VESTNIK Veriagsposfamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 19. NOVEMBER 1982 ŠTEV. 46 (2097) Relativni porast prijav še ni zboljšanje dvojezičnega pouka Vroče je državni posianec Haider zagovarja) pred dnevi v Tinjah integracijo siovenske narodnostne skupnosti, zato ga je ravnatetj siovenske gimnazije Vospernik vpraša), aii zagovarja tudi središčne šote. To je Haider potrdi) in v hipu se je pokazaio, da so njegove besede zgoij prazne fraze, in veiiko je takšnih koroških poiitikov. Tega se moramo zavedati tudi, če ocenjujemo statistiko prijav k dvojezičnemu pouku, saj je po podatkih dežeinega šoiskega sveta v tem ietu opaziti spet reiativni porast prijav, tudi otrok brez znanja siovenskega jezika. Po teh podatkih je bilo 1. oktobra 1982 prijavljenih k dvojezičnemu pouku v ljudskih šolah 1088 šolarjev (od tega 588 deklet) kar pomeni porast za 0,72 odstotka v primerjavi z lanskim letom. V absolutnih številkah je to 8 šolarjev manj kot lani. Od 6364 šolarjev (od tega 3016 deklet), ki obiskujejo 81 ljudskih in 2 posebni šoli je torej prijavljenih k dvojezičnemu pouku 17,10% šolarjev. Na 14 šolah in 2 Posebnih šolah ni nobenih prijav. Večina prijavljenih otrok obiskuje štirirazredne šole: 802 šolarjev je v 40 štirirazrednih šolah, 63 v šestih trirazrednih, 130 v enajst dvo-razrednih šolah in 93 šolarjev obiskuje deset enorazrednih ljudskih šol. Medtem ko je lani število v glavnih šolah prijavljenih otrok močno Padlo (od 416 na 368), obiskuje v letošnjem šolskem letu v 14 od 24 9lavnih šol skupno 377 otrok slovenski jezikovni pouk. Od tega je 270 prijavljenih po manjšinskem šolskem zakonu, 107 pa se jih uči slovenščino kot tuj jezik, tretjo možnost (prosti predmet) pa je deželni šolski svet z letošnjim letom onemogočil, čeprav je v prejšnjih letih bila odprta tudi ta možnost. Iz statistike deželnega šolskega sveta še zvemo, da obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu 511 dijakov (od tega 241 deklet), dvoje- zični abiturientski tečaj na trgovski akademiji pa obiskuje 14 dijakov. V svojem poročilu dodaja deželni šolski svet, da ima od 286 šolarjev prvega razreda ljudske šole 122 (42,6 %) normalno znanje slovenskega jezika, 70 (24,4 %) slabo in 94 (32,8 %) sploh nobenega znanja slovenskega jezika. Prav gotovo je dobro, da se je delež prijavljenih k dvojezičnemu pouku v zadnjih štirih letih vedno rahlo povečal (v šolskem letu 1979/ 80 za +0,25%, 1980/81 za +1,56, 1981/82 za +0,5% in 1982/83 za + 0,72%). Vendar je treba videti, da pada absolutno število otrok in da je to v prvi vrsti zasluga staršev samih, ki kljub neugodnim pogojem prijavljajo otroke. Nikakor to ni zasluga državnih in deželnih oblasti, ki dostikrat govorijo o znatno zboljšanem vzdušju za manjšino, medtem ko z vsemi silami for-sirajo angleščino v ljudskih šolah. O vzpodbujanju za učenje slovenščine pa ni duha ne sluha. Haiderjeve izjave, heimatdienstovski letaki po občinah in tudi zadržanje politikov drugih strank so dokaz, da zboljšanega vzdušja ni, še manj pa konkretnih korakov za zboljšanje dvojezičnega šolskega sistema. Kontakti med Slovenijo in Koroško Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Siovenije Janez Zemljarič se je v ponedeljek pogovarjal s predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliksom Wieserjem in predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevžem Grilcem. Ob tej priložnosti so obravnavali položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter nekatera vprašanja gospodarskega in drugega sodelovanja med Slovenijo in Koroško. Minulo soboto pa se je v Brdu pri Kranju sestal kontaktni komite za sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Koroško delegacijo je vodil namestnik deželnega glavarja Erwin Frtih-bauer, slovensko pa predsedenica republiškega komiteja za promet in zveze Julka Zibert. V ospredju raz- govora, ki je bil posvečen sodelovanju med Slovenijo in Koroško na različnih področjih, so bili najnovejši gospodarski ukrepi v Jugoslaviji, ki so prizadeli predvsem tudi obmejni pas na Koroškem. Zato se je koroška stran zavzela za to, da bi maloobmejni promet izvzeli iz trenutnih ukrepov. V razgovorih so nadalje obravnavali tudi možnosti za nadaljnje sodelovanje na področju industrije, energetike, prometa in zvez, sejemskih sporazumov ter o izgradnji karavanškega predora, predstavniki Siovenije pa so ob tej priložnosti ponovno opozorili na položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na nujnost izvrševanja avstrijske državne pogodbe ter urejanje odprtih vprašanj v konstruktivnem dialogu. KONCERT v spomnit Pa^u Kernjaku in ob 100-tetnici organiziranega zborovskega petja V NEDELJO 21. NOVEMBRA 1982 OB 14.30 URi V DOMU GLASBE V CELOVCU. Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD „Biika" iz Bitčovsa (Urh Kassi), mešani pevski zbor ..Gorjanci" iz Kotmare vasi (Stanko Wrutich), mešani pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič (Simona Rovšek), mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentiija (Miro Kernjak), pevsko-instrumentaina skupina iz Kotmare vasi (Joško Pack), giasbena skupina Zveze siovenske miadine. Kot gost iz matične Siovenije sodeiuje moški pevski zbor prvega siovenskega pevskega društva „Lira" iz Kamnika, ki ietos stavi 100-ietnico svoje ustanovitve. Vstopnice: v pisarni SPZ, Gasometergasse 10; v Naši knjigi, pri krajevnih društvih in seveda pri biagajni. PREBERITE Obsodba mazačev poslopja siovenske gimnazije stran2 Ocena fiima „Das Dori an derGrenze" stran3 Žitara vas -probiemi z novo šolo stran 4 ALA: Slovenci naj bi zastopali Slovence stran5 Akcija bralnih značk na Obirskem stran8 Razgibano politično dogajanja ob pogrebu Brežnjeva Ob pogrebu pokojnega voditelja sovjetske države in partije Leonida I. Brežnjeva se je kot pričakovano razvila razgibana diplomatska dejavnost. Prvi koraki njegovega naslednika Jurija Andropova so bili predvsem pogovori s tujimi državniki. Pri tem je bilo opaziti, da se je srečal tako z zahodnimi kot vzhodnimi politiki (npr. z jugoslovansko, korejsko in kubansko delegacijo), da pa se ni pogovarjal niti z enim izmed voditeljev .socialističnih držav'. Največ pozornosti je zbudilo srečanje s kitajskim zunanjim ministrom Huang Huajem, ki signalizira željo obeh strani po normalizaciji odnosov in po obravnavanju odprtih vprašanj. Pozornost v zahodu je zbudilo srečanje ameriškega podpredsednika Georga Busha, predvsem zaradi tega ker je ravno v teh dneh preklical ameriški predsednik Reagan embargo nad dobavo tehnologije Sovjetski zvezi, kar je evropska gospodarska skupnost sprejela z zadovoljstvom. V zahodu so se ob tem razvile razne špekulacije o morebitnem hitrem srečanju voditeljev obeh velesil, vendar do sedaj še ni znakov za takšno srečanje. V prvi vrsti bo to odvisno od težišč, bodoče sovjetske zunanje politike, ki jo bo določal novi generalni sekretar CK KPSZ Jurij Andropov. Novi predstojnik sovjetskega političnega življenja Jurij Vladimirovič Andropov, ki je bil v teku dveh dneh po smrti Brežnjeva izvoljen za njegovega partijskega naslednika, si je svoje izkušnje nabral v preteklosti predvsem na področju socialističnih držav in kot vodja KGB-ja. Andropov, ki sodi v pooktobrsko generacijo sovjetskih politikov, je bil na pogrebnih svečanostih glavni govornik, ki je orisal Brežnjevo življenjsko pot ter njegovo veliko predanost partiji in sovjetskemu ljudstvu. Poudaril je njegovo vlogo kot borca za mir in za miroljubno sodelovanje med narodi ter za enotnost socialističnega sveta in delavcev. V imenu politbiroja pa se je tudi zavezal, da bo Sovjetska zveza še naprej sledila politični usmeritvi, ki jo je začrtal Brežnjev. Ob prisotnosti velike množice ljudi, naj višjega političnega in državnega vodstva Sovjetske zveze, Rdeče armade, najožjih pokojnikovih sorodnikov in številnih tujih državnikov in partijskih delegacij so pokopali Brežnjeva ob kremeljskem obzidju. Domovinski argumenti Korošcu je svojevrstna Ježe/a. Prav največji nasprotniki s/ovenske narobne skupnost: hočejo prepričat; prehiva/stvo, Ja najho/je veJo, kaj je Jo-hro za manjšino. Nasprotujejo pa vsemu, kar ima manjšina sama zate za naj-ho/jše. Po tej /ogiki hi pač tista Jomovinska s/užha hi/a najho/jii zastopnik 5/ovencev. Ker smo ravno pri tej s/užhi; ta teJen je imeia spet enkrat za potrebno, Ja se ukvarja „z najnovejšimi razvoji v manjšinskem vprašanju", /n po časopisnih poroči/ih se je upr/a proti temu, Ja hi njeno zahtevo po sreJiščnih šojah za 5/ovence imenova/i „po/itiko apartheiJa". Da ho torej jasno, pri sreJiščnih šo/ah ne gre za nikakršen apartheiJ, gre samo za /očevanje naroJnih skupnosti, gre za segregacijo v nasprotju z integracijo. Argumenti za segregacijo v šo/i so vreJni svojih tvorcev. Na južnem Koroškem namreč nameščajo 5/ovence kot učiteije. Kaj hočejo Jomovintki s/u-žahniki? Da hi S/ovence, ki so v teh krajih Joma, pri nameščanju zapostav-/ja/i? /ti; naj hi preJnostno namešča/; nemškonaciona/ce? Prav tako je po njihovem mnenju privi/egiranje S/ovencev, če S/ovenci kot učite/ji poučujejo Nemškokoroške otroke hkrati z otroci, ki so prijav/jeni k Jvojezičnemu pouku. Kajti tako se morJa zguhi ve/iko Jragocenega učnega časa. 5eveJa. Prvič so S/ovenci res privi/egirani, ker se naučijo Jva jezika, ne samo enega. Drugič pa se res zguhi ve/iko Jragocenega časa, ki hi ga hi/o mogoče ho/j smotrno uporabiti, če hi se vsi otroci uči/i oheh jezikov. Pač v smis/u prepričanja /ki ne v/a Ja recimo samo v S/oveniji, temveč tu Ji na Južnem 77-ro/skemj, Ja se naroJnosti najho/je razumejo, če tako pripaJniki večine, kot manjšine ohv/aJajo jezik oko/ja. /n končno se zaganjajo proti poJe/jevanju avstrijskih oJ/ikovanj hivšim partizanom, ki so se hori/i proti naci/ašizmu. Pač, najhrž jih ho/i, Ja ne morejo iz svojih vrst prej/agati nikogar, ki hi se hi/ hori/ proti nacijašizmu. 7*o pa ni naš proh/em. P- Mladina narodnosti razpravljala o šolstvu Temeijita informacija o poiožaju siovenske manjšine na Koroškem in zavzeta razprava o šoiskih ureditvah na področju posameznih narodnostnih skupnosti je bita v ospredju minuiega srečanja miadine narodnosti v soboto in nedeijo v Piiberku. Zastopniki miadinskih organizacij Siovencev v ttaiiji, itaiijanske in madžarske narodnosti v Sio-veniji ter funkcionarji ZSM Siovenije so se skupaj z zastopniki Zveze siovenske miadine udeiežiii tudi kuiturne prireditve SPD Edinost v Piiberku, kjer jih je pozdravi) med drugim tudi župan občine Franc Mi-kusch. Prihodnje srečanje bo konec oktobra prihodnjega ieta med Slo-venci v ttaiiji. Socialistični borci za svobodo zahtevajo prepoved neonacističnih organizacij V svojem govoru na avstrijskem občnem zboru sociatističnih borcev za svobodo je prof. Josef Hindels prejšnji teden na Dunaju ponovil zahtevo po prepovedi neonacističnih organizacij. Poudari! je, da so socialistični borci za svobodo in žrtve fašizma že vedno opozarjali na to, da prepovedi teh organizacij ne zadostujejo. ..Potrebujemo ojačeno in tudi verodostojno prepričevanje javnosti." Verodostojnost pa ne obstaja, predvsem tedaj ne, če še vedno razširjajo po vsej Avstriji neonacistične publikacije in časopise. Predvsem je tu mislil na iz ZRN im-portirano „National-Zeitung", ki v vsaki številki krši avstrijske zakone. Argument, da so te skupine zelo majhne, pa je zavrnil z opozorilom, da njihovo delovanje navezuje na skrito nacistično miselnost med določenimi krogi v Avstriji, ki pride do izraza tudi v stavkih kot je sledeči: „Pod Hitlerjem kaj takega ne bi bilo mogoče" ipd. Neonacisti navezujejo tudi na sovražno vzdušje proti tujim delavcem in sploh na nacionalizme proti drugim narodom. Danes imajo zato antifašisti nalogo boriti se tudi proti vsakršnemu nacionalizmu in rasizmu, je poudari) Hindels. Kot zaveznika mednarodnega fašizma pa je Hindels označil tudi svetovno gospodarsko krizo in atomsko oboroževanje, zato imajo današnji antifašisti tudi nolago se aktivno vključevati v mirovno gibanje. Poslanko v državni zbor, Roso Jochmann, so delegati ponovno izvolili za predsednico združenja socialističnih borcev za svobodo. Soglasno pa so bili sprejeti tudi sklepi, ki zahtevajo prepoved vseh neonacističnih organizacij, predvsem NDP in ANR, in vsestransko antifašistično prepričevanje javnosti. informativno in študijsko srečanje Uvodoma je treba ugotoviti, da na javno vabilo praktično ni bilo odziva, tako da srečanje lahko ocenimo predvsem kot informativno, delovno in študijsko srečanje zastopnikov omenjenih organizacij, kar pa v ničemer ni vplivalo na kvaliteto razprav in diskusij. Uvodoma je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser dal izčrpno poročilo o trenutnem narodnopolitičnem položaju slovenske narodnostne skupnosti, v okviru katerega se je dotaknil tudi sodelovanja z nemškimi demokratičnimi silami, problemov znotraj narodnostne skupnosti kakor tudi učinkovitosti gospodarskega delovanja pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Bivši predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter pa je govoril o delovanju in povezovanju manjšin v Avstriji in izven nje. Opozoril je na določen preporod manjšin in narodnostnih skupnosti v Evropi, ki ga progresivni znanstveniki ne pojmujejo v tradicionalnem smislu, temveč ga tesno povezujejo s širšim pojmom ..regionalizem". V tej zvezi je dr. Zvvitter med drugim dejal: „Pri tem je vsekakor zanimivo ... Obsodba mazačev slovenske gimnazije S parolami ..Napovedujemo koroškim Slovencem vojno", „Koncentra-cijsko taborišče slovenska gimnazija" in še številnimi drugimi napisi so v noči med 15. in 16. majem tega leta štirje dijaki boroveljske tehnične šole premazali pročelje slovenske gimnazije v Celovcu. V torek so Christian R. iz Kotmare vasi, Robert Sch. iz Radentheina in Bernhard ter Wolf-gang N. iz Celovca stati pred celovškim mladinskim sodiščem in se morali zagovarjati. Dijaki so „zagovar-jali" svoje dejanje z ogorčenostjo nad kolodvorsko akcijo slovenskih dijakov, v kateri so edinole uporabljali slovensko materinščino in opozarjali na zapostavljanje koroških Slovencev pri avstrijskih železnicah. Državni tožilec dr. Simmerstatter je obsojal takšno poniževanje in psovanje manjšine s strani državljanov demokratične države in zahteval občutljivo kazen obtoženih, v svarilo pred podobnimi akcijami. Porotniški senat je zaradi namernega poškodovanja imovine in zaradi ščuvanja kaznoval Christiana R., Roberta S. in Bernharda N. s tremi meseci zapora pogojno, Wolfganga N. pa z enim mesecem pogojno. Predsednik porotnikov dr. Arnold da je regionalno-narodnostna identiteta postala politikum prav v času, ko se narodne skupnosti jezikovno v smislu možnosti medsebojne komunikacije skoraj ne razlikujejo od svojih sodeželanov, odnosno sodržavljanov večinskega naroda." Predavatelj je ta pojav tesno povezal s splošnim prestrukturiranjem družbe in funkcije države ter sprememb v mednarodnih odnosih, v katerih pride vsebolj do izraza zapostavljenost posameznih, zlasti obrobnih regij. Dr. Zwitter pa je izrazi) tudi prepričanje, da je treba upoštevati in izkoristiti tudi rast nove družbene zavesti današnjega človeka. V toku tega razvoja je potem treba tudi videti združevanje in povezovanje narodnostnih skupnosti v boju za svojo ohranitev v Avstriji oz. preko državnih meja. Udeieženci o šoianju v materinščini Okroglo mizo na temo ..predšol-ska in šolska vzgoja v materinem jeziku" je vodil sodelavec SZI Teodor Domej, ki je uvodoma razloži) sistem dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem, probleme predšol- je utemeljil obsodbo in dejal, da ni dvoma o hujskaškem značaju dejanja, ščuvanje pa je danes nevarno. Razen naj bi bila tudi dokaz, da ima v Avstriji vsak, ne glede na narodnostno pripadnost, pravico do zaščite, je dejal dr. Arnold. To so bili tudi vzroki, da se sodišče ni posluževalo $ 13 mladinskega kazenskega zakona, ki predvideva ugotovitev krivde brez kazni. Še o karavanškem predoru Ker so finančni delež za prvo fazo gradnje karavanškega predora prena-menili za izgradnjo avtoceste Beljak— Spittal, so koroški časopisi te dni že pisali o ponovni odložitvi gradnje karavanškega predora. V pogovoru z novinarjem Dela je deželni glavar Wagner zavrnil takšno mnenje in dejal, da je bila to napačna interpretacija. V zvezi s pogovori v soboto v Brdu pa je namestnik deželnega glavarja Frtihbauer še enkrat potrdil, da obe strani vztrajata pri gradnji predora. Te dni je avstrijski parlament sprejel spremembo avstrijsko-jugoslo-vanskega sporazuma, za katerega sta se dogovorila avstrijski gospodarski minister Josef Staribacher in jugoslovanski zvezni sekretar za finančne zadeve Jože Florjančič. Realizacija projekta pa naj bi se začela čim bo po- ske vzgoje slovenskih otrok ter govori) o pomanjkanju strokovnega in višjega izobraževanja pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. V diskusiji so člani posameznih delegacij dali tudi oris lastnega šolanja v materinščini. Slovenka iz Trsta Ksenija Majevski je orisala zgodovinski oris slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v Benški Sloveniji ter povedala, da sedanja oblika šoistva ni zadovoljiva. Odprtje slovenske šole v Beneški Sloveniji in določena avtonomija slovenske šole, ne samo po jeziku, temveč tudi po vsebini, ki bi ustrezala tudi realnim potrebam manjšine, je zastopnica mladinske organizacije SKGZ izpostavila kot prve zahteve Slovencev v Italiji. Gianni Migiioranza je predstavil šolstvo in predšolsko ureditev v koperski, izolski in piranski občini, kjer so uveljavili za vse učence učenje jezika okolja, ki omogoča, da pripadniki obeh narodnosti po zaključeni šoli obvladajo oba jezika, kar jim tudi omogoča nadaljevanje študija ali na slovenskih univerzah ali na tržaški. Viado Bratkovič, pripadnik madžarske narodnosti v Sloveniji, pa je govoril o sistemu dvojezičnega šolstva v občinah Lendava in Murska Sobota, ki že več kot 20 let zagotavlja obema na-rodnostima na tem področju enakopraven razvoj. Pripadnikom madžarske narodnosti omogoča izobraževanje v materinem jeziku, sestavni del izobraževalnega sistema pa je tudi učenje madžarskega jezika za Slovence, kar šele zagotavlja enakopravnost obeh narodnosti tega področja. Udeleženci okrogle mize so se v večurnih debatah temeljito seznanili z veljavnimi uredbami in z vsakdanjimi problemi. V to razpravo pa se je vključil med drugim s svojim strokovnim znanjem tudi dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, ki je že v diskusiji po uvodnih predavanjih povedal, da je koroška cerkev pozdravila korak novega vodstva ZSO, ki se je ob začetku svojega delovanja sestalo in pogovarjalo z novim krškim škofom dr. Egonom Kapellari-jem ter z njim obravnavalo tudi odprta vprašanja (npr. tjidi v zvezi z ekskomunikacijo bralcev Slovenskega vestnika). trdila avstrijsko-jugoslovanski dogovor tudi jugoslovanska zvezna skupščina. Razstava "Pregnanstvo in upor" na Dunaju V sredo so na Dunaju otvorili razstavo o pregnanstvu in uporu koroških Slovencev med leti 1942 in 1945. Na otvoritev razstave v prostorih Dokumentacijskega arhiva (Wiplin-gerstralše 8, stopnice 3) so vabili Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca, Klub slovenskih študentov na Dunaju in Dokumentacijski arhiv Avstrijskega odporniškega gibanja iz Dunaja. Ob otvoritvi sta spregovorila prof. dr. Herbert Steiner iz Dunaja in dr. Janko Malle iz Celovca. Razstava bo odprta do konec leta 1982 v ponedeljkih, sredah in četrckih med 9. in 17. uro. Eksplozija v južnem Libanonu Katastrofalna eksplozija, ki se je prejšnji teden dogodila v južnoliba-nonskem mestu Tir, je popolnoma uničila stavbo izraelskega generalštaba ter terjala več kot 60 mrtvih in 30 ranjenih Arabcev in Izraelcev. V Na kutturni prireditvi v Piiberku Razprava mladine o šolskih vprašanjih in o mladinskem delovanju se je nadaljevala tudi še v nedeljo, vključila pa se je tudi v kulturno prireditev Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka, pri Schvvarzlu, na kateri sta nastopila moški pevski zbor Edinost pod vodstvom Foltija Hartmana in moški pevski zbor Vincenc Harkov iz Radelj ob Dravi pod vodstvom Branka Čepina. Udeleženci mladinskega srečanja so bili ob tej priliki seznanjeni s kulturnim delovanjem domačega prosvetnega društva, prav tako pa so se v prireditev vključili pripadniki madžarske narodnosti iz Slovenije z dvema pesmima. Hkrati pa je bila kulturna prireditev tudi priložnost, ob kateri je udeležence srečanja pozdravit v obeh deželnih jezikih tudi pliberški župan Franc Mikuš ter jim predstavil občino in njeno delovanje. Udeležence srečanja in ostale obiskovalce, ki so napolnili dvorano, pa je pozdravil tudi predsednik Nadzornega odbora ZSO Lipej Kolenik, ki je podprl prizadevanja mladine 8-nadstropni stavbi, ki jo je eksplozija do pritličja popolnoma razdejala, so bili poleg izraelskega vojaškega generalnega štaba tudi prostori vojaške policije, zapori za palestince ter baje tudi predstavništvo libanonske kolaboracionistične vojske majorja Hadada. Ogromna, do sedaj še skrivnostna eksplozija, je v Izraelu samem sprožila močno polemiko, ki opominja na vso problematiko, v kateri se nahaja Izrael v zasedenem južnem Libanonu. Iz vseh strani napadajo obrambnega ministra Šarona in varnostno policijo in se sprašujejo kako je bilo mogoče minirati tako važen stavbeni kompleks. Čedalje več duška pa dobivajo tudi pozivi po čimprejšnjem umiku izraelske vojske iz zasedenega Libanona. Šaron je imenoval raziskovalno rezultatov te raziskave, pa že danes lahko ugotovimo, da dogodek sam močno bremeni izraelsko vojaško in politično vodstvo. Eksekucije in posebne podpore - znaki krize Koroški deželn zbor je prejšnji teden sklepal o posebnem fondu za podporo najbolj revnim, ki nimajo več dovolj sredstev za kurjavo. Ta pose- za tesnejše sodelovanje med mladino v njihovem boju za obstoj manjšin. Dejal je tudi: „Mladi nosite odgovornost, da bo tudi v bodoče ohranjen mir ter da se vojna nikdar več ne povrne ... Storite v bodoče za vse te cilje še več, zavedajte se, da morate biti danes vi kakor smo bili med našo narodnoosvobodilno borbo mladi borci za mir, danes vi borci za mir. Sejte seme sporazumevanja med narodi, gradite nov' svet v katerem bo vladalo spoštovanje in enakopravnost med narodi, ne glede na narodno pripadnost in jezik." Želja prisotnih na srečanju pa je bila, da bodo takšna srečanja P°* stala tradicionalna. Za prihodnje leto so se zmenili, da bo Mladinski odbor SKGZ iz Trsta pripravil P°' dobno srečanje konec oktobra, osrednje teme pa bodo gospodarska vprašanja in vloga mladine. Dodatno pa so udeleženci letošnjega srečanja sklenili, da bodo izmenoma vsako leto pripravili večdnevni „Tabor", na katerem se bodo mladinci še intenzivneje seznanjali na licu mesta s položajem ene izmed narodnostnih skupnosti. ben fond, ki ga bosta skupno vzdrževali zveza in dežela, naj bo sluzu preko socialnega in mladinskega ura; da ter občin dejansko samo tistim, kr so najbolj potrebni. Predvsem so tukaj prizadeti stari ljudje in brezpo* selni, ki živijo ob eksistenčnem mr; nimumu, teh pa je v Avstriji nekaj tisoč, ki so raztrešeni po vsej deželi. Predvsem v mestih pa se pojavlja nov sloj obubožanih, ki so v vedno večji meri odvisni od finančnih podpot dežel in mest. Tukaj gre predvsem za mlade družine v novih stanovanjskih blokih, ki niso več v stanju pla* čevati kreditov za stanovanje in pohištva. Na Dunaju npr. bodo v lotu 1982 sodišča izvedla verjetno ^ee kot 295.000 eksekucij, prizadetih po od tega več kot 50.000 družin, ki jm) rastejo stanovanjski in energetik stroški čez glavo. Na Dunaju izvajajo po ocenah strokovnjakov priblizpf četrtino vseh avstrijskih eksekucrj; Število tistih, ki gredo po socialm lestvici navzdol raste in je razpršeno po vsej Avstriji. j S posebnimi finančnimi podporam se dežele trudijo tudi za podporo prizadetega gospodarstva, ki pa kot je to poudaril prejšnji teden prod sednik ZSO Feliks Wieser -r premah upoštevajo slabo razvita obmejna področja in tako s svojim centralist"*, nim konceptom ustvarjajo še naprti neenakosti v deželi. c%pg^A,' VESTNIK 5/cwfM^<2 prtMveffM zveza /ero* *va-Zn na J. spon;Zn^^;' koncert, ^o^fcčcn po^o;Hfwa j^/a^afe/;K :n ^arwonrza-tor;K Pav/a Kernj^^M. 5 ten! že/; oAr^n;7; ž/v jpon:;n na narega w/Z^c-ga g/ai^enega asrvar)a/ra, ^Z ;c ^ yvo-;;7n Jf/o?n ^/o*ucnj^; ^a/rara; za^/aa*-n/cZ zapast;/ /?ogat g/as^en; opas. Ko-rol^; ^/ownc/ swo Pav/a Tfcra/a^a cen;/; Zn spoštova/; za časa njegovega Koncert SPZ ž/v/jenja, z e/a; pa nanz ;e njegova pesem tem e/ražja, saj /z nje vre neasa/?-/jtva /ja/?ezen t/o e/omače zem/je m s/ovens^c Z?esee/e. /(o se je ^/ovens^a prosvetna zveza o/; prv/ o/Jetn/cZ A/ernja^ove smrt; ot//oč;7a za koncert, na katerem so nastopa/; pevs^;' zAor; Zz vseA tre/? Jo/Zn, Poza, Z;7je Zn Pot/jane, je za e/rago o/?/etn;co A;7o naravno, Ja so na spom/ns^; koncert /;;7; zastopan; zAor; ene Jo/Zne. Pa^o ^PZ tokrat va/?; na koncert, na katerem /;oJo zastopan; pevs^/ zAor; Zn /nstramen-ta/ne s^ap;ne z Gar. Po/eg tega pa je SPZ koncerta Ja/a še š/ršo J;menz;jo, saj je po/eg Pernja^a posvečen še 700-/efn;c; organ;z;ranega zborovskega petja, kar se oJraža taJ; v tem, Ja bo na koncerta kot gost soJe/ova/ mošk; pevsk; zbor „P;ra" Zz Pamn;-ka, meJtem ko boJo meJ Jomač/m; zbor; zastopan; mešan; pevsk; zbor SPD „P;7ka" Zz P;7čovsa, mešan; pevsk; zbor SPD „Gorjanc;" Zz Potmare vas/, mešan; pevsk; zbor SPD „f JZ-nost" Zz Sko/Zč, mešan/ pevsk/ zbor „47ojcej" Zz SentZ/ja, otrošk/ zbor Zz Skoj/č Zn Znštramenta/na skap/na Zz TfofnMre vas/. /z zap/sanega je razv/Jno, Ja se nam pr/boJnjo neje/jo v ve/Zk/ Jvo-ran/ Doma g/asbe v Ce/ovca ob 74.JO ar/ obeta čaJov/t ka/tarn/ JogoJek. Po en; stran; bomo Zme/Z pr;7ožnost spoznat/ Jejavnost pevsk/b zborov z Car, po JargZ pa pr/s/abn/tZ pesm/ enega najstarejš/b pevsk/b zborov na S/ovenskem „PZra", k; s S/ovensko prosvetno zvezo goj; pr/jate/jske st/ke že vsa povojna /eta. Po pa bo bkrat/ taJZ Zzraz povezanost/ korošk/b S/o-vencev z mat/čnZm naroJom, katerega sestavn/ Je/ smo. Zato taJZ tem potom vsem /jab/te-/jem s/ovenske Zn koroške naroJne Zn Kmetne pesm/ top/o pr/poročamo, Ja se neJe/jskega koncerta SPZ v Ce/ov-ca aJe/ež/te v č/m večjem štev;7a, ker boste s svoj/m ob/skom počastZ/Z Pav-/a Pernjaka, nastopajoč/m 'zborom pa Ja/; pr/znanje Zn spoJbaJo za goj/tev s/ovenske pesm; na Poroškem. Prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani Petek 19. novembra ob 19.30 uri Simfonični orkester Siovenske fiiharmonije — veiika dvorana Ponedetjek 22. nov. ob 19.30 uri koncert godainega kvarteta Szabo iz Celovca — okrogla dvorana Torek 23. novembra ob 20. uri revoiucija in giasba — večer partizanskih pesmi — koncert Partizanskega pevskega zbora — velika dvorana Sreda 24. novembra ob 20. uri Fotkiorna oddaja RTV — srednja dvorana Četrtek 25. novembra ob 20. uri revoiucija in giasba — simfonični večer — nastopajo: Metanj zbor Consortium musieum. Motki zbor Vinko Vodopivec s Siovenskim oktetom in Mta-dinski zbor RTV — velika dvorana Vse podrobne informacije lahko dobite po telefonu 03 06j 222 815 (blagojna Cankarjevega doma). Gledali smo TV-film ,Das Dori an der Grenze" Z velikim zanimanjem smo preteklo nedeljo v 1. avstrijskem televizijskem kanalu gledali 2. del Pluchovega filma „Das Dcrf an der Grenze", ki ga je zrežiral Fritz Lehner. Že po zasedbi vlog je bilo pričakovati, da gre za dobro filmsko izvedbo, saj sta že glavna igralca, Bert Sotlar in Manfred Lukas-Luderer in drugi znana imena bili garant za dobro podajanje posameznih vlog. Toda podajanje vloge je eno, vsebinska izpoved filma pa drugo. Ustavimo se najprej pri vsebinski izpovedi filma „Das Dorf an der Grenze". Avtor scenarija v svoji trilogiji prikazuje zgodovinske dogodke Koroške; tokrat je šlo za obdobje v letih 1948—1960, kar že zaradi burnega časa daje le malo možnosti globljega prikaza tedanjih dogodkov v Avstriji oziroma na južnem Koroškem. Kot znano, je tedaj šlo za to ali bo južni del Koroške priključen k Jugoslaviji ali ne. V filmu je razmeroma objektivno prikazan čas kom-informe, čas nesoglasja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, kar je tudi vplivalo na dokončno odločitev, da so meje Avstrije ostale take kot jih je imela pred priključitvijo k Hitlerjevi Nemčiji. S cer pa je v filmu bilo zelo zgrešeno prikazovanje takratne situacije že zaradi tega, ker se je dogajanje le-tega sukalo v nekakšnem vakuumu, ker to ni bila niti vas, saj se je v glavnem vse odvijalo v odnosih med sosedoma Šelandrom (Bert Sotlar) in Karničarjem (Manfred Lukas-Luderer), torej brez prisotnosti vaške skupnosti. Tu ni bilo videti ne župana, župnika, učitelja, politika in ne nemških nacionalistov, ki so tudi v tistem času krojili življenje v občini in na vasi. Sicer je v filmu Še-lander prikazan kot bivši partizan in pozneje vnet zagovornik priključitve južne Koroške k Jugoslaviji, medtem ko se Karničar politično ne udejstvuje na nobeni strani. Prvi je potem razočaran nad odločitvami zavezniških sil in se čuti prevaranega. V nadaljnjem film prikazuje odnose med obema sosedoma — Šelandrom Nova števifka Mladega roda '*'Y t - * ' 0 L ' . 7 Mi/7 '' 77 L Pravkar je izšla nova, dvojna številka šolskega Usta Mladi rod 3/4. Torej gre za jesensko-zimsko številko, ki tako kot običajno, vsebuje mnogo branja za šolsko mladino za osnovne in glavne šole ter nižje razrede srednjih šol. Tako mladi bralci v reviji lahko najdejo pesmi, kratke zgodbe m razne druge sestavke domačih koroških avtorjev kakor tudi književnikov iz matične Slovenije. Mladi rod pa ima tudi rubrike za zabavo in ugankarje ter kotiček za pisma mladih bralcev. Seveda je Mla-di rod 3/4 tudi bogato ilustriran, kar reviji daje še bolj privlačen videz. Tudi v tem oziru je treba naglasiti, da pri ilustracijah sodelujejo otroci domačih koroških šol, kar je razvidno že na naslovni strani. Zato ljubiteljem čtiva za mlade priporočamo, da sežejo tudi po novi številki Mladega roda, posebno staršem, katerih otroci obiskujejo dvojezični pouk, saj jim je Mladi rod prav ob tem dobrodošla opora. in Karničarjem. Slednji se prilagodi utripu časa in svojo kmetijo preuredi v cvetoči turistični obrat, medtem ko Šelander propade kot kmet in nazadnje tudi kot Človek, ki se s sosedom toži in z njim celo fizično obračunava. Torej Pluchov film v glavnem prikazuje obračunavanje med Slovenci samimi. In še tu se na koncu soseda prepirata v nemškem jeziku, kar celoti filma daje še bolj grenak zaključek. V filmu avtor postavi v slabo luč tudi tiste mlade Slovence, ki so po vojni šli v Slovenijo na kmetijske tečaje. Med njimi je tudi mlad vnet komunist, ki iz razočaranja nad sporočilom, da Koroška ne bo priključena k Jugoslaviji, napravi samomor, ostale pa predavatelj spozna za nazadnjaške in neumne ljudi, ki ne dojamejo novega časa. Tako film ni izpolnil niti najmanjšega pričakovanja, pač pa je postavil v slabo luč koroške Slovence, da o avtentičnem prikazu zgodovine sploh ne govorimo. V filmu namreč ni bilo povedano, da so se koroški partizani borili tudi za osvoboditev Avstrije izpod nacizma in da je Avstrija prav na osnovi njihove borbe dobila status napadene države in kasneje postala svobodna in neodvisna. V filmu seveda tudi ni govora o členu sedem državne pogodbe in tozadevnih obveznostih, ki jih je Avstrija s to pogodbo sprejeta. Pač pa je bilo povedano, da imamo slovensko gimnazijo, o ostalem manjšinskem šolstvu na Koroškem pa spet nič, kar z drugimi besedami pomeni, da imamo tako več kot bi bilo potrebno. Zato tudi ni bilo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in miado na MLADtNSKO REV!JO ZNAŠ V NEDELJO 28. NOVEMBRA 1982 OB 14.30 URi V FARN! DVORAN! V ŠMARJET! Vabimo otroke, mtadince in skupine iz krajev Gaticija, šmar-jete, Boroveij, Šentjanža, Bistrice, Sveč, Siovenjega Piajberka, Brodi ter iz Se) in Seie-Kota, da se prijavijo za revijo, ki bo 28. novembra 1982 v Šmarjeti. Prijave: pismeno ati po tetefonu na Stovensko prosvetno zvezo, 9020 Cetovec, Gasometergasse 10; tei.: (0 42 22) 32 5 94 ati 33 1 08. besed o ukinitvi obveznega dvojezičnega pouka, kaj šele o tedanjih šolskih štrajkih, katere so organizirali nemško nacionalni krogi. V filmu seveda tudi ni govora o popuščanju oblasti naprarn protislovenskim elementom, kar je nenazadnje privedlo do takozvane sedmojulijske zakonodaje, ki je privedla do nadaljnjega kratenja pravic koroških Slovencev. Zato tudi od tretjega dela filma „Das Dorf an der Grenze" m pričakovati stvarnega prikaza obdobja po letu 1972. Kar zadeva umetniško plat filma, moramo povedati, da je Bert Sotlar zdaleka bil najboljši igralec, čeprav tudi ostali niso bili pod povprečjem. Zelo pa so motile težave igralcev z rožansk m narečjem, (kar ne velja za Sotlarja) posebno je to bilo očitno pri Mileni Zupančičevi. Težave so imeli tudi tisti igralci, ki so se slovenščine morali naučiti, vendar jim je s tega vidika treba izreči priznanje. V tem oziru so bili povsem avtentični igralci iz vrst slovenske narodne skupnosti. posebno Hanzi Woschitz z Ra-diš (ki je bil uspešen že v filmu „Schone Tage). M. Košuta in J. Batič o dramskem deiu „Mutasti bratje" Pred nedavnim smo v našem listu poročali, da Slovensko stalno gledališče v Trstu pripravlja uprizoritev novega dramskega deia dr. Matjaža Kmecla, ..Mutasti bratje". V tem delu avtor obravnava koroško narodnostno problematiko, zato je tudi razumljivo, da se za Kmeclovo delo zanima tudi Slovenska prosvetna zveza, ki je gostovanje SSG z igro „ Mutasti bratje" na Koroškem že sprejela v svoj načrt. S tem v zvezi, in tudi zaradi materiala, potrebnega za realizacijo predstave ..Mutasti bratje", sta se prejšnji teden mudila v Celovcu umetniški vodja SSG v Trstu, Miroslav Košuta in režiser predstave Jože Babič. To pa je bila tudi priložnost, da sta ugledna gosta zastopniku našega lista povedala nekaj besed o delovanju SSG, zlasti pa o pripravah komada s katerim bodo Tržačani prišli v goste na Koroško. Na vprašanje, kakšni so cilji in naloge SSG v Trstu, je tov. Košuta izjavil, da si njegova ustanova prizadeva uprizarjati dela slovenskih avtorjev in jih s tem spodbujati k pisanju novih dramskih besedil za njegovo ustanovo. To seveda velja tudi za pisce v zamejstvu in v matični Sloveniji. Tako so številni avtorji kot je Hieng, Smole, Jančar in Kmecl že pisali za SSG, delo Matjaža Kmecla pa je pravkar v pripravi. Tu je posebej treba omeniti še domačina, pisatelja Alojza Rebulo, je naglasil Košuta, katerega delo je prav tako na repertoarju tekoče gledališke sezone. Košuta je pri tem poudaril, da jim gre zlasti za dela, ki se nanašajo na problematiko zamejstva in seveda tudi (ker je kolektiv SSG v Trstu najmanjši med slovenskimi profesionalnimi gledališči) da so napisana za njihove kadrovske zmožnosti. Potem pa je Košuta spregovoril o delu Matjaža Kmecla in meni), da so se tega dela lotili s posebnim pristopom, saj ga je avtor pisal iz njegovih osebnih doživetij, vendar s takim pristopom, da je delo veljavno za vse zamejstvo, torej za probleme ljudi za mejo. Že iz tega vidika, je menil Košuta, bo ne glede na umetniški dosežek dela, občin- stvo moralo biti prizadeto. Zato so režijo dela ..Mutasti bratje" zaupali najboljšemu režiserju Jožetu Babiču, ki je poleg tega tudi najboljši interpret situacije v zamejstvu. Režiser Jože Babič nam je tozadevno povedal, da se je režije Kmeclovega dela lotil s posebno pozornostjo; zato je prišel tudi na Koroško, da je tu pri SPZ dobil ustrezno gradivo, zlasti koroške narodne pesmi, ki so sestavni del igre. Razen tega režiser hoče tudi z drugih plati delu dati avtentičnost Koroške, saj ga je avtor postavil v naš ambient, zato mora pri režiji upoštevati koroške elemente. V delu gre predvsem za medčloveške odnose, je dalje dejal Jože Babič, torej za probleme eksistence in s tem ohranitve slovenskega življa na Koroškem oz. v zamejstvu. To pa seveda zadeva tudi sodelavce SSG v Trstu, saj tudi le-ti stojijo na braniku slovenske kulture. Nas pa je razumljivo tudi zanimalo, kako je delo zasnovano, kakšna je scena, kdo v igri nastopa, ali je izvedljiva tudi na manjših odrih? Babič nas je informiral, da je sceno izdelal tržaški slikar Klavdij Palčič, ki je pri tem upošteval dimenzije gledališkega odra v Trstu — torej za gledališke hiše — in da v delu nastopajo takorekoč vsi člani ansambla. V glavnih vlogah nastopajo Mira Sardoč, Anja Dolenčeva, Barbara Jakopič, Anton Petje, Tone Godala, Bojan Umek, Stojan Zolja, Igor Molalan, poleg stalnih članov ansambla pa sodelujejo še slušatelji gledališke šole v Trstu. Režiser Jože Babič je naglasil, da ima Kmeclovo delo, čeprav je postavljeno v Koroški ambient, širšo umetniško izpoved, kar potrjuje tudi dejstvo, da je to največja predstava SSG v tej sezoni. Končno pa nam je režiser povedal, da bo premiera ..Mutastih bratov" 10. decembra v Trstu, potem pa bodo šli gostovat v Ljubljano in potem, kot je dogovorjeno s SPZ, še v Celovec. AULA SLOVENICA CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7 vabi na razstavo akvaretov Roberta H)avatyja katere ogted je možen samo še danes od 13. do 17. ure. Prisrčno vabtjeni! Občni zbor Slovenske športne zveze V petek 12. novembra je bit v prostorih aule slovenice občni zbor Slovenske športne zveze, katerega so se poleg zastopnikov včlanjenih društev udeležili tudi člani izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij dr. Gustav Brumnik, predstavnik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Zoran Naprud-nik in zastopnika tiska. V obširnem in izčrpnem poročilu je dolgoletni predsednik Danilo Prušnik nakazal uspehe in pa tudi težave s katerimi je soočena SŠZ, v kateri je včlanjenih 14 društev. Kljub težavam, predvsem finančnim, pa je bilo s tem, kar je bilo na razpolago mnogo storjenega. Iz- vedeni so bili razni tečaji, seminarji, akcija Elanovih smuči, urejeno je bilo zavarovanje športnikov in ne nazadnje so skoro vsa društva dobila denarno podporo. Kritično je tov. Prušnik omenil slovenski koroški tisk, ki poroča samo o SAKu, ostale športne dejavnosti pa zamolči, tako da v javnosti vlada vtis, da na Koroškem ni druge dejavnosti kot samo nogomet. Občni zbor je pozdravil z najboljšimi željami za prihodnost zastopnik ZSO dr. Avgust Brumnik. Naglasil je, da ima športna dejavnost v okviru manjšine pomemben narodno vzgojni moment, ki krepi samozavest, ugotovi) pa je tudi, da LEPENA V Gregoričeve mame m vec V Mf