodno in nezaloženo, če stopnic ni, naj bo pripravljena močna lestev. Pod stopnišče ne odlagajte lahkovnetljivih snovi, pepel in saje.
Na dvorišču
Trudite se, da bo okrog vaših stanovanj vedno prost dostop, da bi v primeru požara bila omogočena neovirana in hitra pomoč. Drvarnice naj bodo primerno oddaljene od vaših stanovanj in zaprte, ker se v istih otroci kar radi igrajo, kjer lahko povzročijo požar.
Pomagajte požarno-varnostnim organom pri preprečevanju požarnih in drugih nesreč, ker s tem koristite sebi in skupnosti ter doprinašate velik delež h graditvi socializma.
Vedno mislimo na to, da ne bomo s svojo nepremišljenostjo povzročili škodo sebi in svojim bližnjim. Neprevidnost in malomarnost sta največkrat kriva požarnih nesreč in ljudskih življenj.	Gasilec
NEKAJ VELENJSKIH
Na poti k jezeru:
Tine: »Od kod pa imaš ti zadnje čase toliko denarja, da si vsak dan na jezeru?«
Franci: »Veš Tine, doletela me je enkrat sreča, dobil sem drobiž za tisoč dinarjev, dal sem pa samo 100 din za pol litra.«
V KINU — kadar je srednji obisk
Marica: »Vera, zakaj pa ti kupiš vedno najslabše sedeže?«
Vera: »Kako še ti malo veš in znaš; veš, ko se stemni bomo midve že na boljših mestih sedele«.
V GOSTILNI »RUDAR«
rabijo Daj-Dam avtomate in to samo za eno uro na dan, to je od 13—14 ure, ko gredo tedaj natakarice k obedu!
Interesenti naj se javijo pod »verzi* ran uzmovič«.
MEHEK VZGLAVNIK
Nadzornik sreča rudarja, ki nosi vrečo premoga in ga pobara: »Kam pa neseš premog?« »Domov. Na premogu
najraje spim
Gibanje prebivalstva
ROJSTVA
v času od 1. 6. do 31. 7. 1953 Rodile so:
Petelinšek Stanislava, gospodinja, Velenje — Stanislavo; Štimulak Ana, gospodinja, Velenje — Majdo; Kerežii Marija, gospodinja, Stara vas — Marjeto; Javornik Vera, gospodinja, Kavče — Janeza; Hudovernik Marija, gospodinja, Laze — Zvonka; Koren Angela, gospodinja, Podgorje — Marijo; Krulej Justina, gospodinja, Velenje novo, Rada; Rebevšek Marija, delavka, Kozjak — Ivana; Bernard Doroteja, gospodinja, Stara vas — Bojana; Sev-šek Marija, gospodinja, Stara vas — Dani j elo; Šuster Marija, gospodinja, Kavče — Nado; Hriberšek Anica, gospodinja, Škale — Danico; Šimek Štefanija, gospodinja, Stara vas — Olgo; Repnik Jožefa, gospodinja, Stara vas — Alojzijo; Belec Marija, gospodinja, Pesje — Alojza; Arlič Marija, poljska delavka, Plešivec — Marijo; Pocajt Ljudmila, gospodinja, Pesje — Emila; Ojstršek Julka, gospodinja, Velenje — Julijano;
Zakaj tak način razdeljevanja
Dnevno lahko zasledujemo po časopisih kritiko o naši trgovski mreži, katera graja monopolistične težnje vele-podjetij in njih tendenco pri znižanju cen. Razveseljive novice o padanju cen kmetijskih proizvodov in zadostne količine moke nam dajo misliti, kakšen vzrok imajo naše trgovine in pekarne, da ne nudijo potrošnikom v pravilnem razmerju asortiment bele in črne moke. To si lahko razlagamo na ta način, da si naše trgovine in pekarne ne znajo ali nočejo nabavfcti od grosistov (ki imajo najbrž isto tendenco) niti približno potrebne zaloge asortimana moke, ker nočejo prevzeti na sebe riziko znižanja cene na obstoječe zaloge.
Na vsak način bi bilo potrebno, da bi se svet potrošnikov tukaj o tem izrazil.
Blanka
Skornšek Jožefa, gospodinja, Stara vas — Branka; Podpečan Štefanija, kmetica, Pirešica — Ano; Polak Karolina, gospodinja, Škale — Danico; Oštir Alojzija, poljska delavka, Paka — Ve-koslavo; Dobnik Angela, gospodinja, Preloge — Branka; Martine Marija, gospodinja, Bevče — Ladiislavo; Pocajt Daniela, gospodinja, Škale — Vekosla-va; Šmajs Stanislava, vzgojiteljica, Velenje — Iztoka; Vrtačnik Gabriela, gospodinja, Šoštanj — Marjetko; Lekš Marija, gosp. pomočnica, Pesje — Bojana; Centrih Marija, uslužbenka, Stara vas — Zdenka; Zgank Vida, gospodinja, Velenje novo — Vido; Pajenk Marija, gospodinja, Silova — Ivana.
Umrli so:
Viher Martin, polj. delavec, Črnova— Lopatnik, star 18 let; Vanovšek Baltazar, upokojenec, Bevče, star 69 let; Zerdoner Jožef, polj. delavec, Lipje, star 53 let; Tajnikar Marija, zasebnica, Velenje, stara 68 let; Repnik Jernej, upokojenec, Škale, star 77 let; Mravljak Jožef, upokojenec, Škale, star 80 let; Zupančič Antonija, delavka, Stara vas, stara 18 let; Vrtačnik Cirila, delavka, Stara vas, stara 15 let; Zgank Vida, novorojenček, Velenje, novo.
Poročili so se:
Strigl Franc, polj. delavec in Feli-cijan Terezija, polj. delavka; Brdnik Ivan, rudar in Peznam Marija, gospodinja; Turnšek Jože, uslužbenec in Pod-logar Nikolaja, učiteljica; Britovšek Ivan, strojni ključ, in Videmšek Marija, polj. delavka; Šuha Alojz, železostrugar in Hofinger Elizabeta, bolničarka; Gro-belnik Franc, polj. delavec in Krajnc Marija, gosp. pomočnica; Pavlovec Andrej, kustos in Slak Kristina, profesorica; Oblišar Franjo, rudar in Bre'šar Ivana, vozopiska; Avberšek Jože, rudar in Videmšek Cecilija, polj. delavka; Vrabič Albert, tesar in Zaje Jožefa, tov. delavka; Vodušek Jožef, ključavničar in Jelšovar Angela, polj. delavka; Krašek Viktor, rudar in Centrih Sonja, šivilja.
Svetilnik ob Velenjskem jezeru, v ozadju škalski hrib
Poslednja želja
(Zgodbica iz nekdanjih dni)
Včasih so bili ljudje bolj duhoviti. Križank in rebuse sicer niso reševali, pač pa so reševali zagonetke, ki bi jih danes malokdo znal rešiti, zlasti so se pa znali spretno izmotati iz raznih kočljivih položajev.
Ko so Bizantinci vladali v Carigradu, je rimski cesar nekoč poslal k bizantinskemu cesarju svojega poslanca z važnimi sporočili.
Poslanec je bil sprejet z velikimi častmi in so bile za čas njegovega bivanja v Carigradu prirejene velike slovesnosti, kakršne je znal prirejati samo Bizanc. V cesarskem dvoru je bila slavnostna pojedina.
Takrat so ljudje verovali še veliko več v vraže, kakor dandanes, posebno pa v Carigradu. V najvišjih krogih so imeli ne samo za nesrečo, ampak celo za žalitev gostitelja, če je gost obrnil pečeno ribo na drugo stran, preden jo je začel jesti. In dvorski običaj je to celo pod smrtno kaznijo prepovedal!
Poslf/iec rimskega cesarja, kot zapad-njak, seveda ni mogel vedeti za to vražo, za ta starodavni dvorski običaj. Ni vedel, da mora jemati meso z ribe z gornje strani, kakor so mu jo bili prinesli na mizo. In ko so prišle na mizo pečene ribe, je eno vzel, jo položil na krožnik in jo obrnil na drugo stran.
Dvorjani so se spogledali. Obrnili so
se k cesarju in rekli: »Veličanstvo! Kar pomnimo, ni bila nobenemu tvojih prednikov prizadejana tako nezaslišana žalitev, kakor danes tebi. Ta tujec je poteptal dvorski običaj, zato zasluži smrt!«
Cesarju je bila ta reč sila nerodna. Zal mu je bilo gosta, ali vedel je, da dvorjani ne bodo odnehali. Povedal je gostu, kaj ga čaka in da bi ublažil grozo, ki je gosta prevzela, ga je skušal pomiriti s tem, da mu hoče izpolniti poslednjo željo.
Poslanec se je malo zamislil, potem se je pomembno ozrl po dvorjanih, ki so radovedni strmeli vanj in čakali, da pove svojo poslednjo željo ter rekel:
»Če je že tako, da moram umreti, potem bi bila moja poslednja želja tale: tisti, ki me je videl, da sem se pregrešil zoper dvorski običaj in me zatožil, naj bo oslepljen.«
Dvorjani so prebledeli. Vsak je hitel zatrjevati, da on ni videl poslanca, da bi bil ribo na krožniku obrnil. Vsak se je bal za svoje oči.
Ker nihče ni hotel priznati, cesar tudi ni mogel poslanca kaznovati.
Tako se je rimski poslanec s svojim dobrim domislekom srečno izmotal iz smrtne nevarnosti in odnesel zdravo kožo iz Carigrada. Tako vsaj poročajo stare rimske listine.
Po latinskih rokopisih — Makso

KAKO BO V PRVI SLOVENSKI LIGI? Skrb za zdravje naših najmlajših
... se zaskrbljeno vprašuje vsak lju bitelj nogometa v Velenju. Popolnoma upravičeno! Ko je pomlajeno moštvo Rudarja osvojilo prvo mesto v mariborski podzvezi in si s tem priborilo vstop v prvo slovensko ligo, smo vsi bili prepričani, da bodo fantje zastavili vse sile, da bi jeseni šli pripravljeni v borbo z najboljšimi v naši republiki. Toda zgodilo se je ravno obratno! Namesto, da bi pojačali. disciplino in tre-nažne napore so začeli opuščati trening ali pa niso poslušali trenerjevih navodil, kar je privedlo NK Rudarja v nevarno krizo, ki se je boleče izrazila v zadnjih tekmah, kjer ne samo, da je moštvo tekme izgubilo, temveč tudi s pokazano igro niti zdaleka ni opravičilo visokega razreda, v katerem se nahaja. Vzrok slabe igre in porazov je le eden: pomanjkanje kondicdje, brzine in povezanosti, ki so poleg temeljitega obvladanja žoge osnovni elementi modernega nogometa. Vse te osobine pa je mogoče pridobiti le z intenzivnim, sistematskim in kolektivnim treningom, ker je nogomet kolektivna igra, ki je vnaprej obsojena na neuspeh, če se v moštvu nahajajo posamezniki, ki niso vigrani v celoto, ali pa zaradi pomanjkljive telesne vzdržljivosti ne morejo uspešno igrati na mestu, ki jim je bilo v moštvu zaupano.
Smatram, da je skrajni čas, da se na tem mestu pogovorimo o klubski disciplini kot kolektivnem problemu, ker se nekateri ne zavedajo, da v klubu, katerega ime nosijo, zastopajo svoj delovni kolektiv, oziroma naš rudnik, kjer so zaposleni in ki jim po pravici lahko očitamo, da so zaradi pomanjkanja osnovnih športnih vrlin discipline, skromnosti, tovarištva in borbenosti krivi za trenutno stanje v našem nogometnem klubu.
V klubu imamo igralce, ki so bili na svojem mestu nenadomestljivi, ker pač nismo imeli ali še nimamo tovarišev, ki bi jih mogli uspešno nadomestiti. To stanje so ti »športni tovariši« izkoriščali, kakor je pač v trenutni situaciji najbolj kazalo. Trenirali večinoma niso, če pa so prišli na igrišče, so posedali po klopeh, ki so določene za publiko, ali pa vsem trenerjevim navodilom navkljub nabijali žogo po svoje to v svojo zabavo. S tem ne le, da se niso sami načrtno izpopolnjevali, temveč so dajali slab vzgled tudi mlajšim igralcem in jih ovirali pri resnem treningu ter vzeli treningu sleherno obeležje načtnosti in nujnosti.
POPRAVEK
Za »Delavsko enotnost« sem poslal 8. maja pod št. 16/53 dopis »Novoizvoljeni delavski svet rudnika Velenje je zasedal«. Uredništvo je priobčilo v št. 20 z dne 15. maja t. 1. na strani 2. pod drobno tiskanim naslovom »Prvo zasedanje Delavskega sveta velenjskega rudnika« in še dodalo z debelo tiskanim naslovom »Kaj takega se ne sme več ponovitii«. Velenjski rudar je 10. junija prinesel o meni kritiko zaradi samega naslova in tudi zaradi zadnjega odstavka, kjer piše, da so bili na zase-dnju navzoči le trije, štirje rudarji. Ker je bila vsebina mojega dopisa skrajšana, zveni iz omenjenega članka, kot da bi bili na zasedanju novzoči res samo trije, štirje rudarji. Pravilno pa bi se moral četrti odstavek glasiti, da so bili na zasedanju navzoči le trije, štirje rudarji, ki niso člani delavskega sveta, saj je samo iz jame v novem delavskem svetu 34 članov rudarjev. Ker je bila vsebina mojega dopisa o prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta rudnika Velenje občutno skrajšana in ker so na rudniku nekateri dobili drugačen vtis, kot sem ga poslal uredništvu, popravljam oziroma dopolnjujem zgoraj navedeni članek.
Lihtineger Franc, Pesje 22
Kot sem že uvodoma omenil, je po končanem spomladanskem prvenstvu trenažna disciplina močno popustila. Zadnja dva meseca je treniralo povprečno po 5—6 članov I. moštva, kar vnaprej izključuje vsak uspeh treninga in v logični konsenkvenci tudi vsak uspeh v tekmovanju. O tem je bilo že dovolj pisano in ustno razpravljano na raznih sestankih in z vsakim posameznim igralcem posebej. Tov. predsednik in sekretar kluba sta izvršila ustmeno anketo pri vseh igralcih, če se hočejo v bodoče redno in disciplinirano udeleževati treningov, ki so predpogoj nadaljnjih uspehov nogometa v Velenju. Vsi so enoglasno pristali — razen tov. Vajthauzerja, ki je izjavil, da ne bo treniral — s čimer se je sam izločil iz našega kolektiva.
be en mesec nas loči od starta v prvi slovenski ligi. Skrajni čas je, da naši nogometaši s podvojenimi napori in pridnostjo nadomestijo zamujeno, da bodo med elito slovenskega nogometa častno zastopali svoj klub in svoj delovni kloketiv.
Franjo
Da bi ublažili posledice okupacije tudi v zdravstvenem pogledu naših dojenčkov ;:n materi, so posamezne množične organizacije prišle na plemenito zamisel, da bi po vzgledu naprednih evropskih držav tudi v Velenju našle primeren kotiček, kjer bi zdravstveno strokovno osebje vodilo posvet z materami, pregledovalo dojenčke, spremljalo njihov napredek in dajalo nasvete za uspešen razvoj naših malčkov. Z dobro voljo so žene hitro našle zdravnike (in medicinske sestre, ki so bile voljne voditi posvetovalnico, težje pa je bilo glede prostorov. Končno je v Velenju Krajevni ljudski odbor s pomočjo AFZ uredil prostore za posvetovalnico v Novem Velenju. Pohištvo je novo-, okusno izdelano, AFZ pa je okrasila posvetovalnico s primernimi slikami in zavesami ter jo izpopolnila v eno nalepših posvetovalnic sploh. Tu imamo žene svoje sestanke, tu se vrše zdravstvena posredovanja in posveti za noseče matere. Žene tega kraja redno in skrbno posečajo posvetovalnico, sprašujejo za nasvete, pripovedujejo
Nekaj besed o plavalni sekciji v Velenju
Z ureditvijo plavalnega bazena na »Velenjskem jezeru«, ki nudi široko možnost udejstvovanja velenjski mladini v plavalnem športu, se je ustanovila tudi plavalna sekcija »Svoboda« v Velenju.
Vodstvo »Svobode« je z ozirom na to že v mesecu aprilu poslalo v trenerski tečaj, ki je bil v Ljubljani, člana, ki bi s pridobljenim znanjem na tem tečaju čimbolj uspešno vodil treninge plavalcev v tej novi, lepi in zdravi športni panogi v Velenju.
Z ustanovitvijo »PK Svobode je tudi ' nov odbor PK organiziral tečaj za neplavalce, s katerim uspehom smo prav zadovoljni, vendar pa z ozirom na število udeležencev — raz,očarani. Ksto velja za plavalni klub, to je za sekcijo
NASVET GOSPODINJAM
Gospodinje, ki so vse dopoldne in še dalje neprestano na nogah, so silno utrujene, ko končajo svoje delo v kuhinji. Preden se preoblečejo, naj vtaknejo noge v vodo, ki naj bo le toliko mlačna, da mi popolnoma mrzla. Od 5—10 minut naj drže noge v vodli in utrujenost izgine.	Daša
POTOVALNI TABOR TABORNIŠKEGA RODU »JEKLARJEV« IZ JESENIC
Rod jeklarjev iz Jesenic pripravlja letos posebni potovalni tabor čez Plit-vička jezera na Reko in nazaj čez Primorsko in Vršič v Kranjsko goro in na Jesenice. Potovalo bo nad 20 kolesarjev, spremljal pa jih bo kamion z rezervnimi deli za popravila in s taborno opremo.
Za ta način potovanja so se taborniki odločili za to, da bodo ifneli prilike opazovati in dobro videti vse lepote naše domovine.
ZAHVALA
Zahvaljujem se sindikalni podružnici rudnika Velenje za finančno podporo v iznosu din 2.000.— ob priliki daljšega zdravljenja v zdravilišču.
Sindikalna podružnica dejansko skrbi za svoje člane, kadar so isti v težkih situacijah. Pomaga jim z nasveti, finančno, pa tudi vrši obiske dolgo bolu-jočih članov. Zato nam članom ni treba biti žal plačati članarine, ker se moramo zavedati, da s tem pomagamo drug drugemu in krepimo trdnost naše sindikalne organizacije.
Suman Štefan
kot takšno. Res je to, da plavalni šport v Velenju nima nobenih tradicij ter da je to čisto nekaj novega za Velenje, vendar pa smatramo, da z ozirom na možnosti, ki jih nudi »Svoboda« v Velenju mladini, je premalo zanimanja od strani mladine same, delno pa tudi od velenjskih staršev samih, ki se ne zavedajo, kakšne koristi imajo njihovi otroci, če gojijo plavalni šport sistematično z zdravstveno kontrolo. Zato na tem mestu apeliramo na vas starše, pustite vaše otroke naj gojijo ta zdrav in lep šport v okviru in pod vodstvom »PK Svoboda Velenje«. Konec avgusta nameravamo izvesti interno tekmovanje »PK Svobode«, da pokažemo dosežene uspehe dvomesečnega treninga domačih plavalcev in plavalk, kakor tudi onih, ki so se v tečaju neplavalcev usposobili v plavanju klasičnega prsnega sloga.
Z obširnejšo problematiko v naši novi sekciji oz. klubu se bomo oglasili prihodnji mesec.	Odbor
svoja opažanja, radujejo se uspeha svojega naraščaja in ponosno odnašajo svoj zaklad, ki je od zadnjega pregleda pridobi zopet nekaj na teži. Spočetka pa je bilo ravno v Velenju težko s posvetovalnico, ker ni bilo primernega prostora in se je morala pogosto seliti iz enega prostora v drugega. Da je dobila posvetovalnica svoje današnje prostore, je v glavnem zasluga bivšega KLO Velenje, uprave rudnika in pa neumornih žena v AFZ organizaciji, ki je uvidela njeno potrebo. Posvetovalnico vodi požrtvovalna in spretna med. sestra tov. Geršakova iz Šoštanja, ki je že marsikateri mladi in neizkušeni mamici s svojimi nasveti pomagala preko prvih težav, ki jih imajo take mamice tako mnogo.
Ista sestra vodi tudi posvetovalnico v Pesju. Tu pa so v to svrho odrejeni prostori v bivši ambulanti diagnostične postaje ali prihvatnice na Lilijskem griču. Obisk mater je tukaj dokaj slab, čeprav ne moremo trditi, da bi bili tu otroci in matere zdravstveno boljši od onih iz Velenja.
Priznati moramo, da so- že sami prostori tu neprikupni, hladni in tudi ljudje sami manj dostopni za strokovne nasvete. Morda je kriva temu slaba organizacija otroških obiskovalk, ki materam na domovih ne znajo dovolj prikazati koristi »Posvetovalnice za matere in otroke«, krive so morda matere same, ki svojeglavo odbijajo srečo tistih, ki so vs^m — nam in njim — naša nada in naša^ikrb? Dva kraja . — drug poleg drugega — in skoro dva svetova. Poskušajmo ju strniti v enega — po boljšem vzorcu.	-ec
Največji gumijasti transportni trak
Na nekem rudniku v Novi Zelandiji izvažajo rudo iz jame, ki leži 530 metrov pod morsko gladino s pomočjo transporterja z gumijastimi trakovi. V 4 km dolgem vpadniku je postavljen transporter, sestavljen iz deset zaporedno montiranih trakov, ki tečejo s hitrostjo 3 metre na sekundo in prenesejo 900 ton rude v eni uri. Brez dvoma je, da ta moderna izvozna naprava po svoji zmogljivosti in praktičnosti prekaša vse dosedanje.
Atomska podmornica
Prerokujejo, da bo ob koncu tega leta spuščena v morje prva atomska podmornica. Imenovala se bo »Nautilus« po znanem utopističnem romanu Julesa Wernea. »Nautilus«, katere detajlna konstrukcija se skriva še v tajnosti, bo najmočnejše pomorsko orožje, ki se je doslej uporabljalo. Na svečanosti, ko so postavljali prvo ogrodje.te podmornice, je lanskega leta naglasil bivši predsednik ZDA Truman, da bo njena zgraditev napravila revolucijo v pomorski strategiji.
Motor podmornice se sestoji iz manjše atomske naprave, katere moč je ne-slutena. Toplota teh naprav proizvaja potrebno paro za turbine visoke kapacitete, katerih generatorji proizvajajo potrebni električni tok. Dve veliki ameriški družbi »General-motors« in »We-sting-house« delata že 5 let na izpopolnitvi te atomske naprave. Da bi bila posadka »Nautilusa« zaščitena pred nevarnim radioaktivnim izžarevanjem, bodo prostori, v katerih, so nameščeni stroji, obloženi z debelimi betonskimi in svinčenimi zidovi.
»Nautilus« bo najhitrejša podmornica na svetu. Pod vodo se bo gibala s hitrostjo 60 km na uro, kar še doslej ni dosegla nobena podmornica. Oborožena bo z atomskimi raketami in z dirigira-
nimi torpedi. Lahko bo nosila tudi večje število letal, ki bodo prenašala atomske bombe manjšega kalibra. Vsa ta oborožitev bo shranjena v posebnih rezervoarjih. Tej podmornici bo dovoljena zelo majhna količina uranija, in sicer kot škatlica vžigalic. Ta količina bo proizvajala toliko energije, kolikor je je dovolj za krožno potovanje okoli sveta.
Komisija za atomsko energijo ZDA je sporočila, da je že spuščen v pogon prvi atomski motor, ki je namenjen za to podmornico. Posadka podmornice je poslana v mesto Arko, kjer so bili izvršeni prvi poizkusi s temi motorji.
__Fer.
ZMOTIL SE JE
Fran Milčinski-Ježek je nekoč pripovedoval tole smešnico:
Srečal sem prijatelja, vsega obvezanega. Pa ga pobaram, kakšna nesreča se mu je neki zgodila. On mi odgovori: »Neko popoldne sem bil doma in sem premišljeval, kako bi pregnal dolgčas. Zamislim sii nekaj pametnega. Skočim na divan, pa pljunem skozi okno. In zopet skočim na divan ter pljunem skozi okno. Pa se zmotim in pljunem na divan in skočim skozii okno. No in zaradi tega sem ves polomljen.«
Šport v Velenju
Po osvoboditvi je telesna vzgoja dobila v naši državi vse večji pomen. Le telo, ki ga ohranimo zdravega, če ga utrjujemo, lahko zmaguje naloge v socialistični družbi.
V Velenju smo delno razbili srednjeveške predsodke, češ — telesna vzgoja kvarno vpliva na človeka in ga moralno in fizično pokvari. V tem pogledu smo napravili velik korak naprej. Za nami je dobro pripravljena akademija in številna gostovanja naših orodnih telovadcev pri drugih društvih. Pred nami je javni letni nastop. Članstvo se vestno pripravlja, da bo pokazalo, koliko se da napraviti tudi ob težkib pogojih kot so: neprimerna telovadnica — tu so tudi množični sestanki, pomanjkanje orodja, premalo vaditeijske-ga kadra. Kljub temu pa lahko mirno trdimo, da je društvo Partizan vreden naslednik tistih, ki so dali življenja za lepšo in srečnejšo domovino. Ljudje, ki ne odgovarjajo liku socialističnega človeka, ne spadajo v naše vrste.
Delo v telovadnici je urejeno, vaditelji pazijo tudi na vzgojno plat članstva. So zelo' požrtvovalni. Naj omenimo samo mladega tovariša Vrtačnika Franca, ki je neumoren član in vaditelj in mu ni žal časa, ki ga preživi v tovariškem vzdušju v telovadnici.
Društvo pa ima tudi odbornike, ki se ne zavedajo dela. Dober tajnik je duša organizacije in ravno tajnica Iva bi morala svoje dolžnosti bolj vestno izpolnjevati ter se sej in sestankov redno udeleževati.
Zanimivo je tudi to, da članstvo Partizana izpopolnjujejo starejši člani, ki bi lahko služili za vzgled mladini. Le ta se premalo zanima za telovadbo. Zdi se, da je preveč komodna in da še premalo pojmuje, kaj ji lahko telovadba nudi. Ali ni vztrajen, elastičen, discipliniran in borben človek tisti, ki se s sistematično in redno vadbo prerašča v borca, vrednega naslednika tisočev padlih v NOV?!
Ponovno vabimo vse, ki imajo smisel za našo stvar, da pridejo v našo telovadnico in se sami prepričajo, kako delo pri nas poteka.
Poskrbeli bomo, da bo naše društvo zajelo še več članov. S »Svobodo« bomo uredili letno telovadišče ob jezeru. Z vsemi silami bomo podpirali zamisel o izgradnji nove telovadnice.
Da bi vse navedeno lahko realizirali, rabimo moralno iin materialno podporo vseh podjetij in organizacij. Če bodo podjetja iz fonda za prosto razpolaganje nudila nekaj Partizanu, bodo dokazala, da razumejo njeno vlogo v izgradnji socializma. Le v skupnem, medsebojnem in povezanem delu so uspehi lepši in vidnejši.
Partizan je edino društvo v Velenju, ki mu je glavni smoter telesnovzgojno delo. Odbor sam se zaveda, da je vzgoja ob vadbi enako potrebna. V naših vrstah imajo dobre plavalce, tekače itd. Želimo, da bi vse panoge športa bile aktivne, toda osredotočene naj bi bile v društvu Partizan. Osnovna vadba je potrebna vsakemu športniku! Z vestnim in trajnim delom bo društvo Partizan mnogo doprineslo k socialističnemu razvoju našega kraja.	Odbor
ANEKDOTA
Nekoč je Napoleon pregledoval vojsko in mu je veter vi-gel klobuk iz glave. Neki poročnik se je brž sklonil ter mu pobral klobuk.
»Hvala kapitan,« je rekel Napoleon, ki ni odmaknil oči s korakajoče vojske in torej tudi ni videl, kdo mu je klobuk pobral. »Kapitan katerega polka«? je vprašal poročnik brez zadrege. In Napoleon ga je zaradi te prisebnosti res povišal v kapitana.
Jamnikar Ivan
0 NASTANKU PREMOGA
(nadaljevanje)
Črna homogena zunanjost premoga je bila ona, česar se pri nobeni tvorbi na zemlji ni videla. Nastajanje premoga se je zaradi tega prineslo v globino jezer in na dno morja. Opozarjalo se je na veliko kopičenje tako imenovanih »lorgoso« morij, plavajočih naselbin, tangov in alg, katere so pomorščaki srečevali na svojih potovanjih. Vendar so raziskovanja morskih tal dokazala, da ta domneva ni stvarna, ker se tangi in alge pri potapljanju razkrajajo in ne tvorijo nikakih usedlin na dnu morja. Sicer so raziskovanja »Bohead premogov« in sibirskih »Lapramoksitov« dokazala, da so ti premogi sestavljeni iz sicer mikroskopično majhnih alg, vendar za prave premoge to ne velja. Za te premoge so točna in natančna raziskovanja pod mikroskopom v začetku tega stoletja dokazala, da je njihova snov sestavljena iz ostankov kopnih rastlin.
Novo nastalo vprašanje, da-li je rastlinstvo, katerega ostanki predstavljajo premogi, zraslo na kraju današnjega premogovnega sloja ali pa je bilo na to mesto naplavljeno od drugod, ali z drugimi besedami: Je-li premog tlom lastna avtohtona — ali tlom tuja — olohtona tvorba, je bilo odločeno v prid tlom lastno, predvsem po zaslugi klasičnih del H. Potonie-a leta 1940.
Za tlom lastno ali avtohtonijo govorijo predvsem: lepo in dobro ohranjeni listi drevja in rastlin v krovnih plasteh pre-
mogovnega sloja, koreninska tla na prehodu in premogovega sloja v talni-no, okamenela in poogljenela pokoncu stoječa stebla dreves v samem sloju (primer — velenjski premogov sloj).
Ta ugotovitev je postavila naravoslovca pred še večjo uganko. Na kakšen način se je mogla nakopičiti in ohraniti taka velika množica rastlinskih ostankov, da bi ona odgovarjala današnji masi 100 m debelih slojev?
Najprej se je domnevalo, da so naravni pogoji povzročili vse mere pre-segajočo nrodukcijsko možnost nekdanjih rastlin. Gozdovi z nepojmljivo silo so morali tako rekoč nešteta stoletja sami sebe preraščati. Smatralo se je, da je bil povod taki bujni rasti rastlinstvo, tropski značaj podnebja za kar so bili v obeh najvažnejših premogo-tvornih dobah v karbonu in tereiaru navidezno dani vsi pogoji. Živahno vulkansko delovanje, s tem v zvezi bogat dotok mineralnih redilnih snovi in velika vsebina ogljikovega dvokisa v zraku, naj bi bili povzročitelji prekomerne rasti gozdov.
Vendar tudi eventuelna povečana rast rastlinstva ne more biti in tudi ni povzročitelj nastajanja premogovnih slojev.
Prepričevali se bomo o pravilnosti te trditve, če pogledamo sedanje rastoče gozdove in pragozdove v vlažno tropskih predelih naše zemlje. Če kopljemo in preiskujemo v takem pragozdu, bo-
mo našli največ nekaj centimetrov v globino strohnele rastlinske snovi, kakor hitro pa posežemo globlje, preidemo kaj hitro v prava rudninska tla pragozda. Samo mali. del tega, kar je gozd predal tlom je ostalo, vse drugo je izginilo, strohnelo, sprhnelo.
Rast in razkroj organskih snovi so posledica življenja. Neštevilni organizmi, živalski in rastlinski se okoriščajo s snovmi, iz katerih je bila zgrajena zdaj mrtva rastlina. Žuželke in njihove ličinke glodajo in vrtajo v sedaj mrtvem lesu, pijejo po listnatem mastilu, gobe se bohotijo v trohnečem lesu in še bolj obsežnejše delujejo mikroskopično majhne glivice in bakterije dokler se zamotana zgrajena snov odmrle rastline ne razkroji v svoje hlapljive prasnovi in pride nazaj v obliki ogljikovega dvokisa, vode, amonijaka in žveplovih spojin nazaj, tja odkoder je izšlo, to je v naravo.
Najvažnejše spoznanje vsega je stalni krogotok elementa ogljika v naravi. V obliki dvokisa je prišel iz zemlje, se nakopičil v rastlinskem in živalskem te-lesju in se zopet vrača, kot posledica zgorevanja — dihanja v obliki dvokisa nazaj od koder je prišel, to je v naravo. Nobena še tako stopnjevana rast ne more pretrgati te zakonitosti.
Samo tam, kjer ta krogotok prekinejo sile mrtve narave lahko pride do nako-pičenja odmrlega rastlinstva in s tem do možnosti stvar,ianja premoga. Ta
krogotok pa se lahko prekine samo tam, kjer je dostop kisika onemogočen ter s tem onemogočeno, kakor pravimo oksi-daaija — zgorevanje. To pa je brez skokovitega prikrit j a organske snovi z
minimalnimi snovmi samo še mogoče, če organsko snov prepoji ali preplavi voda. Kakor smo prej ugotovili, da je premog nastal iz kopnih rastlin, katere niso bile naplavljene od drugod, temveč so zrastle na mestu premogovnega sloja, nam preostane samo ena vrsta vegetacije, to je rastlinstvo barij, ki je bila dobitna snov za ustvarjanje premogov. S tem smo pa prišli do zaključka. Rastlinstvo barij, ki se ostanki njega stalno potapljajo, se tam kopičijo in preoblikujejo v šotišča, je izhodišče nastanka premogov.
Premogovni sloji so preoblikovana šotišča davnih starostnih dob naše zemlje.
Kaj je barje, je vsakemu znano. Pokrajinsko predstavlja barje zamočvirjen, moker teren, zarasel z rastlinami, ki. posebno ljubijo vlago, na katerem nastopa voda takoj pod površino, ali pa vsaj takoj pod zeleno površino rastlinstva. Geologija pa vidi v barjih kraje, kjer nastaja šota, rjava ali črna gmota rastlinskih ostankov, podobna klobučevinii, prepojena z vodo, katera zaradi stalnega razkrajanja snovi vsebuje vedno več humusa.
Razlikujemo nižinsko in višinsko barje, ampak v obliki površine barja in vrste vode, katero pokrije rastlinstvo. Nižinska barja so odvisna od množine vlage, ki jo vsebujejo tla, in sicer od višinskega stanja gladine talne vode. Višinsko pa predvsem od vlage zraka, ne pretople klime 'in atmosferske vlage, torej od padavin.
Za stvaranje premogov pridejo v po-štev višinska barja. Velikanska barja so razširjena v severnih predelih Ev-
rope v severni Rusiji, v severni Nemčiji, na Finskem ter v Severni Ameriki in drugod. Nastala so pod vplivom ledenikov ledene dobe.
Kako pa nastane nižinsko barje? Neka globel, katera je nastala zaradi delovanja geoloških sil — erozije, to je delovanje tekoče vode, ki izsipa in odnaša zemljo, delovanje ledenikov ali pa tudi zaradi gubanja zemeljske skorje. Pri zadosti visokem stanju talne vode se napolni globel in nastane jezero. Takšno jezero je od kraja brez rastlinstva. Počasi se začne polniti z mineralnimi snovmi, razpadajočega pobočja; pri obrežju se odlaga prod in debelozrnati pesek, dalje od obrežja, čedalje bolj droben pesek, ki prehaja v sredino jezera v blato in glino. Obrežje in vodo si počasi osvoje živa bitja. Na obali rastejo rastline, ki ljubijo vlago, voda sama pa oživi od mikroskopskih majhnih bitij rastlinskega ali živalskega porekla imenovani planktoni. Ko se je plankton razvil v zadostni množini, se naselijo v vodi višje organizirane živali, ki se hranijo s tem planktonom, kakor so to školjke, polži, žuželjke itd. Skupno z vsedanjem mineralnih snovi se vsedajo na dno jezera tudi odmrli ostanki živihi bitij, prebivalcev jezera, katerih ostanki so podvrženi različni usodi, odvisno od večje ali manjše množine kisika.
Če so talne plasti vode dobro prezračene bodo te organske snovi ob sodelovanju mnogih od odpadkov živečih živali ali pod vplivom razkrajanja, strohnele in razpadle v enostavne pra-sestavine, torej se povrnile v krogotok vseh snovi.