Leto XXL, St, 260
Ljubljana, sreda 6. novembra 1940
Cena 1 Din
Ujpravmatvo: Ljubljana, Knafijeva 6 — Telefon štev. 8122, 8123, 8124, 8126, 812«.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel. 3492 tn 3392.
Podružnica Maribor: Orajald trg fe. 7 — Telefon 2406.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Priprave za afriško . vojno ?
Pisali smo že na tem mestu o široko zasnovani akciji velesil osi za rušenje britanskih imperialnih pozicij v vzhodnem Sredozemlju in v severni Afriki. V to zvezo so mednarodni opazovalci spravljali v zadnjem času vse italijan-sko-nemške razgovore, zlasti one na Brennerju in v Florenci v oktobru, a tudi vse dosedanje navidezno ločene, dejansko pa v naprej dogovorjene nemške in italijanske akcije na evropskem jugovzhodu in v zapadni Evropi: od prihoda nemških čet v Rumunijo pa do Hitlerjevih razgovorov s francoskimi državniki in generalom Francom. Mnogi so v tej zvezi napovedovali možnost velike italijansko-nemške diplomatske ofenzive, katere neposredni namen naj bi bila ureditev Evrope pod vodstvom velesil osi, oddaljenejši pa mirovna ofenziva, ki naj bi po izločitvi angleškega vpliva z evropske celine izhajala s stališča, da je odslej nadaljevanje vojne z Anglijo nesmisel, zato pa tudi nesmiselno nadaljnje angažiranje Amerike na strani Anglije.
Dasi glasovi v tem smislu še vedno niso potihnili, je vendar izbruh sovražnosti med Italijo in Grčijo vsaj na videz dal prav onim, ki so bili ves čas mnenja, da dejansko ne gre za nikake mirovne poskuse velesil osi, temveč samo za sistematično pripravljanje skupnega italijansko-nemškega pritiska na britanske pozicije v vznodnem Sredozemlju, pritiska, ki naj bi se izvedel v obliki klešč istočasno z dveh strani: ocl severa z nemško akcijo v Rumuniji in v njenih nadaljr. "h verjetnih posegih, od juga pa predvsem z nadaljevanjem Grazianijeve ofenzive na libijsko-egiptovski meji ter z zavarovanjem grškega boka v italijanskem naskoku proti Suezu v smeri od zapada proti vzhodu.
Navedli smo obe razlagi najnovejše ofenzivne akcije velesil osi, ker sta bili, zdaj ena, zdaj druga, nekako stalno v ospredju mednarodne pozornosti in splošnega zanimanja. V kolikor je trenutno diplomatska akcija na zapadu zaradi italijansko-grške vojne nekoliko obledela, je razumljivo, ako se sedaj pojavlja kot bolj pereča vojaška namesto diplomatske razlage. Po tej moramo seveda smatrati tudi italijansko-grški konflikt le kot uvod v vojaške operacije večjega obsega, katerih cilj naj bi bil Egipt s Sueškim kanalom, to se pravi ena izmed najbolj občutljivih britanskih imperialnih točk sploh, vsekakor pa najbolj občutljiva strateška postojanka Velike Britanije v Sredozemlju. Tako je pozornost spet obrnjena tudi na priprave obeh vojnih taborov za tako zvano »afriško vojno«, k: se napoveduje zdaj kot velika »puščavska vojna« z uporabo najmodernejših tehničnih sredstev, zdaj spet kot »kolonialna vojna« v najširšem smislu te besede, kot borba za ves črni kontinent, borba za nadoblast v Afriki.
Kakšen je v tem pogledu trenutni položaj? Po zatrjevanju mnogih rimskih poročevalcev evropskih listov se množe znaki za novo italijansko ofenzivo ob egiptovski obali. Kakor znano, so Grazianijeve čete zavzele 16. septembra važno obalno postojanko Sidi el Barani. S tem so napredovale od libijske meje v egiptsko puščavo, ki meri v širino 500 do 600 km, približno 125 km. Oddaljeni so sedaj kakih 140 km od naslednje važne egiptovske postojanke v britanskih rokah, dobro utrjenega Marsa Matruha, ki je zvezan z Aleksandrijo s 350 km dolgo železnico. Ta kraj bo sedaj bržčas nadaljni cilj italijanskih operacij na tem področju.
Kakšne so prave namere Grazianijeve vojske na tem težkem ozemlju, seveda ni znano. Gotovo pa je, da je italijanski maršal izrabil dosedanji zastoj operacij za temeljito pripravljanje novih izhodnih oporišč italijanske vojske, kar je po italijanskem mnenju bistvenega pomena za uspeh nadaljnjih operacij. Maršal Graziani bo namreč na tem področju moral premagati ne le nasprotno vojsko, temveč tudi še največjega sovražnika — puščavo, o kateri je pred kratkim zapisal milanski »Corrie-re della Sera«, da ne predstavlja »nič manjše, če ne celo v nekaterih pogledih večje naravne ovire kakor morje«. Upoštevajoč vse to, se ie maršal Graziani po prvih uspehih, ki so ga dovedli do Sidi el Baranija. takoj lotil reševanja težkih problemov za nadaljevanje operacij, kakor graditve dobrih cest, preskrbe z vodo itd. Toda moderna vojna v severni Afriki zahteva še vse več ko samo dobre ceste in vodne napeljave. Poskrbeti je moral tudi za potrebe motorizirane vojske, za zaloge, zveze vseh vrst in za letališča. Po poročilih italijanskih listov je bila takozvana marma-riška puščava, do koder so prodrle italijanske čete, v zadnjih tednih prava vojaška delavnica.
Seveda med tem tudi britansko vrhovno poveljstvo na tem področju ni stalo prekrižanih rok. Predvsem so Angleži povečali kontingente svojih čet, ki štejejo sedaj po italijanskih naved-
Vedno večji obseg bojev v Gnili
Italijanske čete prodrle v dolino reke Voj tise, v severnem odseku pri Lerinu pa napa
dajo Grki
Atene, 5. nov. s. (AA. Press) Po poročilih, ki so prispela ponoči in danes dopoldne z bojišča ob albansko-grški meji, je v teku velika bitka med glavnimi silami grške in italijanske vojske.
Pri Korici Grki drže svoje postojanke na albanskem ozemlju.
Rim, 5. nov. br. (Štefani) V svojem 151. vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske:
Nadaljujejo se manevri naših čet na epirskem sektorju, kjer so naši elementi premagali hud odpor sovražnika in dosegli ! izvire reke Vojuše. Naša letala so intenzivno sodelovala pri operacijah na kopnem ter so ves dan bombardirala ceste, kolone čet in avtomobilov, skupine barak in obrambne postojanke na področju okrog Lerina (Florina), Kostura (Kastoria) in Janine. Nadalje so pri ponovnih napadih v strmoglavskih poletih zasipale z bombami baterije in druge objekte na področju severno od Janine ter ob cesit Janina- Ka-libak. Druga naša letala so bombardirala luke Volos, Prevezo in Patras. V letalskih borbah je bilo eno sovražno lovsko letalo sestreljeno in verjetno še drugo.
Naknadne informacije so pokazale, da je bilo pri letalskih operacijah dne 2. t. m. sestreljeno nadaljnjih 6 sovražnih lovskih letal poleg onih, ki so bila že omenjena v 150. službenem vojnem poročilu, tako da je bilo tega dne uničenih skupno 11 letal in verjetno sestreljeno še eno.
Formacije naših lovskih letal so o priliki neke izvidniške akcije nad Malto nenadno napadle in s strojnicami obstreljevale več velikih hidroavionov, ki so bili usidrani na morju pred nekim pristaniščem. Vsa naša letala, ki so se udeležila tega napada, so se vrnila na svoja oporišča.
V vzhodni Afriki je oddelek našega topništva uničil skupino sovražnih oklopnih avtomobilov ob vznožju gore Sušeiba pri Kasali. Sovražni bombniki so bombardirali Keren. En domačin je bil ubit, 4 ranjeni, med njimi 1 otrok in 1 žena. Napaden je bil tudi Negeli, kjer pa ni bilo ne škode ne žrtev. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva in je bila njegova posadka ujeta.
Naše podmornice, ki so operirale na Atlantskem oceanu, so potopile več sovražnih ladij, skupno 24.000 ton.
Rim, 5. nov. j. (DNB) Agencija Štefani poroča z albansko-grške meje, da so italijanske čete v redu nadaljevale svoje prodiranje na vseh frontnih odsekih. Prav tako je tudi italijansko letalstvo nadaljevalo z zračnimi napadi proti sovražnikovim prometnim zvezam ter njegovim obrambnim postojankam. Več takih postojank je bilo uničeno. Od bomb raznih kalibrov je bile zadete grške artilerijske pozicije, koncentracijske točke grških čet ter vozila grškega prateža.
Skupine italijanskih letal so v nizkih poletih metale bombe ter s strojnicami obstreljevale razne obmejne vasi, v katerih se je koncentrirala sovražnikova oskrba. Italijanski namestnik v Albaniji, ki se že od pričetka vojnih operacij mudi na fronti, je tudi včeraj posetilo vojaštvo na raznih frontnih odsekih.
Italijanski protinapadi pri Korici
Atene, 5. nov. s. (Reuter) Zadnja poročila z bojišča javljajo, da so Italijani prešli pri Korici (Korči) v protinapad proti grškim četam. Pričakovati je, da se bodo italijanske vojaške akcije tu še stopnjevale. Grško topništvo medtem bombardira Korico.
Z nase meje
Beograd, 5. nov. p. Nocojšnja »Pravda« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Lju-bojne na jugoslovensko-grški meji, ki v njem pravi:
Danes. 9. dan sovražnosti, se razvijajo na lerinjskem odseku zelo srdite borbe. Dan je lep in grmenje topov, regljanje strojnic, pokanje pušk je slišati na našo stran prav razločno. Italijanski planinski polki, ki so tu v borbi, skušajo zavzeti postojanke okrog Korice (Korče) in posebno koto 1210, ki dominira nad tem večjim albanskim mestom, ki ima posebno
važen strateški položaj. Sprememb na tem odseku doslej ni bilo.
Včeraj se je nad Korico (Korčo) razvila huda letalska bitka. Grški bombniki so vrgli na mesto mnogo bomb in nato še na cesto proti Podgradc. po kateri do-važajo Italijani na fronto vojne potrebščine in nove čete. V letaiskem spopadu je bilo eno grško letalo sestreljeno.
Po poročilih grških listov so se razvile tudi na epirskem odseku hude borbe. Za podrobnosti pa je mogoče izvedeti le v smeri proti Prespanskemu jezeru, če bi Italijanom uspelo streti grški odpor pred Lerinom in prodreti v to važno mesto ter tako doseči Pelagonijsko ravnino, bi jim bila odprta pot do Soluna. Na ta način bi odrezali severno Grčijo in grško Makedonijo od ostale države.
Izvedelo se je, da prihajajo na fronto vedno nove grške čete. Tudi Italijani oja-čujejo svoje čete. Borbe se nadaljujejo z vso srditostjo, čeprav so vrhovi okrog Korice že pod snežno odejo.
Poslanika na poti skozi Jugoslavijo
Trst, 5. novembra j {Štefani). Posebni vlak s člani grškega poslaništva v Rimu, ki se je snoči odpeljal iz Rima, je danes dopoldne pr:spel v Trst ter je ob 12.55 minut nadaljeval vo?njo proti Postojni.
Atene, 5. novembra, s (Tass). Tukajšnji dopisnik United Press javlja da italijanski poslanik pri grški vladi Crazzi sploh ni zaprosil za svoj potni list, temveč mu ga je izročila grška vlada ki je obenem izrazila željo, da naj posilanik Grčijo zapusti.
Poslanik Grazzi je s 180 Italijani s posebnim vlakom odpotoval iz Aten.
Po radiu je bilo objavljeno, da bo Švica zastopala grške interese v Italiji.
Grška kraljsea-vdova zapustila Rim
Curih, 5. nov. o. Skupno z osebjem grškega poslaništva in grških konzulatov sta odpotovali iz Rima tudi grška kraljica vdova A3paz;ja im grška princ«*"'«. Marija, sestra pokojnega grškega kralja Konstantina. Na kolodvoru so se med njih poslovili zastopniki zunanjega ministrstva in člani diplomatskega zbora.
21 bomb na Bit®!j
Beograd, '5. novembra. AA. Pooblaščeni smo objaviti naslednje:
Danes, 5. novembra med 13.40 in 15.10 so tuja letala trikrat preletela naše ozemlje. Letela so nad Bitoljem ter vrgla na samo mesto 21 bomb. Od njih jih je 19 eksplodiralo. Bilo je 9 mrtvih in 21 ranjenih. Letala so povzročila tudi veliko stvarno škodo.
Izdani so bili takoj najstrožji ukrepi, da se z vsemi sredstvi oborožene sile onemogoči vsak nadaljnji poskus kršitve naše meje in napada na naše ozemlje.
Strokovne komisije so bile poslane, da po podatkih na kraju samem ugoto-ve, čigava so bila ta letala. Po končani preiskavi bo kr. vlada storila potrebne korake, ki jih zahteva ta incident.
Telefonske zveze z Grčijo prekinjene
Beegrad, 5. nov. br. (Štefani). Telefonske zveze z Grčijo so praktično prekinjene. Tudi v bodoče bo mogoče dobiti telefonski stik z Atenami ali kakim drugim grškim mestom samo na podlagi posebnega dovoljenja iugoslovenskeea zunanieea ministrstva.
Poškodbe v Solonu
Rim, 5. novembra, j. (Štefani). Neki potnik iz Soluna pripoveduje, da so vse telefonske zveze z inozemstvom zaradi italijanskih bombnih napadov prekinjene. Pomnik pripoveduje, da je bi'l v Sdlunu, ko so Italijani bombardirali solunsko luko in železniško postajo, ki je bila polna vojaških vlakov. Škoda, ki je bila povzročena na teh objektih, je zelo velika. Tudi poštna palača
bah okoli 300.000 mož, od katerih so kake tri divizije pri Marši Matruhu, nadaljnjih sedem pa v ozadju do Nila. Ker je večina italijanskih čet ob obali, skušajo sedaj Angleži s svojimi oklop-nimi oddelki pritiskati na italijansko desno krilo v notranjosti. Tako se v notranjosti marmariške puščave razvija prava gverilska vojna modernega značaja, v kateri se z jeklom obdani Fordi in Fiati spoprijemajo sredi puščavskega peska po taktiki pravega medsebojnega zalezovanja in nenadnih, nepričakovanih naskokov. Ta borba je po opisovanju nekaterih'vojaških opazovalcev v marsičem podobna spopadom vojnega brodovja na odprtem morju, le da tu peščeni viharji ustvarjajo namesto vodnih tako zvane »peščene valove«. Tako nam že ti dosedanji stiki med obema vojskama dajo vsaj približno slutiti značaj tako zvane kolonialne vojne v modernem smislu.
Italijani imajo kot kolonialni vojaki za seboj že nekaj dobre izkušnje in tudi več pomembnih uspehov. Kako pa
sami sodijo o svojem nasprotniku, je pred kratkim povedal v italijanskem radiu glavni urednik livornskega »Telegrafa« Ansaldo, ki je dejal med drugim: »Že nekaj časa sem se prikazujejo pri nas angleške sile kot da jim je usojeno samo prvenstvo v begu. Takšno prikazovanje Angležev je nesmiselno; ono ne žali le našega smisla za resnico, temveč tudi slavo naših vojakov, ki se bore proti njim in jih tepejo. Ne, Anglež je kot človek poln resničnega poguma... Zato je v angleških bataljonih, ki se nahajajo v Egiptu, gotovo polno pogumnih elementov, ki se bore in se bodo borili.« Tudi maršal Graziani je v svojem poročilu Mussoliniju o preteklih borbah dejal, da se je »sovražnik kolikor le mogoče upiral«.
V takšnih okoliščinah se torej prvič v zgodovini začenja boj za Egipt s pritiskom po kopnem v smeri od zapada proti vzhodu. Pričakovati smemo, da se bodo tu vnele borbe, ki bodo spadale morda med najbolj srdite v sedanji vojni.
v Solunu je bila zadeta Jugoslovenska svobodna cona v solunski luki. kakor tudi konzularna četrt, ki si jih je ogledal pred odhodom iz Soluna, nista bila bombardirana. Življenje v Solunu postaja zmerom težje. Ulice so skoro prazne. Avtomobiski promet je popolnoma prenehal. Nobena ladja doslej še ni mogla zapustiti luke, niti dospeti v Solun. Nekaterih življenjskih potrebščin, kakor slladkorja in kave, že primanjkuje in tudi drugi živež postaja zmerom redkejši in bolj drag.
Bombe na Atene
Sofija, 5. novembra, s. (Tass). Tukajšnji dopisnik agencije International News Service javlja, da so včeraj dopoldne ob 9.30 italijanska letala bombardirala Atene. Nekaj oseb je bilo pri tem, kakor javlja omenjeni vir, ubito.
Atene, 5. novembra, s. (Reuter). Davi zgodaj je bii v Atenah dan letalski alarm. V središču mesta ni bilo slišal streljanja protiletalskih topov.
Grška vojna poročila
Napadi grških čet ob grško-albanski meji pri Korici
Atene, 5. nov. s. (Reuter). Generalni štab grške vojske je objavil ponoči 9. vojno poročilo, ki pravi: Na severni fronti so grške čete zasedle novo majhno vzpetino, ki obvladuje Korčo. Ujetih je bilo mnogo sovražnih vojakov in zaplenjene so bile havbice, strojnice in drug vojni material.
Na vseh drugih frontah se ni primerilo nič važnega.
Sovražnik razvija močno letalsko aktivnost in je ponovno bombardiral naše postojanke. Grška letala so bombardirala in obstreljevala sovražno vojsko in tanke na raznih točkah fronte tako v Makedoniji kakor tudi v Epiru. Neka preskrbovalna sovražna kolona je bila razpršena. Grška letala? so izvršita tudi več izvidniških poletov.
Italijanska letala so včeraj bombardirala Pirej, Patras in Luros, kakor tudi več drugih mest in vasi. Pri teh napadih niso bih doseženi nobeni rezultati vojaškega pomena. Nekaj civilistov je bilo ubitih in ranjenih. V letalskih bitkah in s pomočjo protiletalskega topništva je bilo včeraj sestrelejnih 5 italijanskih letal. Eno grško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Atene, 5. nov. s. (Reuter). Notranje ministrstvo javlja, da so napad na Pirej izvršila včeraj italijanska letala, ki so nosila grške značke.
Atene, 5. novembra. AA. (Reuter) Po
poročilih, ki so včeraj dopoldne prišla z bojišča, se vidi, da grške čete nikjer niso zapustile nobene svoje postojanke in da je včeraj prišlo do letalskih bitk. Uspehi pa še niso znani. V severnih krajih, zlasti p? na planinah, pada sneg in bo zato ofenzivno premikanje zelo otežkočeno.
Borbe pri Lerinu
Carigrad, 5. novembra. (CBS). Iz Grčije prihajajo vesti, ki sicer službeno še niso potrjene, a se vendar opirajo na dokaj zanesljive vire, po katerih so Grki na lerin-skem (florinskem) sektorju obkolili 4.000 Italijanov, ki se zaman bore, da bi se osvobodili iz grškega obroča Več sto Italijanov je bilo ujetih in Grki so zaplenili že nekaj njihovih tankov in tovornih avtomobilov ter topov.
Tudi grški pritisk na Korčo postaja zmerom jačji in po nekaterih vesteh je gorovje okrog nje malone že vse v grških rokah. Nepotrjene informacije kažejo, da je v Korči sedaj že izoliranih okrog 30.000 Italijanov Grki so namreč s svojimi topovi močno razdejali njihove zveze z zaledjem.
Nad tem področjem fronte je prišlo danes tudi do letalskih spopadov, v katerih je bilo po grških vesteh sestreljenih 5 italijanskih in eno grško letalo.
Grki so danes popoldne zavzeli vas Bi-klišta, ki leži neposredno na grški meji in je le 15 km oddaljena od Kcrče.
Letalski napad na Brindisi in Bari
London, 5. nov. s. (Reuter). Iz Aten poročajo davi, da so preteklo noč angleška letala bombardirala italijanski pristanišči Bari in Brindisi, kakor tudi več točk v Albaniji.
Na merodajnih mestih v Londonu teh vesti ne potrjujejo.
Angleži m Kreti
In Samotrakih
London, 5. nov. s. (Reuter) Uradno javljajo, da je bilo izkrcanje angleške vojske na Kreti izvedeno brez vsake motnje in brez vsake izgube.
Grško prebivalstvo na Kreti je priredilo angleški vojski prisrčen sprejem.
Sofija. 5. novembra s (Tass) Tukajšnji dopisnik United Press javlja, da Angleži s pospešeno naglico grade vojaško letališče na grškem otoku Samotraki.
(Otok Samotraki je velikega strateškega pomena, ker leži le nekaj nad 50 km zračne črte od Dardanelov.
Rimska sodba
o vlogi Turčije
Rim, 5. nov. p. Komentirajoč zadržanje Turčije in akcijo Anglije ugotavljajo italijanski listi v svojih poročilih iz Sofije, da gre zdaj le za to, kako bi se Turčija do-vedla do vojne z Bolgarijo. Italijanski tisk pravi, da je Anglija v težavnem položaju, ker se mora sedaj v vzhodnem Sredozemlju boriti na dveh frontah, v Egiptu in v Grčiji. Ce bi svoje egiptske rezerve vrgla v Grčijo, bi bilo to samo v prilog maršalu Graziani ju. Ce bi jih pa pridržala tam, bi bilo Grčije kmalu konec. Anglija ne meri sedaj na Grčijo, marveč na Turčijo, ki ima v svojem evropskem delu pripravljenih že nekaj časa za vsak primer 24 divizij. Potrebno pa je, da Turčija poseže v vojno še preden bi se italijansko-grška vojna zaključila. Na ta način bi se angleško vojno brodovje dokopalo do oporišč na anatolski obali in tudi angleška letala bi se lahko tam etablirala za svoje ekskurzije nad rumunske petrolejske vrelce, ki jih sedaj iz Palestine in Cipra ne morejo doseči. S tem pa bi bila Nemčija prisiljena, da postavi na jugovzhod svoje čete in svoje letalske eskadre, ki so sedaj v svoji akciji usmerjene na edini cilj, na angleško glavno mesto. Italijanski listi pripominja^ jo, da Turki pri vsem tem oklevajo, Bolgari pa so mirni in trdni.
Budimpešta, 5. nov. br. (CBS). Tu se danes potrjujejo vesti, da ie Turčiia vpoklicala 20 letnikov rezervistov v starosti 21 do 41 let. Izvedelo se je nadalje, da so se pričele tudi v Bolgariji velike vojaške priprave.
Volilni dan v Ameriki
Izid predsedniških volitev bo znan še le popoldne aU zvečer — Zadnji volilni govori obeh kandidatov
New York, 5. nov. j. (DNB) Današnje predsedniške volitve bodo v New Yorku zaključene ob 2. zjutraj srednjeevropskega časa. V zapadnih zveznih državah bodo volitve zaključene še kasneje, ker zaradi svoje razsežnosti nima vse ozemlje Zedinjenih držav istega časa. Volilni rezultat iz New Yorka bo verjetno znan v sredo zjutraj med 5. in 6. uro srednjeevropskega časa, končna rezultat volitev pa bo najbolj zgodaj znan šele v sredo opoldne, ali pa še ne. Ker je pričakovati, da Izid volitev ne bo nobeni stranki dal velike večine, bodo pač o dokončnem izidu odločali še poslednji glasovi, tako, da točne prog-noze ne bo mogoče dati tako zgodaj, kakor se je moglo to zgoditi pri mnogih prejšnjih volitvah.
Sinoči je predsednik Rooeevedt imel zaključni volilni govor po radiu s svojega posestva v Hydeparku.
New York, 5. nov. AA. (DNB) Prebivalstvo USA z največjim zanimanjem in nestrpnostjo pričakuje volilnega izida, ki bo končnoveljavno znan verjetno v sredo. Glede izida tega volilnega boja vlada med prebivalstvom gotova rezerviranost ker ljudje ne izključujejo presenečenja, čeprav prevladuje na splošno mnenje, da ima Roosevelt več upravičenega upanja na uspeh. Splošno mislijo, da bo Roosevelt zmagal z neznatno večino. Pri današnjih volitvah bo razen predsednika izvoljenih še 35 senatorjev ki 432 poslancev.
Washington, 5. novembra. AA. (DNB) Zadnji volilni govor je imel republikanski kandidat Willkie od polnoči do enih zjutraj. Prenašale so ga vse radijske postaje družbe »Columbia Broadeasting Suspeno«. Takoj po končanem govoru so radijske postaje končale oddajo.
Za časa volilnega boja je Willkie obiskal 34 od 48 zveznih državic in je od junija do včeraj prepotoval okoli 30.000 milj. Od septembra do konca volilnega boja je imel 450 govorov.
VVashington, 5. novembra. AA. (Reuter) Republikanski kandidata Willkie je izjavil, da bo, če bo izvoljen za predsednika, njegova prva reforma ta, da bo kongresu predložil zakonski načrt, ki predsedniško oblast omejuje na največ osem let
New York, 5. nov. s. (Asa. Press.) Na današnji volilni dan je bilo vreme v Zedinjenih državah zelo lepo. V New Yorku je prišlo v teku dneva, večinoma že kmalu po polnoči, do že tradicionalnih pouličnih spopadov, pri katerih je morala intervenirati policija. Resnejših incidentov do popoldneva nI bilo nikjer.
W»shIngton, 5. nov. & (Reuter) Prva poročila o volilnih rezultatih v Zedinjenih državah javljajo, da je Roosevelt v južnih državah dobil pričakovano veliko večino, drugod pa so rezultati zelo tesni. V državi Missouri, kjer *> imeli doslej desno-krati večino, vodi Willkie.
Vojni položaj Anglije
po Churchillov! sodbi
14.000 mrtvih In 20.000 ranjenih zaradi letalsikih napadov na Anglijo — Podimoraiška vojna nevarnejša od letalske — Nevarnost vdora v Anglijo še ni odstranjena Razmerje sil v Egiptu in Sudanu se zboljšuje — Pomoč Grčiji do skrajnih mej možnosti
London, 5. nov. s. (Reuter.) V spodnji zbornici je podal danes ministrski predsednik Churchill poročilo o vojaškem in političnem položaju. Med drugim je sporočil, da so Angleži na Kreti že ustanovili mornariška in letalska oporišča. Napovedal je nadalje, da bo Anglija nudila Grčiji pomoč do skrajnih mej svojih moči ter da bo angleško letalstvo v vedno večjem obsegu bombardiralo italijanske vojaške postojanke, omenil ojačenje angleške vojske in mornarice na Bližnjem vzhodu tn se je. obširno bavil z domačimi problemi, predvsem z zaščito pred letalskimi napadi, vprašanjem borbe proti nemškim podmornicam in vprašanjem invazije. Izjavil je med drugim:
Letalske borbe nad Anglijo
Mislim, da se v zadnjih mescih poiozaj doma ni razvijal neugodno in da naši uspehi niso nezadovoljivi. Dne 4. septembra je Hitler napovedal, da bodo v primeru, če ne kapituliramo, naša mesta zbrisana z zemeljske površine. Ne dvomim, da je v trenutku, ko je to govoril, verjel, da svojo grožnjo lahko uresniči. Vendar pa naša mesta še vedno stoje in tvorijo prav razločne objekte na površini naše zemlje. Po teh mestih pa gredo na delo naši ljudje z največjo marljivostjo. V letalskih napadih na Anglijo je bilo doslej skupno ubitih 14.000 civilistov in hudo ranjenih 20.000. štiri petine izmed teh žrtev odpade na London. Komaj 300 smrtnih žrtev in 500 ranjencev med njimi odpade na pripadnike vojske. Mnogo hiš je bilo pri napadih uničeno ali poškodovano, toda važne naprave kakor vodovodi, elektrarne, plinarne in kanalizacija niso trpele. Transportni problemi, ki so jih sprožili letalski napadi, so bili zadovoljivo rešeni. Na vojaških objektih, kakor tudi na municij-skih in letalskih tovarnah, je bila povzročena zelo majhna škoda, vendar pa smo v vojni produkciji izgubili mnogo časa za-padi letalskih alarmov. To izgubo bomo nadoknadili, ko bodo glede tega stopili v veljavo novi predpisi. Nedvomno je, da je sovražnik za svoje napade na Anglijo uporabil vso svojo letalsko silo. Sovražno letalstvo je storilo vse, da izpolni Hitlerjeva povelja, toda obseg škode, ki jo povzročajo letalski napadi, je vedno manjši. V septembru so napadi zahtevali še 4.500 človeških žrtev, v oktobru samo še 3.500. V prvem tednu intenzivnejših letalskih napadov na Anglijo je bilo človeških žrtev 6.000, v zadnjem tednu oktobra samo še 2 000. To izboljšanje ne gre samo na račun slabega vremena, čeravno doprinaša tudi to svoj delež. So pa še mnogi drugi faktorji, razen vremena, ki igrajo pri izboljšanju svojo vlogo in jo bodo igrali v še mnogo večji meri prihodnje mesce. Zbornica pa ne bo pričakovala, da grem v tem oziru v tehnične podrobnosti.
Pred dvemi mesci sem izrazil mnenje, da bi bilo zadovoljivo, če bi v letalskih izgubah dosegli proti sovražniku razmerje 3:1 za našo korist, v izgubah pilotov pa razmerje 6:1. Doslej se je to razmerje glede strojev skoro popolnoma uresničilo, če pa upoštevamo posadke vseh izgubljenih nemških bombnikov, potem je razmerje celo 10:1 v naš prid. Letalska produkcija v imperiju in v Zedinjenih državah pa stalno narašča in vedno bolj se bližamo letalski pariteti, ki bo prvi korak k letalski premoči, ki nam je potrebna za zmago.
Podmorniška vojna
Nevarnost, Ki jo predstavljajo sovražne podmornice, je večja nego nevarnost, ki nam grozi od sovražnega letalstva. Dejstvo, da ne moremo uporabiti južnih in zapadnih irskih obal, da bi se tam naše vojno brodovje preskrbovalo z gorivom, onemogoča uspešnejšo borbo proti sovražnim podmornicam, čeravno te ovirajo naš trgovinski promet, ki je enako važen za nas kakor za Irsko. To dejstvo predstavlja zelo težko in boleče breme na naših ra.mah, za katerega bi bilo bolje, da nam ne bi bilo nikdar naloženo. Pretekle mesce je šlo naše vojno brodovje preko svoje najšibkejše točke. Bilo je to v trenutku, ko je morala mornarica paziti na možnost sovražnega vdora. Med tem pa že postopoma prihajajo v službo novo pridobljeni ameriški rušilci, ki smo jih dobili v času, ko jih najbolj rabimo. Prav tako stopajo v akcijo nove ladje, katerih gradnja se je pričela ob začetku vojne. Naše trgovsko brodovje je bilo po svojem prostorninskem obsegu v dosedanjem poteku vojne skoro neprizadeto. Vendar pa lahko to brodovje manj uspešno uporabljamo nego ob mirnem času. Pod našo zastavo pa je sedaj velik del tonaže trgovinskih brodovij iz nekaterih nevtralnih držav. Naša borba proti sovražnim podmornicam ima znatne uspehe. Samo v zadnjih dveh ali treh dneh sta bili v bližini dostopov k našim zapad-nim obalam potopljeni dve sovražni podmornici, med njimi ona, ki je torpedirala nedavno parnik »Empress of Britain«. Nekaj članov posadke teh nemških podmornic je bilo mogoče rešiti.
Prihodnje leto pa moramo pričakovati še hujših podmorniških napadov. V teku so ogromne priprave vseh vrst, da te napade pariramo. V svojih načrtih pa moramo gledati še mnogo dalje naprej v tej sferi vojne. Misliti moramo na leto 1943/44, ko bo potrebna povečana tonaža trgovinske mornarice za vožnje preko oceanov. Gledati moramo, da naša plodovita zemlja producira čim več živeža, da bo s tem razbremenjeno naše ladjevje, ki bo tedai moralo morda voziti velike armade vojske, če dotlej vojne ne bo konec. Churchill je zaključil svoje poročilo o udejstvovanju angleške mornarice z izrazom prepričanja da bo mornarica svojo nalogo v redu Izvršila.
Nevarnost vdora
Nato je prešel Churchill na tretjo nevarnost, nevarnost invazije. So nekateri ljudje, je dejal, ki hočejo biti po dogodkih bolj modri, in ti govore o lnvazijskem strahu. To me ne moti, kajti nevarnost vdora, zlasti s pomočjo posebnih splavov,
se je s prihodom zime zmanjšala, prav tako pa se je zmanjšala zaradi nestalno-sti vremena, zaradi aktivnosti angleškega letalstva in zaradi vedno večje moči angleške armade. Toda nikar ne napravimo napake s tem, da bi mislili, da je nevarnost popolnoma izginila ali pa, da se ne more zopet pojaviti v bolj akutni obliki. Kaj je invazijo srpremenilo v invazijski strah? Naša močna armada in neprestana čuječ-i nost naših borbenih sil na kopnem, na mor-* ju in v zraku. Sovražnik pa ima še vedno pripravljeno za vdor ogromno armado in ogromno število ladij, vse od Severnega rta do ustja Gironde. Te armade gotovo ne predstavljajo samo manevra, ki naj bi preprečil drugačno razporeditev naših sil. Zato je glavna dolžnost naše vojske in vse naše rezervne garde, da ne pokaže nobenega popuščanja v svoji čuječnosti, razen potrebnega odmora. Imamo sedaj močne armado. Pomožna garda šteje skoro 1,700.000 mož. Od teh jih je skoro milijon opremljenih s puškami ln strojnicami, in skoro pol milijona jih je veteranov iz zadnje vojne. Zato soglašam, da je nevarnost vdora za enkrat izginila. Da pa doslej ni bila sploh poskušena, pomeni eno izmed zgodovinskih zmag za angleško otočje, pomeni monumentalni mejnik na naši poti naprej.
Delamo na organizaciji in vežbanju velike armade. Enako pa ostaja velika armada v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji. Južni Afriki in Indiji, čeravno so pomorske in letalske sile glavni elementi moči angleškega imperija, moramo vendarle imeti močno in izvrstno armado, dobro opremljeno, dobro oboroženo, dobro izvež-bano, dobro organizirano. Brez take armade bi se lahko vojna po nepotrebnem zavlekla. Ničesar ne smemo storiti, kar bi organizacijo take armade oviralo, če bo zaostajala naša vojska številčno za sovražno vojsko, jo mora prekašati po kakovosti in po opremi. Ne smemo se pustiti od takega cilia odvrniti od kakršnekoli skušnjave. Ni mogoče, da bi naša vojska. takoj pomagala pri delu civilne zaščite, ali pri službi za zaščito pred letalskimi napadi. Vse zahteve morajo biti odklonjene, ki bi pomenile oviro ali odlok v opremi naše armade. Samo na ta način bo mogoče, da od začasne obrambe preide ob svojem času naša vojska tudi k protiudarcu.
Polcržaj na Bližnjem vzhodu
Prehajajoč na položai na Bližnjem vzhodu, je Churchill izjavil: Tekom vseh mescev. ko ie grozila Angliii nevarnost vdora, nismo nikdar zamudili, da ne bi pošiljali Egiptu ojačenia skoro do skrajnih mej možnosti. Ojačenje ni bilo poslano samo v moštvu, temveč tudi v orožju vseh vrst. Na tisoče vojakov ie bilo poslano v Egipt iz Anglije. Odhajali so tja neprestano tudi v onih mescih, ko so bili tisti, ki sedai govore o »invaziiskem strahu«, sami tudi zares prestrašeni. V Egiot pa so prihajala ojačenia tudi iz raznih drugih delov angleškega imperija. Te edinire so bile umaknjene z raznih drugih postojank. Položai na Bližnjem vzhodu je bil v 'oliko težaven, ker smo računali, da bo Francija tam naša zaveznica. Odlična anrrda ki jo ie organiziral general Wevgond,naj bi stala na naši strani, da bi iz.p~lnila francoske obveznosti Toda francoska vlada ni samo prepustila sovražni k-7-tro'i Sirije. Tunisa. Alžira in Maroka temveč tudi svoio voino mornarico in upc<ravo mornariških oporišč v Sredozemskem morju.
Vendarle pa ie ravnotežje sil na meji Egipta in Sudana danes za na=; m-ogo ugodnejše nego cb času francoske kapitulacije. Doslei sicer še ni bilo več;;h bojev med našimi in italijanskimi četami, toda z rezultatom onih manjših bojev. ki so se doslei vršili, smo lahko noo^inoma zadovolini. tako na k ornem kak'r trd! v zraku. Razmerje izgub v bojih na Bližnjem vzhodu ie znašalo konec septembra 20 :1 v našo korist.
Naše vojno brodovje v spodnjem Sredozemlju je bilo stalno ojačevano To brodovje ie vsak čas prioravlieno. da se spoprime z italijansko mornarico v splošnem spopadu Tudi po zlomu Franc\ie je voljna angleška vojna mornarica, da p*o-ži na morju garancije našemu zave^iku Turčiji. Lahko rečem, da ie bodisi doma bodisi v Sredozemlju, položai mnoeo boljši. nego bi si ga bil pred 4 ali 5 mesci kdorkoli uoal napovedovati.
Pomoč Grčiji
Nedavno je bil naslovljen na nas nov klic za pomoč. Italiia ie naoadla moihni. toda slavni in nesmrtni grški narod. Invazija ali vsai poskus invazije Grčiio je bil izveden brez vsakega povoda. ItaMjan-ska letala bombardirajo grška mesta in terjajo vedno večie število žrtev med civilnim prebivalstvom, ženami in otroki. Grški kralj, vlada in narod pa so izrazili svojo volio. da so odločeni braniti svoie življenje in čast. Francija in An?liia sta svoj čas skupno nudili Grčiji jamstvo, da jo bosta branili v primeru vsakega neiz-zvanega napada. Na nesrečo pa vlada one Francije, ki je to jamstva dala. danes išče resnega in lojalnega sodelovanja z Nemčijo v izvajanju načrta ustanovitve tako zvanega novega reda v Evropi. Tako smo ostali sami. Mogočna armada nam stoii nasproti preko Kanala, druga že1© mogočna pa stoji ob mejah libijske puščave Pomagati moramo Grčiji z močn'm čutom ogromne odgovornosti, ki nas čaka doma in v Egiptu pred stalno nevarnosti o. ki je pred nami. V takih okoliščinah je samo eno. kar lahko storimo: da storimo največ, kar moremo. 2e smo ustanovili svoia mornariška in letalska oporišča na Kreti. S tem se bo izdatno povečal akcijski radii naše vojne mornarice in letalstva. Začeli smo z bombnimi napad? na vojaške objekte v mestih in mornariških oporiščih v tužni Italiji. Ti napadi se bodo v vedno večjem obsegu še povečali. Tudi druge naše voiaške sile so v ookretu. da pomagajo Grčiji. Storili bomo vse. da pomagamo Grčiji do Okrajnih mej naše
zmožnosti, v skladu z našimi drugimi obveznostmi
Upam da 2toornica ne bo vpraševala po
podrobnem poročilu o teh tfa-eoih za Pomoč Grčiji. Ce bi podatke navedel previsoko. bi morda vzbudil napačna upanja. Ce bi jih vzel prenizko, bi lahko vzbudil neumestno razburjenje. Ce pa bi jih povedal točno, bi s tem povedal prav ono. kar bi sovražnik rad vedel. Mi bomo storili najboljše, kar moremo, to ie vse. kar lahko povem.
V	debati je več članov zbornice zahtevalo. da naj bi vlada izsilila uporabo irskih oporišč za angleško vojno mornarico. Prav tako so člani parlamenta zahtevali, da naj bi angleška letala bombardirala Italijo ob vsaki priliki. Na ta predlog je odgovoril Churchill: Ce bi imeli še na razpolago francoska oporišča, bi lahko naše letalstvo izvajalo napade na Italijo z večjo rednostjo. Tudi tako pa bomo poskusili, da v bodočnosti oiačimo letalske napade na Italiio do skrajnih mei naše vedno naraščajoče sile.
Halifaxove izjave
Situacija na Balkanu
V	zgornji zbornici je podal poročilo o položaju zunanji minister lord Halifax. Dotaknil se ie v svojem poročilu še posebno položaja na Balkanu ter na Bližnjem vzhodu in nemško-francoskih DOgaianj. Halifax je izvajal med drugim: Invazija Grčije je spravila v težaven položai njene sosede.
Angleška vlada popolnoma priznava težavni položai Bolgarije Pozdravlja zagotovilo bolgarskega kralja v nedavnem prestolnem govoru, da bo Bolgari ia branila svojo neodvisnost Prav tako pozdravljamo govor turškega predsednika Imamo isto zaupanje do naših turških zaveznikov kakor oni do nas.
Kljub nemškim in italijanskim obljubam arabskemu svetu ni verjetno. da bi se računi osnih držav glede Egipta ali drugih arabskih držav posrečili Vojni minister Eden se mudi na Bližniem vzhodu prav zato da poda Egiptu zagotovilo da ne bomo zamudili ničesar kar bi bi1© potrebno za varnost Egipta ali za napad na italijansko vojsko ob italijanskih mejah ob primernem času.
Razgovori med Petainom in Hitlerjem
O razgovorih med kancelarjem Hitlerjem in maršalom Petainom angleška vlada ni popolnoma informirana, zato moramo končno sodbo odložiti. Predvsem tudi ne vemo. kakšne protiusluge nai bi dobila Francija za one koncesije, ki so od nje zahtevane. Popolnoma priznavamo težavni položai maršala Petaina. ne moremo pa verjeti, da bi vlada, ki jo vodi mož časti, kakor ie marša! Petain. pristala na politiko, ki bi pomenila, da bi podla v hrbet svojemu prejšnjemu zavezniku. Mi sami smo ponovno odklonili svoi čas sovražne ponudbe, ki bi šle na račun naše zaveznice Francije. Francozom samim po mora biti danes tudi vse boli in boli jasno. da je stvar Francije tudi naša stvar. Vsaka težava, ki se nam oostavlia na Dot. je na poti tudi Franciii. da bi bila .ekoč obnovljena v svoji prejšnji veličini in moči.
Bitka za London
se je znova razvnela
Nemški napadi na London in druga angleška mesta so se zopet pričeli v velikem obsegu
London, 5. nov. j. (Ass. Press.) Dočim je bila še včeraj aktivnost nemškega letalstva nad angleškim otočjem prav neznatna — vzrok je bilo najbrže izredno slabo vreme, ki je zadnje dni vladalo v severni Franciji — pa se je v noči od ponedeljka na torek zračna ofenziva zopet v velikem obsegu obnovila. Napadi so bili koncentrirani pretežno proti Londonu. V mestu je bilo skoro vso noč zelo aktivno gasilstvo, ki je moralo zlasti v središču mesta omejevati velike požare, ki so jih nemške bombe zanetile v vrsti trgovskih in stanovanjskih poslopij. Med javnimi poslopji je bila hudo poškodovana tudi neka bolnica. Mnogo bomb je bilo vrženih tudi na londonska industrijska predmestja na vzhodu in severovzhodu. škoda, ki je bila povzročena v Londonu v nočnih napadih, še ni precenjena. Tudi še ni ugotovljeno število človeških žrtev. Bati pa se je, da bo število precej večje, kakor je doslej znašalo dnevno povprečje.
Razen na London so bili v minuli noči izvedeni močni napadi tudi še na vrsto drugih mest. med njimi posebno na Liver-pool, Coventry, Hillington. Edinburgh in Leith Tudi tam je bilo porušenih mnogo privatnih poslopij ter so nemški napadi zahtevali večje število človeških žrtev.
London, 5. nov. s. (Reuter.) Danes dopoldne je bil v Londonu dvakrat dan letalski alarm. Doslej ni znano, da bi bile ob tej priliki na mesto vržene bombe. Alarma so povzročile sovražne formacije letal, ki so preletele kentsko obalo in so se skušale približati prestolnici. Prva formacija je štela 22 letal, lovcev in lovskih bombnikov, ki so preleteli Kanal v velik višini, nad angleško obalo pa so se razcepili v dve skupini po 11 letal. Angleško protiletalsko topništvo ob obali je takoj stopilo v akcijo in tudi lovska letala so intervenirala. Ena izmed obeh skupin je bila takoj prisiljena k umiku, druga pa se je vrnila preko Kanala nekaj časa pozneje.
Tudi druga formacija, ki je napadla nekaj časa pozneje, je štela zopet 22 letal. Nemška letala so se poslužila iste taktike kakor pri prvem napadu. Razpršila so se v več manjših skupin, dve po 7 in eno po 8 letal. Zopet pa jim je protiletalsko topništvo preprečilo prodor v notranjost.
Včerajšnji napadi
London, 5. nov. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili nocoj na-; slednji komunike: Sovražno letalstvo je j danes trikrat poskusilo napasti London in sicer vsakokrat z več eskadrilami letal. Istočasno je bil izveden še drug napad na Dorset, ki pa ni šel preko obale v notranjost. Nekaj bomb je padlo v vodo, ne da bi povzročile žrtve ali škodo.
Napade na London so izvedla v glavnem sovražna lovska letala, ki so letala v veliki višini. Angleška lovska letala so ob
Voffiia na morju
London, 5. nov. s- (Reuter.) Admirall-teta je objavila opoldne komunike, v katerem pravi: Izguba pomožnih križark »Laurentic« in »Patrokles«, kakor tudi izguba ladje »Empress of Britain« predstavljajo za angleško mornarico gotovo občuten udarec, čeravno ni običaj admiralitete, da bi objavljala vse uspehe v borbi proti sovražnim podmornicam, pa želi vendarle objaviti, da sta bili v času, ko so b^e potopljene omenjene ladje, uničeni tudi dve nemški podmornici, med niima tudi ona, ki ie torpedirala parnik »Empress of Britain« dne 28. oktobra.
V drugem komunikeju javlja admirali-teta, da je angleški parnik »Windsor Cast-le«, o katerem ie bilo javljeno, da so ga sovražna letala potonila, prspel pod lastno paro v angleško luko.
London, 5. nov. s. (Reuter.) »Manche-ster Guardian« poroča, da ie angleška vojna mornarica dobila, sedaj nov tip lovskih letal »Fulma«. Letala so po konstrukciji podobna »Hurricanom«. So izredno hitra, pri tem na lahko svoio hitrost tudi tako zmanjšajo. do um je omogočen pristanek na nosilcih letal.
Šest novih maf^ih ladij za letala
London, 5. nov. s. (Reuter.) šest novih angleških nosilcev letal je tik pred dovrši-tvijo. Eden izmed njih bo v kratkem stavljen v službo. Ima 23.000 ton ter 1600 mož posadke. Opremljen je s 16 topovi po 4.5 palca.
Angleške izgube na morju
London, 5. nov. s. (Reuter.) Admirali-teta javlja, da je angleška trgovska mornarica v tednu od 21. do 27. oktobra izgubila skupno 10.000 ton ladijske prostornine. Skupno z nevtralnimi izgubami je bilo v tem tednu izgubljeno 16.860 ton trgovinskih ladij. Izguba je najnižja v zadnjih 5 mescih. Tu pa ni všteta izguba ladje »Empress of Britain«.
Otfhod poljskega poslanika iz Bukarešte
Bukarešta, 5. nov. i. (Štefani). Vlada je izdala dovoljenje bivšemu poljskemu poslaniku v Bukarešti ter članom bivšega poljskega poslaništva, da lahko odpotujejo v Carigrad. Skupai z niimi bo odpotovalo tudi 250 ro'iskih beguncev, ki žele zapustiti Rumunijo.
Francosko-siamski spor
T°kio> 5. nov AA. (DNB) Francoski poslanik v Banglcoku je vložil pri siamskem zunanj. ministrstvu protest v zvezi s pro-tifrancosikimi demonstracijami in teritorialnimi zahtevami Siama. Francoskemu poslaniku je bilo sporočeno, da so hile te demonstracije spontan izraz prebivalstva ki podpira vlado pri njenih teritorialnih zahtevah do francoske Indokine ln da zaradi tega demonstracije niso mogle biti prepovedane.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
sodelovanju protiletalskega topništva takoj intervenirala, tako da se niti enemu sovražnemu letalu ni posrečilo prodreti do Londona. Nekaj bomb pa je bilo vrženo na več mest vzhodnega Kenta, pri čemer je bila v Ramsgateu in nekem drugem mestu povročena škoda na zasebnem imetju. Tudi v drugih mestih je bila povzročena škoda, toda v primeroma majhnent obsegu. V vseh teh napadih je bilo človeških žrtev malo, toda med njimi nekaj smrtnih.
Do 17. je bilo znano, da so bila danes nad Anglijo sestreljena 3 sovražna letala. Tri angleška lovska letala so izgubljena, vendar so vsi trije piloti rešeni.
Obstreljevanje belgijskih in francoskih luk
London, 5. nov. j. (Reuter.) Letalsko ministrstvo objavlja, da so odredi angleških bombnikov tudi v minuli noči navzlic neugodnim vremenskim prilikam nadaljevali napade proti lukam v Rokavskem prelivu. Angleška letala so v prvi vrsti bombardirala pristaniške naprave v Ostendu, Bou-logneu in Le Havreu. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila.
• Nemška gsrečiio
Berlin, 5. nov. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Čeprav so bile vremenske prilike še posebno neugodne^ so letalske sile ponoči in pedmevi napadaie Anglijo, škotsko in kot svoj glavni cilj London. V času od 19. zvečer do 6.30 zjutraj so bojna letala v valovih napadala britansko glavno mesto in odvrgla nanj nad 1500 bomb vseh kalibrov. Dne 4. in v noči na 5- november so skupine vojnih letal poleg tega mnogokrat napadle važne vojaške objekte, kakor letališča industrijske in prometne naprave ter tovarne streliva in barake. Pri tem so bili med drugim zadeti hangarji ter je bilo uničenih mnogo letal na vzletiščih v Wat-tishamu in Fordu. Pri pcnotnih napadih na Coventry in Liverpool je moglo biti opaženih več velikih eksplozij in požarov. V Hillingtonu, Edinbourghu in Leithu ter drugih škotskih krajih so bile hudo poškodovane indoistrijske naprave in so nastale velike eksplozije. Miniranje angleških luk se ie nadaljevalo.
Nasprotnik v pretekli noči ni napadel nemškega državnega ozemlja. Neko angleško letalo, ki se je približalo obali ob Kanalu, je bilo sestreljeno. Eno nemško letalo se pogreša.
V oktebru sestreljena letala
Berlin, 5. nov. br. (CBS) Danes je bilo tu službeno objavljeno, da je bilo v oktobru sestreljenih 419 angleških in 138 nemških letal.
Tauger priključ
roKu
Španska reakcija na naraščajočo napetost v francoskem Maroku
Madrid, 5. novembra br. (Štefani). Tu je bilo službeno objavljeno, da je Tanger priključen španskemu Maroku.
Nerazpoloženje v Angliji
London, 5 novembra j. (Ass Press). V angleških diplomatskih krogih ne skrivajo nerazpoloženja, ki ga je povzročila nenadna priključitev Tangerja španskemu Maroku in naglašajo, da angleški poslanik sir Samuel Hoare v okviru dveh razgovorov, ki jih je imel zadnjič s španskim zunanjim ministrom Sunerjem, ni bil obveščen, da se priključitev pripravlja. Pač pa je bil angleški konzul v Tangerju kot tamkajšnji zastopnik Velike Britanije postavljen že pred izvršeno dejstvo. V Londonu so mnenja, da te priključitve ni mogoče obravnavati z zgolj lokalnega vidika, marveč predstavlja položaj Tangerja element, ki v veliki meri lahko vpliva tudi na splošno situacijo v severni Afriki ter v zapadnem delu Sredozemskega morja.
V londonskih krogih naglašajo, da so od-
nošaji med Anglijo in Španijo trenutno dovolj dobri, da Anglija zaenkrat v izpre-membi položaja Tangerja ne more videti kakega neprijateljskega dejanja Španije proti Veliki Britaniji. Na drugi strani pa je vseeno treba ugotoviti, da je prišlo s priključitvijo Tangerja Maroku do enostranske izpremembe mednarodnega statuta in da je zaradi tega povsem naravno, ako želi Anglija najprej šele točno proučiti novo nastali položaj, predno bo do njega zavzela svoje stališče.
V diplomatskih krogih naglašajo tudi, da si je najnovejši akt španske vlade v Tangerju do neke mere mogoče tolmačiti kot špansko reakcijo na naraščajočo napetost, ki jo je mogoče opazovati v francoskem Maroku kot posledico francosko-nemških razgovorov v Parizu. Ti razgovori, kakor tudi zadnje Weygandove izjave v francoskem Maroku, so bile verjetno povod, da si je Španija želela utrditi svoj položaj v Tangerju, da bi se zavarovala pred vsakim morebitnim presenečenjem.
Vojaško odlikovanje
Beograu, 5. nov. p. Na predlog vojnega ministra je bil s kraljevim ukazom odlikovan z zlato svetinjo za vzorno službovanje pešadijski narednik-vodnik I. razreda Dragan Pajk.
Vojaška služba
za mlade j ur iste
Beograd 5. nCv. p. Današnje »Službene Ncvine« so objavile razpis sodnega oddelka ministrstva vojske in mornarice, po katerem bo sprejetih 25 diplomiranih pravnikov za uradniške pripravnike v 8. pol. skupini v sedno stroko naše vojske in mornarice. Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo pri sodnih ustanovah vojske in mornarice leto dni v praksi, če bodo dosegli uspeh in se izkazali za sposobne za sodne oficirje, bodo sprejeti v čin sodnih poročnikov. Prošnje je treba vložiti, opremljene s potrebnimi dokumenti, pri ministrstvu vojske in mornarice do 14. decembra.
Iz veterinarske službe
Beograd, 5. nov. p. V veterinarski službi so bili premeščeni višja veterinarska svetnika Fran jo Baš s Cetinja v Maribor in dr. Zvonko Zemljič lz Maribora na Ce-tinje, vet svetnik Boltek Vasle tz Kragu-jevačke Rače v čuprijo in vet. pristav Teodor Novak iz Novega Pazarja v Djakovico.
Prepovedane Intervencije pri zagrebški občini
Zagreb, 5. nov. o. Zagrebški župan je zabranil vse Intervencije mestnih svetnikov In drugih strank pri mestnih uradnikih. Intervencije so dopustne samo pri županu odnosno podžupanu ter pri direktorju mestnih uradov.
Poplava v Sremski Mitrovici
Sremska mi^rovica 5. nov. o. Sava, ki še vedno narašča, se je v okolici Sremske Mitrovice razlila ter poplavila vso okolico-Pod vodo je več tovarniških skladišč, a tudi nižje ležeči cieli mesta so poplavljeni. V Podiinski Mitrovici je popravljena tudi ladjedelnica, tako da so morali delo usta^ viti. Kljub narastli vodi je skušal sinoči delavec Vojislav Vučenovič priti s čolnom preko Save. Deroča voda pa je čoln zanesla proti nekemu vlačilcu, kjer se je prevrnil in razbil. Vučenovič, ki je Imel pri sebi 18.000 din za neko tvrdko, je utonil.
Podražitev premoga na Hrvatskem
Zag-reb, 5. nov. o- Premogovniki v banovini Hrvatski so zaradi povišanja rudarskih mezd in porasta režijskih stroškov povišali cene premoga za 25 odstotkov.
Spor za zagrebški
sokolski stadion
Zagreb, 5. nov- o. Kakor razne druge hrvatske občine, je sedaj tudi zagrebška mestna občina odpovedala nadaljnjo uporabo zemljišča, na katerem je zgrajen sokolski stadion, ki ga uporabljajo tudi razne športne organizacije. Uprava stadiona pa je vložila tožbo proti mestni občini v kateri zahteva odškodnino za izvršene investicije.
Vremenska napoved
Zemunska: V zapadni polovici države in v severnih krajih pretežno blačno. Na jugu in vzhodu delno oblačno. Deževati utegne na zapadni polovica.
Haši kraji in Ifndfe
Novi divizionar je prevzel poveljstvo
Z včerajšnjim dnem je novi poveljnik dravske divizijske oblasti brigadni general g. Ljubomir Stefanovič prevzel svojo odgovorno službo in to od lastnega brata, ki odpotuje te dni za pomočnika poveljnika IV. armadne oblasti. Sama izmenjava dveh visokih vojaških funkcionatjev na tako od-gin>ornem mestu, za kakršno že od nekdaj velja poveljstvo nad dravsko divizijsko oblastjo, je najzgovornejša priča, da sta oba brata iz veleugledne družine Novi di-vizijski komandant je bil ob velikih jesenskih manevrih pred tremi leti na Kolpi šef generalnega štaba južne vojske, medtem ko je severno vojsko vodil šef štaba brigadni general Mihajlo Stajic. Ko mv je bila poverjena tako pomembna funkcija, je general Ljubomir Stefanovič še prav posebno poglobil svoje poznavanje sloivnske zemlje, zato je prišel v našo sredo kot naš dragi in široko razgledani znanec Res je, obžalujemo odhod priljubljenega dosedanjega divizionarja g. Dragoslavi. Stefanoviča, kateremu obenem čestitamo k visokemu napredovanju. Zraven pa smo veseli, da je dobil za najdostojnejšega naslednika svojega brata, kateremu želimo, vso srečo pri delu za obrambo kraljevine Jugoslavije in v njej naše lepe ožje domovine .
Narodno ehramhm dan ta. novembra 1940 naj bo izraz solidarnosti s socialne šibkejšimi brati na meji !
ŽMfenf® je žrtvovala za zvesto žival
Ko je reševala psa, jo je ubila elektrika
I /i/ i'/> S «ATTQmw«i	10 rw r\ r-v i ll /lalrli/VA	ra i o 1r
Celje, 5. novembra
Pri hiši posestnika Potočnika se je v noči od nedelje na ponedeljek pretrgala žica električnega voda 'n padla na dvorišče. V ponedeljek okrog 7. zjutraj je prišel domači pes po naključju v dotiko z žico. Električni tok je psa zgrabil. Pes je začel tuliti in se v bolečinah zvijati po tleh.
Ko je 16-letna posestnikova hčerka Pep-ca Potočnikova, ki je bila v hiši, čula tuljenje psa, je pohitela na dvorišče. Hotela je rešiti psa in odstraniti žico, pri tem pa se ji je žica ovila okrog vratu in roke. Tok
v
je zgrabili deklico, ki se je kmalu zgrudila nezavestna. Domači so hitro odstranili nevarno žico m se začeli truditi okcii pone-srečenke, da bi jo spravili k zavesti. Dekle pa je ob 10. dopoldne izdihnilo. Pokojna je obiskovala četrti razred meščanske šole ter je bila prikupna, marljiva deklica. Njena žalostna smrt je prebivalstvo globoko pretresla Pogreb bo v sredo ob 10. iz hiše žallosti v Vojniku na župno pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, hudo prizadetim svojcem naše iskreno so-j žal je!
v®
1»f
Ljudje se »oje, da je na delu požfugalec
Vransko. 4. novembra
V noči od nedelje na ponedeljek nekako ob 4. uri zjutraj je, kakor smo včeraj kratko poročali, izbruhnil požar v gospodarskem poslopju uglednega posestnika g. Kumra p. d. Pihlbirta v Kaplji pri Št. Juriju ob Taboru. Požar je uničil moderno gospodarsko poslopje na katerem je gospodar hranil pOleg drugih pridelkov sena, žita, slame itd. tudi ves letošnji prideljek hmelja, okrog 40 metrskih stotov Pogorela pa sta tudi poleg stoječa dva kozolca, napolnjena s senom, koruzo fižolom in drugimi pridelki. Na pomoč so prihitele poleg domače motorke še gasilske čete iz sosednih krajev, kakor iz Št. Pavla, CJomil-skega, Ojstrške vasi, Prekope, Polzele in drugod.
Sreča v nesreči je bila, da stoji kmetija z gospodarskimi poslopji na samem, ker bi bila drugače škoda zaradi viharne noči še mnogo večja, saj je že sedaj ogromna in gre v stotisočake. Deloma je krita z zavarovalnino.
Mladi gospodar ki je po svojem očetu v težkih razmerah prevzel posestvo, si ne zna razlagati, na kak način bi nastal požar. Ljudje, ki so komaj poza bili i požare, kateri so se pred leti pojavljali v tem kraju drug za drugim, so v strahu, da bi se se kaj takega zopet ne pričelo ponavljati. Budno oko naše varnostne oblasti pa bo že storilo svojo dolžnost, da kaj takega prepreči.

[šk v občinskem uradu
Neznaten plen naglo prijetega nevarnega vlomilca
Dol pri Ljubljani, 5. novembra V noči od 29. na 30. oktobra je bil izvršen vlom v občinski urad v Dolu. Urad je v Prosvetnem domu. Vlomilci so pre-žali v temi in čakali, kdaj se bodo fantje, ki so bili v dvorani Prosvetnega doma, podali na svoje domove. Okrog polnoči so fantje res odšli in v domu je zavladal mir. Zdaj so se vlomilci spravili na svoje zločinsko delo. Z vitrihom so odprili glavna vrata na severni strani. Skozi nasprotna, nezaklenjena vrata dvorane so prišli v oblačilnico, tam pa so nasilno odprli še vrata, ki vodijo na stopnice, po katerih
so prišli na hodnik in pred vrata občinske pisarne. Odbili so močno Wertheimovo ključavnico, ki je priklepala železni drog čez vrata. Nato so s pomočjo dleta odklenili še Wertheimovo ključavnico vrat samih.
V uradu so stikali za raznimi vrednotami. Ko so dojeli, da so stanovalci v hiši od ropota prebujeni, so hitro pograbili ročno občinsko blagajno, ki je stala na mizi in pobegnili v temno noč. Stanovalci so prišli pogledat, kaj se godi na hodniku ln ugotovili, da se je pravkar izvršil vlom. Obvestili so orožniško postajo v Dolu, ki
pregled
Rhene-Baton
Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je
na svojem domu v mestecu Chatou umrl francoski dirigentski nestor in skladatelj Rhene-Baton.
Z imenom Rhene-Baton je zvezano nekoliko slovenske instrumentalne zgodovine, saj je bil krstni boter Ljubljanske filharmonije in prvi interpret več slovenskih orkestralnih skladb v Ljubljani, pa tudi v Parizu kot dirigent simfoničnega orkestra glavne pariške radijske postaje »Radio Pariš«. Eil je najbolj uvaževan dirigent starejše generacije, z ogromnim repertoarjem svetovne in francoske glasbe, izredno spreten v sestavi sporedov, iznajdljiv in tenkoslušen praktik, kot človek pa priljubljen in čaščen. Njegova življenjska pot je bila kaj zanimiva, postopno dvigajoča ga do najvidnejših mest.
Rodil se je v mestecu Courseulles-sur-Mer v Normandiji 15. septembra 1879. leta. Fotekal je iz stare bretonske rodbine. Obiskoval je pariški narodni konservatorij v oddelkih za skladanje in dirigiranje ter klavir in je kmalu postal zborovodja v »Komični operi«. Od tu je prišel za dirigenta simfoničnih orkestrov v Angersu, Bordeauxu in drugih francoskih mestih ter bil pozvan da vodi pivi francoski glasbeni festival v Monakovem leta 1910. Tako je bil prvi francoski dirigent, ki je obiskal Nemčijo in ondi žel uspehe. Potlej je bil sodelavec v ruskih baletih v Londonu, Buenos-Airesu. Montevideu. Rio-de-Janeiru in bil slednjič izvoljen na predvečer svetovne vojne za ravnatelja koncertov La-
moureux v Parizu. Vojna ga je presenetila na Holandskem, kjer je s svojim orkestrom utiral pot francoski glasbi. Na Nizozemskem je ostal do kraja vojne kot direktor opere v Haagu, od koder je bil poklican leta 1918. nazaj v Pariz k orkestru Pasde-loup. Od tega dne dalje je posvetil vse svoje moči razvoju poverjenega mu orkestra ter propagandi stare in moderne francoske instrumentalne glasbe.
Razen tega se je temeljito bavil s kom-poniranjem, dasi je moral to panogo udej-stvovanja zanemarjati spričo ogromnih zahtev modernega koncertnega življenja. Večina njegovih skladb zajema iz bogatega vira bretonske narodne pesmi, ki ji je dodal svoje znanje, utemeljeno v študiju klasikov in romantikov, ter svoje čustvovanje, v katerem je bil Schumannu morda najbližji. Posebno priljubljene so njegove pesmi za glas in klavir, ki so v svojem slogu dognane mojstrovine.
Kot dirigent je pripadal starejši, solidni dirigentski šoli, ki je enako gojila tehniko kakor izraz. Kot vodja ni bil oster, zahtevajoč in vsiljujoč svojo voljo; njegova interpretacija je imela vrednost zlasti v lahkotnosti, prožnosti, prilagodljivosti in spevnosti, medtem ko je motorična ritmika bila pri njem bolj v ozadje potisnjena Bil je ljubljenec francoske glasbene publike: njegovo nežno, vedno v melodiko obrnjeno podajanje, ki pa mu ni manjkalo veličine, koder jo je skladatelj zahteval; eleganca gest in zmernost v zunanjem predočevanju dirigentske mimike, to mu
je poslala patruljo. Ta je Imela zelo težko delo, ko je iskala sledi za vlomilci, ker je močno naleta val sneg. Kljub temu so mogli ugotoviti, da vodita od Prosvetnega doma proti Ljubljani dvoje kolesnih sledi.
Patrulja je zaslutila, da je pri vlomu nedvomno sodeloval proslull vlomilec Ivan Ogrin, rojen v Zaborštu. Orožniška postaja v Dolu je o vlomu takoj obvestila ljubljansko policijo, ki je takoj zjutraj v Mostah aretirala Ivana Ogrina in Cimžarja
Jakoba. Seveda sta Ogrin Ivan pa tudi
Cimžar Jakob tajila dejanje, šele pozneje, ko so marljivi orožniki iz Dola doprinesli celo vrsto indicov in Ogrinu dokazali, da so vse njegove izpovedi, kje se je v kritičnih urah nahajal, lažne, se je vdal in vlom priznal. Trdi pa, da je vlomil sam. Orožniki so takoj ko se je zdanilo, jeli raziskavati okolico. Našli so razbito ročno blagajno v bližnjem gozdu poleg vasi Za-boršta. Poleg blagajne so bile razmetane hranilne knjižice, ki jih vlomilca nista mogla porabiti. Gotovine pa sta dobila samo 34 dinarjev. Vsa okolica je vesela in tudi hvaležna orožnikom, da so nevarnega vlomilca spravili vsaj za nekaj časa spet na varno.
NALIVNO PERO ZACELO^IVLJENJE
Nepoznan stanovanjski mrčes
Podoben je prahu in se zelo naglo množi
Ljubljana, 5. novembra Na našo prošnjo v včerajšnjem članku pod gornjdm naslovom nam je poslal ing. Prežel j, pooblaščeni agronom in specialist za pokončevanje vseh vrst škodljivcev (mrčesa) kakor tudi rastlinskih bolezni (fito-pa-tolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3-1, tel. 34 — 73, sfledeče strokovno pojasnilo:
Predmetni mrčes o katerem poročate v včerajšnjem članku pod gornjim naslovom, je na podlagi izvršenega pregleda vrsta grinje: Glyciphagus, najbrže prava hišna grinja: GIyciphagus domesticus, Deg.
Glede uničevanja tega mrčesa se je strankam, takoj po ugotovitvi (28 X. t il.) predlagala razkužba vseh stanovanjskih prostorov z zaplinjenjem kar pa so stranke
zaradi visokih stroškov odklonile in se oprijele cenejšega načina Ta način je dal na podlagi izvršene preiskave prav dobre uspehe, kljub le delni izvedbi predloženega uničevanja.
Na prošnjo prizadetih glede desinsekcije z zaplinjenjem vseh stanovanjskih prostorov je sedaj mestni fizikat v celoti sprejel moj predlog glede načina popolnega uničenja res nadležnega mrčesa Ta način zagotavlja ob pravilni, načrtni izvedbi 100°/« smrtnost, popolno uničenje mrčesa v stanovanju.
Po končani desinsekcij' in izvšnem komisijskem ogledu bom uredništvu na željo o tej doslej neopaženi hudi nadlogi rade-valje obširneje poročal.
\ PTTM tfft T^ avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu ITlAA A lil »V"*!^* »Metropol«, Ljubljana od 17. do 18. življenjska pomoč.
33 tisočakov so našli
Zanimiv preokret v preiskavi vloma v škof ji Loki
škofja Loka, 5. novembra
Preokret, kakršnega so se Erjavčevi med vsemi gotovo najbolj razveselili, je nastal v pogledu vlomne tatvine, ki je bila izvršena pri njih v septembru. Kakor je javnosti znano, je izginilo v usodni noči 33 tisoč dinarjev. Do večera je bilo denarja 20.000 din, potem pa je, takorekcč nekaj ur pred vlomom priložil g. Leopold Erjavec še 13.000 din. Oblasti, kakor Erjavčevi in vsa javnost so bili prepričani, da imajo tudi tatvino denarja, na vesti vlomilci, ki sede za zapahi. Pa ni bilo tako. še v takih rečeh so včasih čudna pota usode.
Erjavčevi si urejajo stanovanje. Svoje stvari nosijo iz pritličja, iz bivšega trgovskega lokala, v prvo nadstropje. Pri urejanju shrambe so v pultu za predalom na tleh našli zvitek bankovcev, denar, ki so ga
polne štiri tedne s toliko vnemo iskali. Tisočaki so bili povezani z gumijasto vrvico, kakor onega dne, ko so jih vtaknili v predal. Zdaj šele se je izkazalo, kaj vse povzroči razburjenost in zmeda v hiši. Onega večera, ko je bilo vlomljeno, je moral zet Erjavec nemudno v Ljubljano, zaradi te-lefoničnega obvestila, da mu umira tast. V razburjenju in naglici je pograbil dvajset tisočakov, ki so bili poprej v torbici, jim pridejal svojih 13 in ves zvitek vtaknil nato v predal, ki ga je šiloma zaprl. Pri sunku se je zvitek zakotalil do konca predala, kjer se je bil les osušil, in tako je padel denar skozi špranjo za pult.
Aretacija Petriča in Demšarja dobi z najnovejšim odkritjem seveda drugačno ceno, kajti vlomilska trojica bo odgovarjala zdaj le za tatvino blaga, ki sta ga odnesla.
Vlomilci nemoteno na delu
Iz trgovine ob cesti so odnesli za lo.ooo din plena
Poljane, 5. novembra Podpulferca, prva vasica v Poljanski dolini, spada upravno pod škofjeloško občino in šteje le osem hišnih številk Skromna vasica je doživela te dni vlomilski obisk, ki je zbudil v soseski precej pozornosti. Vlomljeno je bilo v trgovino Jožeta Homa-na tik banovinske ceste. Cas vloma ni znam sodijo pa, da so se" morali priklatiti svedrovci k trgovini okrog dveh zjutraj. Slišal jih ni nihče in bržčas so prispeli s kolesi. Po količini plena sodijo, ca jih je moralo biti več, najmanj pa dva.
Tatovi so se morali počutiti od sile varne, saj so pred odhodom popili za likof tri
steklenice vina. Trgovec trpi občutno škodo, ker so mu odnesli za 10.000 din raznovrstnega blaga. Tatove pridno iščejo orožniki. Bo jih pa težko izslediti, ker niso pustili za seboj nikakih sledov. Spričo precej pogestih tatvin in vlomov bi bilo prav, da bi vsa poštena javnost priskočila oblastvom na pomoč. Sumljivci naj bi se ne kretali po vaseh brezskrbno. Dolžnost vsakogar je, da obvesti oblasti, ako opazi kaj posebnega. Izgovor: »Nočem imeti potov« ni na mestu. Svedrovci, ki imajo na vesti vlom pri Homanu. so bili gotovo že kdaj prej v Podpulferci in so oprezovali za prvo priložnostjo.
Skrbi rejcev malih živali
Preskrba z žitom za perutnino — Na Ponovičah naj se ustanovi prvo središče za rejo plemenskih koz
Ljubljana, 5 no>\>embra Iz vrst rejcev malih živali smo prejeli naslednja dva člančiča, ki naj bi bila deležna vsega potrebnega upoštevanja.
Da moremo obdržati in prehraniti perutnino, nam je nujna pomoč oblasti potrebna. Perutninarji v dravski banovini ne dobijo ne v trgovinah ne v mlinu ne pri kmetu nobenega žita v nakup. Perutnino
hranimo sedaj le z mehko hrano, krompirjem in podobnim. Prizad je dvignil cene žitaric na tako višino, da takih cen nimajo niti v vojskujočih se državah Ker je pri takem dviganju cen najbolj prizadet mali gospodar v dravski banovini, rejci malih živali predlagamo in prosimo, da naša kr. banska uprava posreduje pri Prizadu, da nam iz svojih dobičkov nakloni vsaj nekaj vagonov mešanega žita za prehrano naših,
za gospodarstvo prepotrebnih živali. Zrto naj bi nam Prizad odstopil brezplačno, ali pa vsaj po globoko znižanih cenah, saj današnjih visokih cen mali gospodar sploh ne zmore. Nikakor pa ni na mestu, da bi zaradi tega propadla naša perutnina, kajti če propade, bo propadla tudi za one, ki o njeni usodi odločajo. Od obljubljene nam podpore, namenjene malemu gospodarju se doslej koristi samo matične društvo, dočim si morajo ostala podeželska društva pomagati sama, kakor pač vedo in znajo.
Drugo vprašanje se tiče kozjerejskih središč. V dravski banovini imamo zelo prikladno središče: banovinsko veleposcst-vo v Ponovičah Tu je na razpolago krasna letna in tudi zimska paša za koze. Banovinsko veleposestvo Ponoviče ima stro kovnjaka, ki se na tako rejo zelo razume. Tu imamo pri roki vedno živinozdravnika žrebčarne. Hlevi so tu na razpolago. Takoj naj se nakupi par lepih koz ki naj se izročijo veleposestvu. Prihodnje leto bi že lahko razpolagali z mladiči, ki bi bili dobro rejeni za pleme Z nekaj tisočaki in malo dobre volje bi se vse to lahko uresničilo že letos. Rejci pa bi s tem pricli do res dobrih molznic, kravic malega gospodarja.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
Zagoneten nočni
napad v Tržiču
Tržič, 5. novembra
V noči od nedelje na ponedeljek, v zgodnjih jutranjih urah je napadel neznan zli-kovec Ivana Dovžana, posestnika in trgovca v ulici Ahačiča Franca. Napadel ga je v stanovanju med spanjem in mu prizadejal več hudih ran z nožem. Dovžan se je branil in klical na pomoč, nakar je napadalec zbežal. Na njegove klice so prihiteli sostanovalci, ki so poklicali zdravnika. Nudil mu je prvo pomoč ter odredil prevoz v bolnišnico. Neizvestno je, kako je mogel priti zločinec v hišo in ali je hotel Dovžana tudi oropati, ali pa je napad storil iz maščevanja. Orcžniki so pridno na delu, da izslede zločinca; kar pa bo nekoliko teže, ker Dovžan zločinca v temi ni mogel spoznati.
FRAN7J0SEF
GRENCICA
'■' v-"
OEG 5. BR. 22365 od 16-u <9lO t	rv
Nagajiva jesen
na Dolenjskem
Novo mesto, 5. novembra Pred praznikom Vseh svetnikov je preje-njalo snežiti ter smo imeli za praznik prav lep jesenski dan. Toda že proti večeru se je ponovno pooblačilo in je v večernih urah pričelo deževati. Deževalo in večkrat prav lilo je ponoči in tudi na vernih duš dan je padal topel dež. Sneg je večinoma že skopnel, dasi ga je padlo ponekod precej veliko. Dež in hitro se taleči sneg sta povzročila, da so pričele vode naraščati in poplavljati obvodne pokrajine.
Vsi dotoki reke Krke in Krka sama so zelo narasli. Ker je na polju še mnogo pridelkov, zlasti zelje, repa, korenje in marsikatera zelenjava, so si Dolenjci želeli lepega vremena, da bo mogoče pospraviti še zadnje pridelke. Največ preglavice pa dela živinorejcem vprašanje preskrbe nastilja za živino, ki ga zaradi vednega deževja doslej ni bilo mogoče spraviti pod streho. Zdaj se je vreme zjasnilo in bomo imeli še nekaj lepih dni. Saj rado po zgodnjem snegu prav toplo posije sonce, ki smo ga imeli letos mnogo premalo.

KINO MATICA — Tel. 22-41
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
DANES ZADNJIKRAT !
SUEZ
Sijajen uspeh je v Ljubljani doživel Fox-velefilm	Ljubavni roman
z odličnimi ameriškimi igralci Tyron Power,	2 mladih ljudi.
Loretta Young, Annabella. Graditev sueškega prekopa. Usodni zapletljaji.
iiHHHiHnHBnnnnHHnnnHnHi

je pridobilo srca vseh, ki v dirigentu ne vidijo kričavega samodopadljivca, temveč služabnika umetnosti. Zato je bil vprav on poklican, da vodi reprezentativne simfonične koncerte francoske glasbe, kakor jih je oddajala redoma vsak petek zvečer postaja »Radio Pariš« z odlično izbranim, virtuoz-nim orkestrom, v čigar interpretaciji so zablestela najodličnejša dela francoske glasbe vseh dob pod njegovo obzirno, vsako vrlino podkrepljujočo taktirko.
Ko sem ga poslednjikrat obiskal — bilo je v letošnjem januarju — je bil vidno potrt. Nova vojna se sicer takrat še ni pojavljala v vsej grozoti, toda v ozračju je bila občutna. K temu so prišle še organizacijske neprilike: da bi si zavarovali oddajo postaje Pariš, so prenesli studio v Rennes in tako je moral Rhene-Baton po
večkrat na teden v dokaj oddaljeni Rennes iz svojega udobnega gradička v Chatouju. Ta napor je izpodkopaval njegovo zdravje, ki ga je slednjič moralni udarec s padcem Pariza docela stri. Z Rhenč-Batonom lega v grob eden izmed zastopnikov velike francoske umetnosti, katere uspehu je žrtvoval ne le življenje, temveč tudi talent in trud, da bi ji pridobil prijateljev v tujini, cenilcev doma. Ljubljana se ga spominja kot najmilejšega gosta-dirigenta, kar jih je doslej obiskalo naše mesto ter tu koncerti-ralo, in prijetno mi je povedati, da je tudi njemu bila Ljubljana od prvega obiska dalje izredno pri srcu in se je je vedno rad spominjal, obetajoč ponovne obiske, ki pa jih je preprečila vojna.
Mesto, ki si ga je bil pridobil v Štiridesetih letih požrtvovalnega in neutrudnega dela, mu bo ostalo zagotovljeno v zgodovini francoske produktivne in reproduk-tivne glasbe. V naši pa bo ostal nanj svetal spomin kot na probuditelja in pobudnika naše simfonične glasbe v reprodukciji ter vernega interpreta slovenskih simfoničnih del.	L. M. Skerjanc.
Razstava »Neodvisnih"
IL
Najrajši pač obračam svojo pozornost na delo Sajovca in Pavlovca. Ce ju imenujem v eni sapi, pač nikakor nočem reči, da sta si podobna ali celo sorodna, čeprav ne moreta zatajiti sledov svojega šolanja v Zagrebu. Medtem ko Sajovcu narekuje edino narava, kako naj jo upodablja, kako naj podaja ospredje in daljavo, kako oblake, hiše in drevesa, je Pavlovcu narava le Iz-podbuda za izdelavo lepe slike po naprej določenem načrtu. Oba slikarja dosezata vsak na svoj način v izvršenem delu isto dognanost, ki vzbuja gledalcu občutek zadovoljstva. Evgen S a j o v i c je neoporeč-
ni slikarski talent, ki je Iz šole prinesel svojo slikarsko tehniko, a mu je ta tehnika zgolj sredstvo za iskreno delo pred naravo. Brezhibno risbo in vzorno perspektivo, pravilno presojanje valeurjev, okusno razmeščanje barv in kar je še takih slikarskih vrlin, vsega tega mu ne more dati šola, pač pa pride samo po sebi, če so umetniku prinesle rojenice božji dar talenta. Njegov Gruberjev kanal, njegova motiva z Golovca in posebno še »Karlov-ška cesta« zgovorno pričajo o Sajovčevih slikarskih vrlinah. Kot slika je morda najlepši »Mlin«, čeprav moti po nepotrebnem na desno premaknjena zrcalna slika stavbe. Je pač tako, da pri naturalističnem slikanju zopet stopa v ospredje kriterij, ki za časa ekspresionizma nI prihajal v poštev, saj so bile take premaknitve in razne deformacije kar pogoj za stilni izraz te čudne struje. Danes bi že smeli za resne slikarje, kakor je Sajovic, rabiti obrnjeni rek: »Quod licet bovl, non licet lovi«. Zelo sveže učinkujejo tudi Sajovčeva zatišja z lepo naslikanim cvetjem in harmoničnim ozadjem.
Fran Pavlovec je naš stari znanec, že dolgo uživa zasluženi renome kot elegantni krajinar. Tudi na tej razstavi nam je pokazal ves šarm svoje slikarske rutine v »Krajini I« (št. 32), a tudi »Krajina II« kaže vse njegove vrline. Pri »Krajini m«, jesenskem motivu ob Savi, je mojstrsko dana sivina vodne ploskve, ki je v prijetnem barvnem nasprotju z rumenim nebom. Celotna slika zaradi prevladujočega bronastega kolorita, ki ga Pavlovec posebno ljubi (primerjaj Zatišje I), vpliva nekako starinsko. Pavlovec se je tokrat pokazal tudi kot portretist z uspelo podobo gospe dr. J. s kapriciozno pripetimi rdečimi trakcl na lepo naslikani bluzi. Glede nesimetrične vaze v »Zatišju l* in desnega
Demaie
I VELIKI MUZIKALNI FILM iz življenja	J oh. Straussa — kralja valčka	H
«rr* «Vf tri V mVV	LUISE RAENER — FEBNAND	i
V L LIKI VALCtK	GRAVET in MILICA KORJUS.	g
KINO SLOGA, tel. 27-30.	Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri,	g
*	Odločen nastop vseučiliškega profesorja dr. Edvarda Miloslaviča v Zagrebu.
Kakor smo poročali, se je v nedeljo pričel v Zagrebu hrvatski socialni teden, v teku katerega se vrstijo predavanja uglednih zdravnikov in sociologov. Posebno pozornost je v nedeljo zvečer zbudilo predavanje predstojnika zavoda za sodno medicino zagrebške medicinske fakultete, vseučiliškega profesorja dr. Edvarda Miloslaviča. Ugledni znanstvenik je najostreje nastopil proti onim zdravnikom, ki odpravljajo. Navedel je statistične podatke o odpravljanju v Nemčiji in Rusiji in dokazal, da skoraj v vsakem drugem primeru odpravljanja nastopijo resni zaplet-ki v notranjih organih noseče žene in se vsak četrti ali peti primer konča z njeno smrtjo. Gotovo bi bilo zanimivo vedeti, koliko odpravljanja se izvrši v Zagrebu ali v kateremkoli drugem mestu, toda še važneje je dognati, kdo vse odpravlja. Namen kriminalnih raziskovanj ni samo v tem, da se ugotovi število in vrsta zločinskih dejanj, marveč, da se odkrijejo in kaznujejo zločinci. Zločin se da preprečiti. ako zločinec v naprej ve, da ga čaka neizbežna kazen. Zdravniki aborterji si vztrajno prizadevajo, da bi se zločin umetnega prekinjenja nosečnosti dopuščal po zakonu, vse to zgolj zato, da bi se posamezni zdravniki obogatili. Toda zakonito dopuščeno odpravljanje spravlja narod v propad. Bela kuga že itak globoko prodira čez prage kmečkih kolib ter uničuje srečo in obstanek posameznih obitelji Marsikatera vas postaja bolj in bolj opu-stošena, ker ni otrok in naraščaja. Taka vas propada in izginja. Zdravniki pa še vedno razpravljajo o socialni potrebi, češ. da se odpravljanje mora dovoljevati. To se pravi, da kriminalni abortus triumfira. Nasproti temu je treba poudarjati, da potrebujemo zdrav naraščaj. Evgenika posameznikova ter evgenika družine je evgenika naroda. Predavatelj je zaključil kratko in odločno: Ne razpravljajmo dalje o zločinu, marveč poiščimo zločince!
*	Italijanska žalna svečanost v Beogradu. V ponedeljek ob 11. dopoldne je bila na italijanskem vojaškem pokopališču v Beogradu zadušnica za italijanske vojake, ki so padli v zadnji vojni. Na Vse svete so bili enako počaščeni madžarski pokojniki, v nedeljo nemški in srbski in tokrat italijanski borci, častna četa 18. polka z vojno muziko je stala na italijanskem pokopališču, kjer so se zbrali številni predstavniki oblastev ter nemški, italijanski in madžarski diplomatski zastopniki. Po za-dušnici so položili krasne vence, častna četa je oddala salvo, vojaška godba je zaigrala pozdrav. Na povabilo poslaniške-ga svetnika Guidottija so vsi prisotni z molkom izkazali čast italijanskim bojevnikom.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g.
Stanko Knez, poštni inšpektor. Pogreb bo danes ob pol 17. na Žalah. — V Mariboru je umrl uradniški pripravnik g. Vladimir š o r 1 i. Pokopali ga bodo danes popoldne. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Italijanski jezikovni tečaj v Kočevju, ki ga bo vodila gdč. prof. Anna Losoni, se bo pričel 6. novembra. Vpis v gimnaziji v sredo in četrtek v popoldanskih urah.
*	Spomenik padlim Valjevcem bo začel te dni izdelovati mladi srbski kipar Josip Majzner. Spomenik bo eden izmed najlepših v Srbiji, dostojen prebivalstva valjev-skega okraja, ki je doprineslo k skupni svobodi časten delež. Spomenik bo visok 10 in pol metra ter bo okrašen s petimi velikimi figurami, visokimi po 2 in pol metra. Dela bodo trajala najmanj poldrugo leto.
*	Izpit za pooblaščenega inženjerja elektrotehnike je opravil z odličnim uspehom g. inž. Rikard Sever iz Ljubljane.
*	Za javna dela na Sušaltu je sušaška občina razpisala brezobrestno posojilo v znesku 3 milijonov dinarjev. Izdanih je bilo 300 obveznic po 10.000 din. Posojilo se vpisuje v dneh od 5. do 20. novembra, vračalo pa se bo po 10 let v enakih letnih obrokih. Za vračilo posojila bo mestna občina določila občinsko socialno doklado po posebnem pravilniku.
*	Šolam in učitelj*tvu. Letos obhaja Slovenska šolska matica pomemben jubilej 401etnico obstoja, v tej dolgi dobi je obogatila našo pedagoško literaturo z deli, ki so trajne vrednosti. Vsekdar je šla z duhom časa in je seznanjala učiteljstvo z najmodernejšimi metodami in izsledki znamenitih pedagogov. V čast nam je, da smo obdržali navzlic težkim časom to kulturno ustanovo, ki nam daje že 40 let duhovno hrano in odpira pot v pedagoški svet, ki pripravlja šoli in narodu boljšo bodočnost.
očesa »Katje« bi moral ponoviti opazko, ki sem jo napisal pri Sajovcu.
Tretji v tej skupini France M i h e 1 i č, je ves drugačen. Njegov način je nekoliko trši in rad se bavi z detajlom, kar oboje ne zmanjšuje umetniške kakovosti njegovih del, marveč jo prej še stopnjuje. Saj je nesmiselno soditi kvaliteto po tem, ali je slika preračunana za daljavo ali za bližino. Po takem merilu bi morale biti vse miniature že k priori manjvredne. Gre pač le za to, da umetnik svoj način dela privede do njemu dane popolnosti. Miheliču je treba vsekako priznati, da se je tudi v teh dalmatinskih motivih, ki mu morda niso tako »ležali« kakor slovenska krajina in nje ljudje v Halozah ali v Slovenskih goricah, pokazal kot mojster risbe in barve, čeprav gleda nemara preveč mrko na sončno Dalmacijo ...
Tudi Nikolaj O m e r z a je zelo dober slikar, ki kaže v svojih platnih mnogo smisla za risbo in barve, ki pa čuti potrebo, da se izogiba izdelovanju posameznosti, ker bi utegnile vzeti njegovemu delu čar spontanosti in krepkosti. Tako prehaja v pretiravanja, ko slika samega sebe ali nakaže nekatere oblike, ne da bi jih izdelal (prim. nogo pri »Modelu«), Rajši ostaja pri skici, kakor da bi se podajal v nevarnost, da bo izgubil videz »borbenosti«. In vendar ne more skriti pri tem svoje prave slikarske narave, ki se jasno kaže posebno v briljantno naslikanem cvetju (št. 28) in v »Zatišju«, ki visi v glavni dvorani (izven kataloga). Dasi sta njegovi sliki »Barje« in »Mljet« bolj nemirni in morda manj ubrani od Sajovčevih krajin, sta vendar zelo resnični in doživeti.
Zoran Didek je čisto drugega kova. Iz njegovih del odseva predvsem želja po ekspresionizmu, želja po iskanju vedno novih izraznih sredstev. Pri tem si postavlja pri vsaki sliki svoj barvni načrt, ki ga
vesti
JNaj ne bo soie m tudi ne učitelja, ki se ne bi j ob jubileju oddolžili Slov. šol. matici s tem, j da postane njen član. Saj je članarina za publikacijo dragocene vsebine malenkostna in znaša za šole 42 din, za učitelje pa le 32 din. Poslužite se poštnih položnic in nakažite članarine z obratno pošto.
*	Odransko polje bodo osušili. Na občini Moščenici v petrinjskem okraju na Hrvatskem se je te dni mudila komisija, da pregleda, kod naj bi izpeljali odvodni kanal iz Kolpe v Savo. To naj bi bil pričetek bodočih velikih izboljševalnih del za ureditev Odranskega polja. Danes je več ko 40.000 oralov Odranskega polja pod vodo. čim Sava nekoliko naraste, je polje že poplavljeno. Poplavno področje sega od Velike Gorice do Siska. Kadar bo to ozemlje očiščeno, bo banovina Hrvatska pridobila lep kos nove plodne zemlje Odvodni kanal naj bi bil izpeljan od Novega Pračna po ravnini poleg Novega Sela v Piškornjačko dolino, nato dalje proti Blinjskemu kotu, kjer naj bi blizu Preloščice dosegel Savo. Dela so nujno potrebna in Odransko polje bo lahko dobro poslužilo kolonizaciji onega dela kmetskih ljudi, ki se danes potikajo po državi, iščoč zaman kruha.
*	Družine s številnimi otroki domujejo marsikod po Jugoslaviji. V samotnem Ver-zaju pri Caribrodu na bolgarski meji so v nedeljo krstili devetega sinu odnosno dvanajstega otroka siromašnega posestnika Mihe Stankoviča. Botrstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Zastopal ga je bataljonski poveljnik major Tihomir Komar-čič iz Caribroda, ki je bil zelo svečano sprejet. Novorojenčka so krstili za Petra. Kralj mu je poslal lepo darilo.
*	Muslimanke nastopajo na odru. Po raznih bosanskih in drugih krajih, koder prebivajo muslimani, svečano praznujejo ramazanski bajram. Iz Trebinja poročajo, da je praznovanje bilo posebno prvi baj-ramski večer zelo svečano. Muslimanske prireditve so se v zelo častnem številu udeležili tudi pravoslavni verniki, ki v Trebinju sploh že dolgo živijo z muslimanskimi brati v najlepši slogi. Posebno pozornost je zbudilo dejstvo, da so tokrat prvič nastopile mlade muslimanke na odru. Uprizorile so dve igrici, ena izmed lepotic pa je krasno zapela nekaj sevda-link. Tako se tudi muslimanskemu ženskemu svetu v Jugoslaviji širše odpirajo vrata v življenje.
*	Smrtna žrtev avtomobila. Pred Novim Vrbasom v Vojvodini se je v nedeljo popoldne zgodila huda avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila življenje gospodinja . Darinka Kadičeva. Darinka se je vračala s posestva svoje hčerke. Za njo je pridirjal neki avtotaksi. Gospa je slabo videla, morda avtomobila tudi dobro ni čula in že jo je avto pregazil, ji zlomil obe nogi in zadal hude notranje poškodbe, za katerimi je kmalu izdihnila, šofer, ki je hotel v poslednjem trenutku preprečiti nesrečo, je naglo zaokrenil in se z avtom prekotalil v jarek, vendar je k sreči ostal živ.
*	železniška nesreča se je primerila v ponedeljek zjutraj na tretjem kilometru pred postajo Pale v Bosni. Pri potniškem vlaku je skočil s tira vagon in je bil promet zaradi tega precej časa ustavljen. Progo so v nekaj urah očistili. Hujša nesreča pa se je primerila pri postaji Prači, kjer je tovorni vlak z lokomotivo in 14 vagoni skočil s tira. Ranjena sta bila vla-kovodja Karič in zavirač Mašič. O nesreči smo kratko že poročali. Sarajevska železniška direkcija je v daljši objavi opisala nesrečo: Zaradi neurja, ki je prejšnjo noč vladalo nad bosanskimi pogorji, so silno narastli hudourniki in reke in so v nižjih predelih nastale povodnji. Na kraju nesreče je hudournik izpodjedel železniški nasip kakih 25 m na široko. Ko je privozil tovorni vlak s 14 polnimi vagoni se je zemlja usedla in se je proga poškodovala. Zaradi tega je skočila s tira lokomotiva in potegnila s seboj vseh 14 vagonov. V ponedeljek opoldne pa je železniška direkcija že objavila, da se promet na progi Sarajevo — Višegrad spet normalno razvija. Delavcem je naglo uspelo očistiti progo, nakar so se lahko lotili dviganja prevrnjenih tovornih vagonov.
*	Zaman so iskali zaslužka. Letošnje poletje je prispelo v Subotico nad 2.000 Bosancev in Hercegovcev, ki so menili, da bodo kakor lani našli zaslužka na kmetijah Vojvodine, še zlasti pri žetvi in obiranju turščice. Toda letos jim sreča ni bila naklonjena. Domači dninarji so lahko sami opravili vse delo. Ker so Bosanci in Hercegovci ostali brez zaslužka, so se obrnili na policijo, naj jih blagovoli po odgonski poti spraviti iz Subotice, da se bodo lahko vsaj brezplačno vrnili v do-
dosledno izvaja, s čimer doseza posebno barvno-harmonično enotnost (»škropljač«). V tehniki ni tako dosleden in dela ponekod s čopičem dokaj minuciozno niansira-nje predmetov, drugod pa teka z lopatico, približujoč se znani tehniki G. A. Kosa (Tihožitje II). Pred lepim naravnim motivom, ki ga navduši, pozablja Didek na svojo borbenost in se vživi v svežo pokrajino, kjer mojstrski in z vso mehkobo podaja čar cvetočega sadnega drevja in zelenega griča v ozadju. V vseh delih je vedno zanimiv in bo nedvomno po zadostnem iskanju našel samega sebe v smeri, ki jo je tako odlično pokazal v »Cvetočem drevju«.	—I—
Zapiski
SMERI NOVE UMETNOSTI
Od julija do oktobra je bila v monakov-skem Domu nemške umetnosti velika umetnostna razstava. Njeni rezultati nas lahko zanimajo iz več vzrokov. Predvsem zato, ker je bila edina umetnostna razstava velikega stila v vojskujočih se evropskih državah. Drugič zato, ker je združila umetnike iz vseh nemških dežel, in ti so razstavili do malega 1400 del. Tako so se najbolj pokazale prevladujoče tendence v nemški umetnosti in nje stanje v času, ko se je kultura tega naroda odvrnila od načel, kakor so veljala v nemški in sploh v evropski umetnosti še prvih trideset let našega stoletja.
V obsežnem razstavnem katalogu, ki leži pred nami, je reproduciranih nad 60 slik in kipov. To omogoča tudi nam, ki te razstave nismo videli, vsaj približen vpogled v duha sedanjega nemškega ustvarjanja na področju upodabljajoče umetnosti. Vsekako je to zanimivo za slehernega umetnostno zainteresiranega čitatelja, ne
mače kraje. Policija je ustregla in ▼ teku dveh tednov odpravila že nad 1.700 kmetijskih delavcev.
*	Nesrečna županova ®mrt. iz varaždi-na poročajo: V nedeljo zvečer je po nesrečnem naključju izgubil življenje 371etni župan Ivan Stajnkuš iz Biškupca. Zadnji čas je bil rahlega zdravja. Popoldne je bil pri bratu na obisku. Ko se je vračal domov, je zabredel v veliko mlakužo, nastalo po zadnjem dežju in se utopil. Nihče mu ni mogel pomagati, ker nihče ni čul njegovih klicev na pomoč.
*	Zaklonišče — vlom*lsko zavetišče. Pred kazenskim senatom v Subotici so se zagovarjali brata Dezider in Štefan Palfy, Štefanova žena Rozalija in še nekateri njihovi pajdaši, ki so letos 23. februarja izvršili veliki vlom v znano Ruffovo tovarno čokolade in slaščic. Kakor smo takrat poročali, so odnesli železno blagajno s 300.000 din gotovine in 900.000 din v dolžnostnih papirjih. Policijska preiskava je bila spretno izvedena. Policijski agenti so našli pod hišo Palfyjevih pravcato zaklonišče zoper letalske napade, v resnici pa je to bilo le skrivno zavetišče celotne vlomilske družbe in skladišče plena. Vlomilci so mogli od vsega plena zapraviti samo 15.000 din, navrtano blagajno pa so vrgli v neki vodnjak. Kakor je pokazala preiskava, je bratoma Palfyjema posebno dobro poslužila Rozalija, ki je bila polnih 15 let zaposlena v Ruffovi tovarni in je dobro poznala razmere. Razprava je bila zaključena pretekli petek, sodba pa je bila ob veliki pozornosti občinstva razglašena v ponedeljek opoldne. Obtoženci so bih obsojeni zaradi šestih vlomov in enega poizkusa vloma in to: Dezider Palfy na 5 let, Štefan Palfy na
3	in pol leta robije, Rozalija Palfyjeva, ki je trikrat pomagala pri vlomu, na leto dni strogega zapora, Štefan Virag na poldrugo leto robije in Terezija Kovačevičeva na
4	mesece zapora. Ostali obtoženci so bili oproščeni
*	Krvav spor v družini. V vasi Obranj-kovcu v Hrvatskem Zagorju so nastali spori med kmetom Ivanom Rendičem in njegovim svakom Štefanom Vukino. Ren-dičeva žena, Vukinova sestra, ni bila zadovoljna s svojim možem in se je že nekajkrat vrnila k staršem Tako je tudi pred nekaj dnevi odšla v pustiv. V nedeljo zvečer je Rendič prišel po svojo ženo, toda ta se ni hotela vrrniti z njim. V zaščito svoje sestre je nastopil brat Štefan Vukina Razvil se je pretep. Rendič im Vukina sta se spopadla na dvorišču. Vukina je po padel kol in treščil Rendiča tako močno po glavi, da ga je na mestu ubil.
*	Tarzan v Bosni. Pred leti se je naselil v gozdnem naselju šebešiču blizu Travnika neki Ivan Piščevič. Ko je bal Ivan še otrok, so ga starši puščali tavati po gozdovju. Morda iz strahu, morda iz zapuščenosti je Ivan izgubil dar govora. Naposled se je popolnoma izgubil v gozdovju in je z nekimi romarji prišel v gozdno naselje pri Travniku. Počasi se mu Je začel vračati dar govora, ker je Ivan prihajal v vas in je imel nekaj stika z ljudmi. V ostalem pa živi kakor Tarzan. Poleti in pozimi spi v pesku, sicer pa se ves dan potika po gozdovju.
Iz Lfublfane
u— Najprijetnejši uvod k velikemu nedeljskemu nabiralnemu dnevu bo marti-novanje, ki ga po svoji lepi stari šegi priredita šentpetrski podružnici CMD v soboto zvečer pri Banku na šmartinski cesti. Predvsem naj poudarimo, da bo vstop vsakomur svoboden, saj želita podružnici vzdrževati čim ožii stik med članstvom in naklonjenimi prijatelji iz vse Ljubljane. Spored je pa tudi skrbno pripravljen. Izvrstno uvežbani pevski zbor Narodne čitalnice iz šiške bo blažil srca s krasno pesmijo. Velezabavna bo dražba Martinove gosi. Manica je pripravila celo vrsto novih udarnih domislekov. A sam gostilničar Banko nikakor ne bo povišal cen, samo da bodo gostje zadovoljni in da bo prebitek za družino čim večji. V soboto zvečer torej kar naravnost k Banku na veselo martinovanje!
JUTRI OB POL 20. URI
REDNA PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže. — Kazina.
n— Število brezposelnih hišnih uslužbenk gre le na račun prenizke strokovne izobrazbe. Gospodinjske pomočnice, če hočete dobiti dobre službe in boljše plače, potrudite se, da se strokovno čimbolj izobrazite! Prijavite se pri Zvezi gospodinjskih pomočnic v Wolfovi ulici 10, za kuharski tečaj in za pouk v šivanju, ročnem vezenju in pletenju volnenih izdelkov. Denar, ki ga izdate za svojo izobrazbo, je naložen na najboljše obresti. Kar se naučite,
glede na načelno stališče v vprašanju usmerjenosti umetnostnega razvoja.
Predvsem je opaziti, da je iz nemške umetnosti popolnoma izginilo to, kar imenujemo »eksperimentiranje s formo« in kar je bilo v svojih skrajnih oblikah zares pretirana posledica popolne svobode umetniškega ustvarjanja. Odsotnost takih del, kakor so se do zadnjega pojavljala na francoskih umetnostnih razstavah in kakršna smo deloma pod vplivom nemških ekspresionistov, kubistov, konstruktivistov in drugih »-istov« videli včasi pri nas, je glede na narodno in življenjsko poslanstvo umetnosti samo pridobitev. Seveda bo šeie bodočnost pokazala, koliko bo lahko usmeritev umetnosti odnosno nje vezanje na ideološko podprti program trajno oplodila umetniško stvarjalnost, ki stremi po izvirnosti in svobodnem izrazu.
če smemo sklepati po vseh poročilih in reprodukcijah z omenjene monakovske razstave, kar smo jih opazili, se je v sedanji nemški umetnosti zmagovito uveljavil realizem. Ta realizem prehaja ponekod v stili-zacijo, drugod pa v monumentalnost. Na razstavi je bilo že mnogo motivov iz sedanje vojne. Te podobe, prav kakor plastične ali slikarske podobe človeških likov, zlasti portreti državnikov, vojaških mož in politikov, razodevajo po vrsti izrazite poteze volje in energije. To kaže tendenco upodabljanja in čaščenja heroizma. Moški liki so same sloke, mišičnate postave; zdi se, kakor da vse preveva Nietzschejev nasvet iz Zarathustre: »Werdet hart!« (bodite trdi!). Umetnost s takimi tendencami poudarja nacionalno vzgojo, kar naj bi do neke mere upoštevali tudi naši umetniki, ki v tem pogledu niso posebno aktivni.
Iz seznama slik in kipov na monakovski razstavi je videti, da nemški slikarji in kiparji mnogo goje akte in tako poveličujejo lepoto nagega človeškega telesa. Na
bo prišlo le vam v korist, tudi če se poročite. Pouk se bo pričel takoj, ko bo dovolj učenk prijavljenih. (—)
u— Dravski vozarski eskadron bo praznoval 8. novembra krstno slavo sv. Dimitrija. H krstni slavi so povabljeni vsi predstavniki civilnih in vojaških oblastev in ostalo občinstvo. Rezanje kolača bo od 10.30 na dvorišču kasarne kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Popoldne bo vojaška veselica Domačin slave je kapetan I. stopnje Franjo J. Furtinger.
ODPRL je privatno prakso SPECIALIST
dr. Hribar Miroslav
in ordinira
za živčne in duševne bolezni
od 4.—6. popoldne.	Telef. 35-48
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5
u— »Za Francetom Prešernom«. Pod tem zaglavjem priredi Kolo jugoslovenskih sester, centrala Ljubljana, dne 2. decembra v ljubljanski operi Prešernovo proslavo, na kar vljudno opozarja vsa društva in posameznike. Spored tega večera, ki bo skrbno izbran, pester in zelo zanimiv, priobčimo v prihodnjih dneh.
u— Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Danes bo predavala ga. lektorica Fanny Copelandova. Naslov predavanja: Izleti po britanskih pogorjih (s skioptičnimi slikami). Predavanje bo v mali dvorani Filharmonije. Začetek ob 20. uri. člani obeh društev in študenti brez vstopnine, drugi 1 in 2 din.
u— Predavanje SPD. Ponovno opozarjamo planince na zanimivo predavanje o snemanju gorske pokrajine in gorslkega rastlinstva, katero priredi Slovensko planinsko društvo v petek, 8. novembra, v
V sedanjih težkih razmerah so naše zim-skosportne in turistične postojanke v skrbeh za potek letošnje zimske turistične sezone Na inozemske obiskovalce ni računati, zato si moraio pr zadete ustanove in obrati tem bolj prizadevati, da v uaše zimske turistične kraje privabijo čim več domačih gostov iz vseh predelov naše države. Zimski šport 'n zimsk< turzem se je pri nas že zelo lepo udomačil, saj so ravno v naših krajih podam vs; najboljši pogoji za zdravo športno m turistično udej-stvovanje v zimski sezoni.
Zimska turistična sezona predstavlja danes že važno postavko v našem tujskem prometu in narodnem gospod a rstvu ter moramo tudi v sedanjih razmerah gledati na to, da se ta pozicij ohram in po možnosti utrdi. To se pa seveda ne da doseči brez smotrne propagande Zato ie Tuj-skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru skupno z ljubljansko Zvezo organizirala kolektivno časopisno reklamo tud; za letošnjo zimsko turistično sezono v Sloveniji.
Tržiško pismo
Tržič, 5. novembra
Tržiška podružnica Jadranske straže je proslavila jadranski dan v torek, 29. oktobra. V kinu Nadišarju je predaval g. zobni tehnik šmid o Kornatskih otokih in kazal skioptične slike iz tega krasnega koščka naše zemlje. V četrtek 31. oktobra pa je obhajala spominski dan Jadrana naša vojska. V telovadnici meščanske šole se je zbral v Tržiču nastanjeni odred vojske v svojimi oficirji in skoro polnošte-vilno vsi rezervni oficirji Tržiča in okolice. O važnosti in velikem pomenu Jadrana, o njegovi zgodovini je govoril mestni poveljnik kapetan I. Blaž Pavičič. Nato je ponovil svoje predavanje s slikami Kor-natskega otočja g. šmid.
Z 28. oktobrom sta bila ukinjena na progi Kranj—Tržič dva para vlakov in sicer dopoldne oni, ki prihaja iz Kranja 9.34 in se vrača ob 10.49 ter zvečer z odhodom iz Tržiča ob 20.14 in prihodom ob 21.50. Oba vlaka sta za Tržič velike važnosti. Z dopoldanskim vlakom se je vozilo v Tržič veliko poslovnih ljudi; vlak, ki je vozil ob 11.48 v Kranj, pa je bil posebno prikladen na Tržičane in prebivalce okoliških občin, ki imajo kak opravek pri sre-skem načelstvu, davčni upravi ali drugem oblastvu. Mogli so to opraviti brez prevelike izgube časa, takorekoč preko pol-
reprodukcijah ni nikjer videti baročne bujnosti telesnih oblik, a tudi ne pretirane poduhovljenosti; telesa so celo v takih primerih v službi stremljive volje. Medtem ko se moška bližajo bolj ali manj tipu junakov, so ženska telesa s svojo zmerno lepoto, ki je daleč od sleherne sladkosti, predestinirana za materinstvo. Iz vsega je čutiti, da se ta tendenca goji in pospešuje. Krajine so pri današnjih nemških slikarjih ponekod take, da se zaradi njihovega vernega realizma spomniš fotografije, drugod pa spominjajo nekoliko na krajine nemških romantikov. Priljubljeni so motivi dela, bodisi kmečkega, bodisi industrijskega. Ne v slikarstvu in ne v kiparstvu ni opaziti močnejših stilnih razlik in zelo individualnih izrazov. Vse je podrejeno nekemu skupnemu hotenju ki omejuje Indi-vidua in zmanjšuje razlike v okusu na tiste odtenke, ki so že nujna potreba človeške narave in stvarjajočega duha. Tako se nemška umetnost očitno približuje idealu »vezane umetnosti«, kolikor se mu posamezni umetniki niso že docela prilagodili. To je v srednji Evropi po baročni umetnosti prvi poizkus »discipliniranja« umetnikov po vodilnih načelih ideološke usmeritve, obenem pa poizkus izgraditve izrazito narodne, ljudske umetnosti. —o.
Slovenlea v »Srpskem književnem glasniku«. v novembrskem zvezku »Srpskega književnega glasnika« je objavljen prvi del novele Miška Kranjca »Martin 2alig na vasi« v prevodu T. Potokarja. V isti številki poroča T. Potokar v daljšem članku o pesniški zbirki B. Voduška »Odčarani svet«. O knjigi sodi, da je zaslužila bano-vinsko književno nagrado, ker »vendarle pomeni nekaj novega in trajnega v slovenski povojni poeziji... Z njo je v celoti premagan ekspresionizem v slovenskem pesništvu.«
dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. pod nazivom »Planina cvete«. Vstopnice ao na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. (—)
u— Samo do 10. t- m. ostane odprta razstava kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, na kar opozarjamo vse one, ki si razstave z njenimi res kvalitetnimi deli še niso utegnili ogledati. Prostori so toplo kurjeni. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. članski sestanek v čitalnici. Vsi in točno. Tajnik. I. (—)
u— Zaključeni družabni ple»ni tečaj pod vodstvom mojstra Jenka se vrši v»ako sredo ob 20. uri v mali dvorani Kazine-Zvez-da. Vsi vabljeni naj se ga čimpreje udeležijo, ker se prijave pozneje zaključijo. (—) u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 18. bo seja odbora. Udeležba obvezna. V četrtek ob 20. bo v lokalu VIII. redni občni zbor. Udeležba obvezna, zlasti za novince.
u— Brezposelno^! med hišnimi uslužbenkami bi sploh ne bilo, ko bi imele dovolj stanovsko-strokovne izobrazbe. Dobrih, izurjenih in vestnih pomočnic občutno primanjkuje. Nudi se jim pouk v gospodinjskih delih, v kuhanju, šivanju in ročnih delih, da bodo potem lahko dobile boljše plačane službe in jim bo prav prišlo kot dobra dota, če se bodo poročile. Katera hoče a časom naprej, naj ne zamudi prilike in naj se takoj javi za obisk tečajev pri Zvezi gospodinjskih pomočnic v Wolfovi ulici 10.
u— Zaplenjena kolesa. Orožniška postaja v Vevčah je zaplenila dvoje biciklovih obročev. Eden je lesen z zeleno črto. Plašč je že obrabljen in je znamke Semperit Cord. Drugi obroč pa je črn, plašč je znamke Super, jugoslov. izdelka. Lastnika naj se zglasita na orožniški postaji v Vevčah, da prevzameta obi~oča.
Bistvo te kolektivne turistične reklame je v tem. da se oglasi posameznih turističnih ustanov in obratov iz vse Sloven.je objavijo v okviru velikega kolektivnega oglasa, pod markantno skupno glavo, ki na prvi pogled privabi pozornost citate! ia Na ta način pridejo do veljave tudi najmanjši in najcenejši oglasi
Oglaševalci ne plačujejo skupne glave, ampak Ie oglase same in še te po izredno ugodni ceni Tujskoprometni zvezi sta te dni svojemu članstvu in drugim interesentom razposlali podrobne razpise za koletiv-no časopisno reklamo za zimsko turistično sezono. Ta pokret toplo priporočamo vsem na zimskem športu in zimskem turizmu interesiranim ustanovam, postojankam in obratom ki naj zahtevajo zadevne po-drobae podatke od Tujskoprometnih zvez v Mariboru in Ljubljani. Skrajni rok za naročila oglasov v okviru kolektivne časopisne reklame je 12. november, poznejša naročila se ne bodo mogla upoštevati.
dneva ker so bili lahko ob pol 14. že spet doma. Večerni vlak je bil pa potreben za tujce, ki so lahko še po 20. uri zapustili Tržič, in za domačine, ki imaio opravka v Ljubljani in morajo zdaj že ob 17. na vlak, če hočejo priti še domov. Upamo, da so odločujoči krogi, posebno mestna uprava, tujskoprometno društvo in SPD storili potrebno, da se upostavita v obrat oba para vlakov, ki sta za naše mesto velikega pomena, ne samo za domače gospodarstvo, temveč tudi za tujski promet, osobito v zimskih mesecih, ko se bo začela smučarska sezona. Prošnji tržiških gospodarskih krogov bo direkcija mogla tem laže ustreči, ker so ti vlaki neobhodno potrebni tudi za tovorni promet.
S © K 0 L
Sokolsko društvo Sevnica. V soboto, 2. novembra smo se v lepem številu zbrali k odhodnici brata Srečka Vutkoviča, ki gre od nas v Pišece. Od 1. 1926 dalje je vztrajno deloval v naših vrstah kot načelnik, vaditelj, prosvetar, pri dramskem odseku, povsod, kjerkoli je bilo treba, je vselej rad pomagal in kot takega ga bo društvo zelo pogrešalo. Prisrčne poslovilne besede sta spregovorila br. starosta Jakil in br. Milost, se mu zahvalila za njegovo delo in mu želela na novem službenem mestu vse zadovoljstvo, srečo in uspeh.
Na sokolskem odru v Ljutomeru so za Vse svete zaigrali ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. Že desetletja jo igrajo naši ljudski odri in marsikateremu gledalcu so uhajali spomini v preteklost, ko je igro gledal ali celo sam sodeloval. Tokrat je imel režiser posrečeno roko pri izbiri igralcev. Izvrsten lik skopuha je podal Urh Po-renta. Bil je kakor izrezan iz življenja. Odlično sta rešila svoji vlogi zastavni Konrad in dobra Mlinarjeva Marica. Ostro začrtane tipe so podali šegavi grobar Gašper, krčmar Sodeč, markantni vaški župnik in ženin Jakob. V večjih vlogah smo videli na našem odru nove igralske moči: županovo sestro, vdovo Zelico in gostilni-čarko, ki so poleg ostalih igralcev izborno rešile svoje vloge. Posebno moramo na-glasiti tehnično stran igre, kjer je pokazal režiser vso spretnost. Po kratkih odmorih so se pred nami razvijali lepi prizori s posrečeno razsvetljavo. Ob vsem tem velik uspeh ni izostal in je bil v celoti zaslužen.
Znamenite žlice
V New Yorku imajo ta čas razstavo srebrnih žlic, ki je zelo zanimiva. Razstava obsega celo vrsto »znamenitih« žlic, to je takšnih, s katerimi so jedle zgodovinske osebnosti.
Najstarejše žlice Izvirajo Iz 1.1550. do 1590. Iz tega časa so se ohranile »Budho-ve« in »turške« žlice, ki Imajo vrezljane glave Budhe in Turkov. Oba tipa sta izredno redka in so jih izdelovali na Angleškem.
Druge žlice so večinoma iz 17. in 18. stoletja in vsaka posebe predstavlja mojstrovino srebrarske umetnosti. Iz kataloga pa lahko zveš za vsako posebe, katera znamenita osebnost jo je uporabljala in po kateri poti je prišla preko zbirateljev do te razstave.
Turistična propaganda za zimsko seiono
Skrajni rok za naročila je 12. november
Iz Maribora
a— Pravočasna nabava gledaliških ▼stopnic. Pri sobotni predstavi Maksima Gorkega drame »Na dnu« se je zopet pokazala potreba po nabavi gledaliških vstopnic že pri dnevni blagajni, še potem, ko se je predstava že pričela, je bilo pred večerno blagajno vse polno ljudi, ki so želeli dobiti vstopnice. Da ne bi zamudniki motili predstave, bi bilo želeti, da si Mariborčani — zlasti ob sobotah in nedeljah — nabavijo svoje vstopnice že v predprodaji, tako da bi bila večerna blagajna predvsem okoličanom na razpolago.
a— Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva priredi skupno z Ljudsko univerzo v petek 8. t. m. ob 20. uri predavanje g. prof. Petkovška o temi: Od Jadrana do Durmitorja. Predavanje, ki ga bodo spremljale številne barvne slike, se vrši v dvorani Ljudske univerze.
a— Obrtno gibanje v Mariboru. V oktobru je mariborska obrtna oblast izdala 15 obrtnih pravic, črtala pa 12.
a— Gledališke novice. Opereta študira Granichstadtenovo melodiozno opereto »Na cesaričino povelje« pod Herzogovo taktirko in v Harastovičevi režiji. Skrbin-škova odrska skupina ponovi v četrtek 7. t. m lepo uspelo vojno dramo »Konec poti«.
a— Pisatelj in družba. O tej snovi je go-
voiil v Ljudski univerzi ljubljanski docent dr. Anton Ocvirk. Na podlagi mnogih domačih in tujih vzgledov je ponazoril odnose med občinstvom in umetnikom ter pokazal, kako oba faktorja drug na drugega vplivata. Predavanje je bilo dobro obiskano, posebno od mladine.
a— Društvo »Ogenj«. Pri Zamorcu je bil redni občni zbor društva »Ogenj«. Izčrpna poročila o društvenem delovanju so podali predsednik dr. A. Reisman, tajnik Viktor Eržen, blagajnik Anton Hlebš in Anton Tanc za nadzorni odbor. Spremembi pravilnika je sledila volitev novega odbora. Na izrecno željo dosedanjega predsednika dr. Reismana je bil izvoljen za novega predsednika dosedanji podpredsednik Franjo Koren. Društvo je izvršilo doslej okoli 30 upepelitev svojih umrlih članov in članic..
a— Mariborčani so poštenjaki. Zaseb-nica Marija Fuchs s Koroške ceste 60 ie našla na cesti z^to zapestnico, ki jo dobi lastnica pri predstojništvu mestne policije. Tam so tudi tri naidena kolesa.
a— Iz Studencev. V naši Ljudski univerzi predava jutri v četrtek 7. t. m. s pričetkcm ob 19. uri urednik dr. Fran Va-tovec. Naslov otvoritvenem predavanju v novi predavalni sezoni je: Socialna, gospodarska in kulturna vprašanja v preteklosti in sedanjosti. Predavanje bo v običajni predavalni dvorani.
a— Mrtvec v gozdu. Pri Smolniku so našli v gozdu mrtveca. Neznani moški je bil starejših let. visok 150 cm. V žepu ie imel 57 din gotovine in kostanj. Mrtveče-ve identitete še niso ugotovili. Zdravnik predpostavlja motnost, da se ie zarodi slabosti onesvestil, nakar ga .ie zadala kap.
a— Izpuščeni ubijalci. Iz moške kaznilnice je bilo včeraj pogojno izpuščenih 17 kaznencev. ki so prestajali svoto zaporno kazen od dveh do 10 let Po wčini zaradi uboja Nekateri med njimi so tudi iz južnih delov naše države.
a— Ilebra si je polomil pri padcu po stopnicah 671etni preužitkar Jernej Lipnik iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje vzbuja skrb.
a— Po naročilu kovaškega mojstra so kradli železo. 471etni kovaški mojster Anton Lavrenčič iz Biša je potreboval železo. pa je kar pridobil nekatere mladoletnike, da so v okolici pokradli železo. Kovaški mojster je bil zaradi tega obsojen včeraj dopoldne pred tukajšnjim malim kazenskim senatom na 10 mesecev strogega zapora. Soobtoženih je bilo tudi pet mladoletnikov, ki so bili obsojeni na zaporno kazen 1 do 2 mesecev pogojno na 2 leti.
a— Kaznovana jezienost. 441etni Josip
Dogša iz Ormoža je bil obsojen na 2 meseca zapora in sicer zaradi prehude jezič-nosti in v zvezi z neko izjavo 13. maja v gostilni v Ormožu.
e— Zbor društvenih in četnih načelniKov
in načeinic celjske sokolske župe bo v nedeljo 10. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Na dnevnem redu bodo poročila raznih poročevalcev o delovanju v pretekli poslovni dobi, nadalje delovni program za 1. 1940 in volitev načelni štva. Zbor je obvezen za vse načelnike in načelnice edinic v celjski sokolski župi.
e— Umrl je v nedeljo zvečer v Kuli v Bački v starosti 27 let vojaški godbenik, narednik Ivan Putnik, ki je služboval pri vojaški godbi v Celju. Pokojni je bil nadarjen in simpatičen mlad mož ter si je pridobil mnogo prijateljev. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so-žalje.
e— Uredite cesto! Cesta, ki vodi nasproti Zidanškove trgovine od državne ceste mimo Westnove tovarne v Bukov žlak, je že dolgo v obupnem stanju. Ob lepem vremenu je polna prahu, ob dežju pa je pokrita tako na debelo z blatom ln brozgo, da je skoraj neprehodna. Ob cesti ležijo že več tednov kupi gramoza, nikogar pa ni, ki bi ta gramoz posul na cesto. Prebivalstvo, ki v velikem številu uporablja to cesto, se upravičeno razburja in zahteva, da se pristojni činitelji takoj pobrigajo za primerno ureditev zadeve.
e— Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob 20. v celjskem gledališču slovito dramo Maksiima Gorkega »Na dnu« v režiji g. Jožeta Koviča in zelo dobri zaseobi. Predstava je za abonma.
e— Celjski mestni Svet bo imel v petek 8. t. m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu je m. dr. tudi vprašanje povišanja prejemkov mestnih uslužbencev in delavcev.
e— Obsodba nevarnega svedrovca. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 371etni, v Mo-zelj v kočevskem srezu pristojni Josip Lakner, delavec brez po3la in stalnega bivališča. Lakner je izvršil leta 1936. v družbi Josipa in Leopolda Jamnika, ki sta bila že prej obsojena, naslednje zločine: V noči na 9. april je ukradel Mariji žvikartovi v Ei dah blizu šmartnega pri Slovenjem Gradcu jestvine v vrednosti 1.945 din. V noči na 17. maj je vlomil v trgovino Viktorja Planinška v št. Hju nad Turjakom ter odnesel za 13.027.50 din manufakturnega in galanterijskega blaga in 2.948.25 din gotovine. V noči na 7. maj je ukradel Rozi Jehartovi v Brdah iz kokošnjaka šest ko-
koši. Laikner se je sedem tet klatil okrog
brez dela. Ko so ga orožniki slednjič izsledili in aretirali, so našli pri njem 8 vetri-hov, 28 ključev in drugo vlomilsko orodje. Josip Lakner je bil obsojen na 1 leto in 10 mescev robi je ter na izgubo častnih pravic za dobo dveh let, po prestani kazni pa ga bodo oddali v prisilno delavnico.
e— Danes in jutri je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Tatinski posli. Pred dnevi je prišla 2lletna brezposelna delavka Ernestina B. iz celjske okolice v neko modno trgovino v Celju in začela izbirati najmodernejše damske klobuke. Slednjič je izjavila, da ji noben klobuk ne ugaja, prej pa je bila izmaknila damski klobuk in ga skrila pod plašč. Ko je odšla, so kmalu opazili tatvino in obvestili policijo. Storilko so hitro izsledili in našli ukradeni klobuk pri njej. Nekaj dni prej je bila neki drugi ženski v neki modni trgovini na sličen način pomagala ukrasti klobuk. Prijavili so jo sodišču. V soboto zvečer je nekdo izmaknil nekemu mesarskemu pomočniku iz Celja v jav-
nem lokalu na Kralja Petra cesti površnik. Tatvine so osumili nekega Petra N., ki je doma na jugu države. Ukradeni površnik so zares našli pri njem. Peter N. se je te dni izselil iz Celja.
e— Za mlada grla. Pod tem naslovom pripravlja znani skladatelj g. Ciril Pregelj iz Celja novo izdajo mladinskih zborov. Delo je že dotiskano in pride v kratkem na knjižni trg. Letošnji zvezek mladinskih zborov bo že sedma izdaja glasbenika, ki od leta 1925 stalno bogati našo muzikalno polico. Dvoje njegovih priredb Nageljčkov II. del in Nageljčkov III. del so morali celo ponatisniti, ker sta bili razprodani. V svojih zbirkah je popularni Celjan, ki je bil prejšnje čase tudi pevovodja Celjskega pevskega društva, objavil obilico doslej še neznanih narodnih melodij. Uvedel je tudi v svoje zbirke slovenske skladatelje kakor Adamiča, Mirka, Pahorja, Osterca, Pirni-ka in druge. Na najnovejšo Pregljevo zbirko »Za mlada grla«« opozarjamo vse pevovodje, glasbenike pa tudi starše, ki bodo svoji mladini nabavili za Miklavža in Božič lepo darilo trajne vsebine.
Gospodarstvo
Izvajanje uredbe o podporah rodbinam
vpoklicancev
Na osnovi čl. 21 uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih na vojaško vajo in v sporazumu s finančnim ministrom je minister za socialno politiko izdal navodila za izvrševanje uredbe q podpori rodbinam oseb, pozvanih na vojaško vežbo. Ta navodila, ki so objavljena v »Službenih novi-nah« 2. t. m., vsebujejo v glavnem naslednje:
žena (zakonska ali nezakonska), potomci (zakonski ali nezakonski), oče in mati (zakonski ali nezakonski), in če teh ni, vsaka oseba, ki jo je hranilec vzdrževal in ko dobi pravico na podporo, lahko predloži prošnjo občini (vaški ali mestni) v kraju, kjer stanuje, in sicer najkasneje
2	meseca po odpustu hranilca z vojaške vaje odnosno po odpustu na nedoločen dopust. S hranilci po tej uredbi se izenačijo tudi oni odsluženi kadrovci, ki so bili takoj po končanem roku v stalnem kadru pridržani na vežbo v kadrovski komandi. V tem primeru se podpora dodeli od dne, s katerim je pričela vežba. V slučaju smrti hranilca pri vojaški dolžnosti lahko rodbina umrlega zahteva in uživa podporo še
3	mesce po hranilčevi smrti.
Prošnjo za podporo lahko predloži tudi sam vojaški zavezanec preko vojaške ko mande/edinice ali ustanove, v kateri služi, ako člani rodbine, ki jo je vzdrževal, že niso predložili take prošnje.
Podpora je samo ena, brez ozira na število oseb preko 16 let starosti, ki jih je vzdrževal vpoklicanec. Vse upravičene osebe uživajo skupaj podporo, ki znaša 5 odnosno 8 din dnevno. V slučaju, da se podpora dodeli samo otrokom izpod 16. leta starosti, pripada najstarejšemu teh otrok podpora, ostalim pa dodatek 3 din dnevno za vsakega.
Prošnja se predloži pismeno, vendar jo lahko stranka izreče na zapisnik pri pristojni občini po posebnem obrazcu, vojni zavezanec pa pri svoji komandi. Občinsko oblastvo v krajih, ki imajo preko 20.000 prebivalcev, je dolžno vsakega vojaškega zavezanca opozoriti na možnost te podpore. če smatra zavezanec, da bo njegova rodbina v stiski in želi za svojo rodbino državno podporo, tedaj vzame občinska oblast vse potrebne podatke, na kar mora postopati po uredbi. Občinski organ pa mora opozoriti vojaškega zavezanca, da je dolžan sporočiti svoji občini in svoji rodbini svoj vojaški naslov takoj, ko se javi pri komandi.
Prosilec je dolžan predložiti dokazila v-vpogled občini ali pa ta dokazila priložiti prošnji. Občina mora preveriti podatke, navedene v prošnji, po priloženih dokazih in po svojih obvestilih in mora prošnje najkasneje v 48 urah predložiti pristojne-
mu odboru za podpore pri okrajnem sodišču, in sicer s svojim utemeljenim mišljenjem. če pa vojaško oblastvo predloži za-vezančevo prošnjo občini, mora občina preveriti, če že ni rodbina prosilca predložila tako prošnjo, ter mora v tem primeru prošnjo vojaškega zavezanca poslati odboru, sklicujoč se na že prej dostavljeno prošnjo.
Pristojno vojaško oblastvo je dolžno na zahtevo občine ali odbora za podpore al1 samega vojaškega zavezanca izdati potrdilo o pričetku in trajanju vojaške vaje po posebnem obrazcu. Prav tako mora vojaško oblastvo poslati odboru obvestilo o odpustu z vojaške vaje odnosno o odpustu vojnega zavezanca-hranilca na nedoločen dopust, če dobi odbor dokaze, da je hranilec zadržan na vojaški vaji preko časa, za katerega je bila prvotno dodeljena podpora, tedaj dodeli nadaljno podporo v smislu uredbe, če odboru ni znana vojaška edinica, v kateri hranilec služi, tedaj pozove pristojno občino, da to dožene na najprimernejši način, če se to ne more ugotoviti in je družina v stiski, tedaj mora zahtevati odbor od pristojne občine potrdilo, da je hranilec še na vojaški vaji, nakar dodeli odbor nadaljnjo podporo do dneva, s katerim je bilo izdano potrdilo občine, čim se izda odločba o doielitvi podpore, je predsednik odbora dolžan izdati Poštni hranilnici nalog za izplačilo podpore. Prvi nalog za izplačilo vsebuje podporo za ves čas od pričetka vojaške vaje odnosno od dneva predložitve prošnje do dneva, ko je odbor izdal odločbo. V naprej pa sme odbor nakazati največ znesek za 15 dni. Drugi in vsak nadaljnji plačilni nalog vsebuje podporo za 15 dni v naprej za ves čas hra-nilčeve vojaške vaje. če je zavezanec vpoklican za določen čas im je zadržan preko prvotno določenega roka, mora vojaško oblastvo o tem obvestiti pristojni odbor za podpore. V tem primeru dopolni odbor svojo prvotno odločbo v smislu poročila vojaškega oblastva.
Sreski odbor za podpore nakazuje v gotovini preko občin podpore samo v korist oseb, katerim je z odločbo odobrena podpora. Oni ki dobivajo podporo, so v vsakem primeru dolžni vrnili preveč sprejete podpore, razen podpore za prvih 15 dni, če je bil vojaški zavezanec-hranilec odpuščen pred potekom prvega 15-dnevne-ga roka.
če se stranka, ki zahteva podporo, pritoži, je odbor za podpore dolžan pritožbo z vsemi akti dostaviti okrožnemu sodišču zara.di nadaljnjega postopanja. Predsednik sodišča odnosno določen sodnik odloča o pritožbi meritorno, rešitev pa dostavi zainteresiranim preko pristojnega odbora za podpore.
Brezposelnost in Slna&ce v Franciji
Iz Vichvja poročajo o najnovejši cenitvi števila brezposelnih v Franciji. Centralni dellovni urad, ki posluje v Parizu, navaja, da je v Franciji sedaj 1,100.00 brezposelnih delavcev francoske narodnosti. Polovica teh brezposelnih delavcev odpade na pariško okrožje. Po strokah pa je največ brezposelnih delavcev iz železarske in strojne industrije, namreč 300.000
V	gornjih številkah niso upoštevani brezposelni delavci inozemci. ki jih je precej v pariškem okrožju in v severni Franciji. Verjetno je, da je število brezposelnih še večje, ker se je statistika sestavljala na podlagi števiila oseb, ki uživajo brezposelno podporo. Take podpore pa ne dobivajo oni brezposdniki, ki imajo druge izvore za vzdrževanje Tudi niso upoštevani begunci. Prav tako v statistiki niso upoštevani delavci, ki delajo v skrajšanem delovnem času. Industrijska podjetja v pariškem okrožju delajo po večini le 2 do 3 dni na teden.
V	zvezi z vprašanjem brezposelnosti omenjajo tudi veliko število vojnih ujetnikov, ki so v Nemčiji. Trenutno je delovni trg zaradi tega še precej razbremenjen. Glede na najnovejši razvoj odnošajev med Nemčijo in Francijo na obstoja možnost, da se bodo ti ujetniki vrnili v domovino mnogo prej, nego se je doslej računalo.
Brezposelna podpora znaša sedaj v Parizu za brezposelnega delavca 12 frankov in za vsakega člana rodbine po 6 frankov; v občinah, ki imaio preko 15.000 prebivalcev, znaša podpora 10 odnosno 5 frankov, v občinah s preko 5000 prebivalcev 8 odnosno 4 franke in v vseh manjših občinah 7 odnosno 3.50 franka.
Finančno stanje Francije je nadalje zelo napeto. Navzlic premirju težijo francosko vlado huda bremena, ki še izvirajo iz vojne. To so predvsem podpore rodbinam vojnih ujetnikov in podpore brezposelnim de-llavcem in beguncem, ki se še niso mogli vrniti. Temu nasproti pa stoji neizogiben izpadek pri davkih, tako pri neposrednih davkih kakor tudi pri trošarinah zaradi zmanjšanja konzuma in pomanjkanja surovin. Skoro docela je usahnil dohodek od carin. Primanjkljaj se zaenkrat krijejo z najemanjem kreditov pri Francoski banki, ki pa ne izdaja nobenih izkazov. Številčno
je bilo nedavne ugotovljeno vojno breme za vzdrževanje nemške vojske v severni Franciji v smislu pogodbe o premirju, ki znaša 400 milijonov frankov dnevno. Ti veliki izdatki, ki se ne morejo kriti s tekočimi dohodki temveč le z izdajo novih bankovcev povzročajo počasno inflacijo in nazadovanje kupne moči franka .Zasebni devizni tečaji kažejo velike razlike. Pri uradnem tečaju 43 frankov za dolar so v oktobru plačevali v Parizu za dolarje 150 frankov, v Vichvju 90 frankov, v Lyonu pa 100 frankov. V Švici notira sicer deviza Pariz nominalno okrog 10, tečaj za bankovce pa je padel že na f do 5.50
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. oktobra zaznamuje zaradi ultima povečanje obtoka bankovcev za 439.5 na 12.924 milijonov din (lani 9244), obveznosti na pokaz pa so se zmanjšale le za 25.2 na 2816.0 milijona din (lani 1546.2). Med obveznostmi na pokaz so se privatni žirovni računi zmanjšali za 18.6 na 1395.5 milijona din (lani 985.0).
Zlati zaklad se je v zadnji četrtini oktobra precej povečal, in sicer za 66.3 na
2484.6	milijona stabilizacijskih din (lani 1987.0), v stvarni vrednosti 3975.3 milijona din. Predvsem je narasel zlati zaklad v inozemstvu, ki se je dvignil na 380 milijonov stabilizacijski!: din. Povečanja zlatega zaklada za 66.3 milijona stabilizacijskih (v stvarni vrednosti 106 milijonov din) stoji nasproti zmanjšanje postavke deviz izven podlage za 94.8 na 471.9 milijona din (lani 616.0), kar kaže, da je Narodna banka del deviznih rezerv pretvorila v zlato. Menična in lombardna posojila so se v zadnji četrtini oktobra povečala za 46 na
1691.7	milijona din (lani 2572.5) eskont bonov za državno obrambo pa je narasel za 340 na 5907 milijonov din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašale 31. oktobra zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.25% (prejšnji teden 25.24«/o).
Gospodarske vesti
— Možitev davčnih napovedi za z gradi; rino. V smislu razpisa davčnega oddelka finančnega ministrstva morajo hišni posestniki v času od 1. do 30. t. m. vložiti
davčne napovedi za odmero zgradarine za
davčno leto 1941. Kdor davčne napovedi na vloži v gornjem roku, plača kot kazen 3%, kdor pa je ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni plača kot kazen 10% odmerjenega poslovnega davka. Davčni zavezanec, ki bi v namenu, Izogniti se plačanju davka, podal neresnično napoved ali napovedal manjšo najemnino ali pa zatajil davčni objekt, se izpostavlja kazenskim posledicam po členu 142 a zakona o neposrednih davkih, če pa najemnik podpiše in potrdi neresnične izjave, je kazniv po členu 138 zakona s 50 do 500 din.
= Afera zaradi povišanja cene mleku v Zagrebu. Kakor smo že kratko poročali, je bil te dni zaradi nedovoljenega povišanja cene mleku aretiran ravnatelj Zveze mlekarskih zadrug Gospodarske sloge v Zagrebu Ivan Degrešič. Ta korak oblastev je vzbudil veliko pozornost. Sedaj se do-znavajo naslednje podrobnosti. V Zagrebu je bila uradno določena cena mleku na 3 din za liter. Ne glede na to pa je Zveza mlekarskih zadrug gospodarske sloge sklenila, da se s 1. novembrom cena poviša na 4.50 din za liter. Do tega zaključka je prišlo na nedavni skupščini mlekarn iz Zagreba in okolice. Direktor zveze Ivan Degrešič pa je izvršil ta zaključek skupščine. Oblastvo je 1. novembra prepovedalo prodajo mleka po višji ceni, kakor 3 din, in je pričelo postopati proti vsem onim, ki so hoteli prodajati mleko po 4.50 din. V tej zvezi je bil aretiran tudi ravnatelj Ivan Degrešič. Zaradi zahteve mlekarskih zadrug po povišanju cene, je bilo te dni več konferenc, ki jih je vodil podpredsednik vlade dr. Maček. V ponedeljek je bila ožja konferenca v kabinetu bana dr. šu-bašiča, ki je trajala tri ure. Te konference so se udeležili podpredsednik vlade dr. Maček, šef oddelka za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti dr. Lamar, šef odseka za veterinarstvo g. Debelič ter končno dr. Kodrnja, ki ga je ban po aretaciji ravnatelja Degrešiča postavil za komisarja pri Zvezi mlekarskih zadrug Gospodarske sloge. Kakor zatrjujejo bo v prihodnjih dneh vprašanje cene mleku definitiv-no rešeno. V tej zvezi se je podpredsednik vlade dr. Maček še posvetoval z ravnateljem Gospodarske sloge prof. Toma-šičem in s predsednikom nadzorstvenega odbora Gospodarske sloge Ivanom Gran-zom.
= Dobave. Direkcija drž. rudn'ka v Kaknju sprejema do 11 novembra ponudbe za dobavo raznega risalnega oribora. zakovic, vazeline in tinol paste in elektrod za električno varenie. do 18 nov za dobavo transparent Dapiria. pisarniških potrebščin, vijakov z maticami, rudarskega orodja ter kisika do 2 decembra na za dobavo števnepa aparata in signalnega aparata. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 11. novembra ponudbe za dobavo pocinkane pločevine klozetrnih skled in potrebščin, kompletne električne naprave za čiščenje kotlovskih cevi. prera-petostnih odvaialcev. brezšivnih kovanih cevi. profilnega železa ter že^ničarskih zimskih plaščev. zimskih kap in usnjenih rokavic, do 18 nov. za d-bavo ieklene žične vrvi. ročnih električnih vrtalnih strojev, raznega električnega materiala, električnih motoriev. avtomatskih sklepal tankega jamskega lesa. varovalnih elementov. električnih števcev, kabla, čistega bencina ter strokovnih knjig.
= Licitacije. Dne 9. novembra bo pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo usnja. 11. novembra za dobavo 30 pocinkanih sodov. 14. novembra pa za dobavo naftalina. Dne 14. novembra bo pri upravi zavoda »La-
zarevac« v Hazarevcu prva ofertna licitacija za dobavo preje iz konoplje in 15. novembra za dobavo bombažnega sukanca št. 24/2. Dne 28. novembra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 160.000 kg kalijevega solitra, 2. decembra za dobavo 90.000 kg preje iz konoplje in 3. decembra za dobavo 3.000 m* jelovih ali smrekovih hlodov. Dne 26. novembra bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jeklene vrvi in 5. decembra za dobavo bagra za državni rudnik v Kreki.
Borze
5. novembra
Na jugoslovenskih borzah danes ni bilo prometa v grških bonih in tudi tečaj ni bil zabeležen. Na beograjski borzi pa je prišlo do zaključka v bolgarskih klirinških čekih po 52.08. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 445.50 (v Beogradu je bil promet po 444.50). Po zaključka je prišlo še v delnicah Trboveljske po 347.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficietni tečaji: London 175.15—178.35, New York 4425—4485. Cu-rih 1028.64—1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61—219.91, New York 5480—5520. Curih 1271.10—1281.10.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.9375. London 17.10. New York 431. Milan 21.70. Madrid 40. Berlin 172.50. Stockholm 102.70.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445.50 — 446 (445.50). 4% agrarne 57 bL. 4°/o severne agrarne 52.50 — 53.25, 6% begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 71 bi., 6°/o šumske 71 bi.. 7°/« stabiliz. 92 den., 7% invest. 99 den.. 7% Seligman 102 den., 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 99-50 den.; delnice: Narodna banka 6450 bi.. PAB 195 den.. Trboveljska 345 — 350 (347 50).
Beograd. Vojna škoda 444 — 445 (444.50) 4% agrarne 58 den.. 4% severne agrarne 53 den. (53). 6% begluške 76 50 — 77. 6% dalm. agrarne 69.50 den. (69.775). 6°/o šumske 69.50 den.. 7% invest 99.75 — 100 (100). 7°/o Seligman 100 — 102 (101). 7°/o Blair 93.75 — 94 8% Blair — (100). Narodna banka 6500 den.
Blagovna tržišča
SITO
'+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 326 — 328; ban. 324 — 326. Ječmen: baški in sremski 337.50 — 340: pomladni 412.50 — 417.50 K«ruza: baška sušena par. Indjija 253 — 255; par. Vršac 250 — 252. MoKa: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 430 — 435.
Položaj nemške manjšine v Rumuniji
Vodja nemške manjšine v Rumuniji dr. Andreas Schmidt je v nemški oddaji radijske p«staje v Brašovu imel te dni pro-gramatičen govor za svoje rojake. Dejal je med drugim:
»Nič nam ne dokazuje bolje od nemških selitev v evropskem prostoru, da velika celinska evropska prostorna enota, ki se pojavlja kot osnova bodoče politične ureditve, ni le posledica velike nemške zmage, temveč tudi dosledni zaključek stoletnega razvoja. Narodi srednje in vzhodne Evrope so v glavnem ohranili sodelovanje z nemškim narodom, ker je samo ta stik onemogočil uveljavljenje nasproti vplivom z vzhoda. Rumunija je izvedla sedaj s svojo naslonitvijo na os Rim—Berlin politično oporoko vseh svojih najboljših ljudi, predvsem pa testament pokojnega Codreana. Z zadovoljstvom lahko ugotovim popolno medsebojno razumevanje, k5 vlada sedaj med generalom Antonescom, poveljnikom 'egij tovarišem Simo ter nemško narodnostno skupino. Novo narodnostno pravo se opira na formalno izjavo, da je nemška narodnostna skupina pravna oseba javnega prava. Nosilka narodne volje in izvršna oblast pa je v tej skupnosti narodnosocialistična stranka v Rumuniji. Naš vodja Adolf Hitler je z jamstvom, ki ga je dal rumunski državi ter s pošiljatvijo nemških čet za vežbanje kot prnkt!čnim dokazom za to jamstvo, nakazal not sodelovanla. Naj živi leeionarska Rumunija, naj živi velikonemški rajh Adolfa Hitlerja!«
Te izjave nemškega voditelja v Rumuni-
ji kažejo, da je nemška manjšina v Rumuniji že dosegla privilegirani položaj v skladu z zahtevami, ki jih je pred kratkim predložil generalu Antonescu dr. Schmidt. Uresničenje teh zahtev nam nadalje kaže, kolikšen pomen je tretji rajh pripisoval manjšinskemu dogovoru, sklenjenem z Rumunijo o priliki dunajske arbitraže 31. avgusta t. L
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
lan narodne zbirke CMD
Zaplenjeno imetje družbe »Astra Romana"
Rumunska vlada je odredila nad premoženjem velike rumunske petrolejske družbe »Astra Romana«, ki dela z angleško-nizozemskim kapitalom, zaporo, da zagotovi izplačilo odškodninskih zahtevkov, izhajajočih iz raznih kaznivih dejanj te družbe. Proti »Astri Romani« je naperjeno kazensko postopanje z obtožbo, da je pri vrtanju novih petrolejskih vrelcev na-peljavala nafto iz področja drugih koncesij v svoje vrelce. S tem so bili oškodovani mnogi rumunski državljani, ki imajo delnice drugih petrolejskih družb.
Delo za gospodarsko |R A D I O osamosvojitev Azije
Tokio, 5. nov. j. (Reuter.) Japonsko informacijsko ministrstvo javlja, da pripravlja japonska vlada lOletni gospodarski načrt, katerega cilj je ustvaritev velikega avtarkičnega bloka med Japonsko, Man-džukuom in Kitajsko. V objavi japonskega informacijskega ministrstva je med drugim rečeno, da bo Japonska z ustvaritvijo takega bloka dosogla svoj glavni cilj, to je omejitev svoje gospodarske odvisnost od inozemstva v največji mogoči meri. Japonska bo ta svoj načrt po gospodarski osamosvojitvi zasledovala navzlic vsem oviram, ki bi morda nanje naletela. Kjer se bo izkazala potreba, bodo izvršene velike preselitve delovne sile Iz ene dežele v drugo Cele industrije bodo iz svojih sedanjih središč preneSene v druge kraje. Med japonsko vlado, vlado Mandžukua in vlado v Nankingu bodo sklenjeni posebni dogovori o zaračunavanju v medsebojnem trgovinskem prometu, tako da se bo izmenjava gospodarskih dobrin med vsemi tremi deželami kar najbolj pospešila.
Sreda, 6. novembra
Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Poročila. — 18: Obisk pri litografu (reportaža). Delaj z nami (g. M. Zor). — 18.40: Naloge delavske zbornice (g. Jože Langus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura — 1950: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) ter napovedi in poročila.
Beograd 20: Prenos opere iz nair. gledališča. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Iz zvočnih filmov. — 20.30: Koncert solistov. — 21: Koncert J. Križaja. -- Praga 19.25: Iz čeških operet. — 20.30: VeseJa muzika. — 19.35: Komorni koncert. — Sofija 19.30: Bolgarska glasba. — 20: Oddaja za Dobrudžo. — 21: Klavirske sfcladbe. — 21.30: Operna glasba. — 23: Bolgw«ke pesmi. — Berlin 19.20: Mali orkester. — 20.15: Veliki orkester in solisti. — 21.15: Lahka in plesna muzika. — Rim 17.45: Koncert, orkestra. — 21: Pester glasbeni spored. — 22.10; Lahka godba in pie&
Pri!agodeuan|e zračni vojni
»Ljudstvo, ki pričakuje, da bo vlada zanj vse pripravila,
diktatorja"
Kakor poročajo »Basler Nachrichten«, se je v zadnjih tednih na novo izkazalo, kolikšne prilagodljivosti in improvizacij-skega talenta je sposoben angleški značaj. Z ozirom na zračno vojno je prebivalstvo pogostoma
samo od sebe prevzelo pobudo
in je postavilo vlado bolj ali manj pred izvršena dejstva. Tega oblasti ne smatrajo za vmešavanje v svoje posle. Tako piše »Evening Standard«: »Ljudstvo, ki pri-
čakuje, da bo vlada zanj vse pripravila, zasluži diktatorja.«
Možje ribiškega brodovja so nekega dne korakali pred Whitehall in zahtevali, naj se njih ladje oborože. Iz tega je nastalo nekakšno
ljudsko brodovje.
Podobno so pred časom improvizirali prevoz iz Dunkerquea in ljudstvo je na isti način ustvarilo tudi prostovoljno obrambno službo, ki obsega danes poldrug mili-
ChurchlU nadzira obrambna dela
Angleški min. predsednik Churchill pregleduje obrambna dela nekje na Angleškem
Če Še ne ves, zda] Izveš: Granata se }e zarila v deblo
da so v kitajski pokrajini Džehol odkrili petrolejske izvire;
da je bil v Toki ju pamiloščen Tameo Šagoja, ki je L 1930 smrtno ranil tedanjega min. predsednika Hamagušija;
da bodo zanaprej Francozi prejemali po 100 g mila na mesec;
da znašajo vojni stroški Francije od 1. januarja 1940 do danes 134 milijard frankov;
da bodo Angleži po informacijah iz Londona v šestih mesecih prekosili proizvodnjo letal v Nemčiji;
da je umrl sloviti cirkuški dowm Paoio Fratellini, ki je s svojima bratoma Francem in Albertom Fratellini jem razveseljeval ljudi;
da so te dni v Sofiji prikazovali ffflim o
italijanski zmagi v Somaliji. Predstavi je prisostvoval tudi kralj Boris z min. predsednikom Filovom;
da pride peti bolnik v umobolnico zaia-di prekomernega uživanja alkohola;
da so pomaknili starostno mejo za angleške pilote od 28 na 31 let;
da so živila na Finskem od začetka vojne do danes poskočila za 27 odstotkov.
U tisoč porušenih hiš v Londonu
Glasilo ruske vojne mornarice »Krasna-ja flot« se bavi z nemškimi napadi na London in prihaja do zaključka, da so nemške bombe samo do 5. oktobra razdejale 18.000 londonskih hiš, ubile 8500 ljudi in jih 13.000 ranile. List pripominja k temu, da je prava škoda nemara še večja. Na Angleškem govore, da je v Londonu že polovica industrijskih podjetij prenehala obratovati.
Ogenj v belgijski tvornici stolov
V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil
katastrofalen požar v belgijski tvorni cd stolov v mestu Meenu v vzhodni Flanidriji. Gasilci, ki so bili pozvani na kraj nesreče, niso mogli obvladati požara in tako je vojaško poveljstvo nemške vojske priskočilo na pomoč s svojimi oddelki. Skupnemu naporu gasilcev in vojakov se je naposled posrečilo ogenj lokalizirati, kar ni bila lahka stvar, ker je med gašenjem pritisnila nevihta. Ogenj je do tal uničil dve tvor-niški poslopji. Eden izmed dveh lastnikov podjetja je bil v požaru ranjen, drugi je podlegel poškodbam, škoda znaša več milijonov belgijskih frankov.
jon mož. Neznani ljudje so ustvarili sklad za Spitefire, ki je danes narodna ustanova. Ko so pred kratkim zaradi zračnih napadov nastale
motnje v avtobusnem p.rometu
so ljudje na cesti z navadnim dviganjem rok ustavljali zasebne avtomobile in avto-mobilisti so radi sprejemali potnike na svoje sedeže. Med tem so motnje avtobusnega prometa z uporabo 2000 brzih avtobusov spet odpravili.
Nov ukrep, ki so ga začeli izvajati sedaj, da bi pomagali tistim, ki so izgubili hišo in pohištvo, je
rekvizicija hiš in pohištva
tistih ki so London zapustili in spravili svoj mobiliar v skladišča.
Kar se tiče zatemnitve, poročajo »Times«, da proučuje poseben odbor pripomočke, da bi se olajšali strogi predpisi za to zatemnitev. Tu je iz vojaških razlogov težko kaj napraviti. Zanimivo je, da so smatrali
dublinske luči za kažipot
nemškim bombnikom proti angleškim mestom in da so se zavoljo tega začela pogajanja med Londonom in Dublinom. Pogajanja so imela ta uspeh, da so v Dublinu sprejeli ukrepe, ki jih angleški uradni krogi označujejo za zadovoljive. Tudi za evakuacijo žensk in otrok iz Londona na Irsko se vodijo pogajanja, ki potekajo zadovoljivo, tako da se bo že v kratkem preselilo tja 25.000 oseb. številni ljudje vidijo v tem znake za neko zbližanje med Anglijo in Irsko.
Gorski masiv na albansko-grški meji pri Korči
Konkurentka
Rooseveltove žene
„Nu, pa stisni roko vsaj gospe Willklejevi!"
Tisk ameriške republikanske stranke si prizadeva na vse načine, da bi prikazal go. Edith Willkiejevo, imenovano »Pilly«, ženo njihovega kandidata za mesto državnega predsednika, kot živo nasprotje Roo-seveltovi ženi.
Pilly, pišejo, nima govorov po radiu, ni predsednica nobenega ženskega društva, ne plete niti v zasebnem življenju, niti pred tiskovnimi fotografi, itd. Pilly ima očitno celo množino negativnih lastnosti, ki pa predstavljajo, prikazane v pravi luči.
Konec julijanskega koledarja
Tudi Antijohija se je vdala In priznala gregorijanski čas
Sveta sinoda pravoslavno - katoliškega patriarhata v Antiohiji je nedavno sklenila opustiti julijanski koledar in ga nadomestiti z gregorijanskim. S tem izginja iz sodobnega življenja ustanova Julija Cezarja in prehaja dokončno v zgodovino.
Razlika med julijanskim in gregorijan-skim koledarjem je znašala, kakor vsi vemo, trinajst eni. Antiohija je bila konservativna do zadnjega in se je upirala uvedbi gregorijanskega koledarja. V Rusiji so julijanski koledar opustili že 1. 1917. Ob istem času se je odločil za to praktično
reformo tudi ekumenski patriarhat v Carigradu in pridružila se mu je tudi turška vlada. L. 1919. sta temu zgledu sledili še pravoslavni cerkvi v Jugoslaviji in Rumu-niji. Grčija se je pridružila temu sklepu šele 1. 1923.
S priključkom Antiohije, ki je bila najbolj nazadnjaška od vseh pravoslavnih pa-triarhatov, kar je v ostalem razumljivo, saj predstavlja eno od najstarejših krščanskih središč, velja zdaj povsod v krščanskem svetu gregorijanski koledar. V enem je torej čas le izenačil svet: v enotnem pojmovanju in štetju letnega časa.
ženske čednosti prvega reda. Najbolj tipična je menda zgodba o malem dečku, ki bi g. VVillkieju rad stisnil roko, pa je v gneči prišel le do njegove žene. »Nu, pa stisni roko vsaj ge. Willkiejevi!« je dejala njegova mati. Toda deček se je začel jokati: »Dami vendar ne daješ roke. Tej daš poljub! « In nedvomno ni nobenega Američana, ki bi ob tej zgodbici malo ne pomislil, da je ga. Rooseveltova ženska, »ki mora na leto stisniti največ rok«.
Prijela je bika za roge
Pogumno dejanje švicarske mladenke
Ostanek neke letalske bombe, M se je zarila v drevesno deblo in obtičala v njem
V Wittenbachu pri Sankt Gallenu v Švici je besen bik napadel nekega klavca, ga podrl na tla in težko poškodoval. Mož bi bil izgubil tudi življenje, da se ni njegova 16-letna hči kratko malo vrgla proti živali in jo zgrabila za roge.
Bik se je odvrnil tedaj od očeta in treščil dekle več metrov daleč, tako da se je tudi poškodovala. Med tem se je klavec lahko dvignil in pobegnil v neko hišo. Bik je tekel za njim in podrl več oseb, potem je začel zasledovati nekega moža, ki je
hotel po zdravnika za klavca. Mož se je rešil v hlev. šele potem, ko se je zbralo deset pogumnih mož, je besno žival uspelo obvladati in jo odvesti. Klavca in njegovo hčer so morah prepeljati v bolnišnico, več oseb pa se mora zdraviti doma.
Moderna plesna umetnost
Študija gojenk Labanove plesne šole v Berlinu
Sonja Hennie
pred sodiščem
»Stockholms Tidingen« poročajo iz New Torka, da se je morala znana prvakinja v umetnem drsanju na ledu Sonja Hennie zagovarjati pred ameriškim sodiščem zaradi prekršitve pogodbe s svojim manager-jem Dennisom Scanlanom.
Scanlan zahteva od Sonje Hennie 92.000 dolarjev zaradi neke ustmene pogodbe, v kateri mu je baje Hennie obljubila 20 odstotkov svojih dohodkov v Zedinjenih državah. Manager je vrhu tega posodil Hennie 2000 dolarjev za prevoz njenih roditeljev v Ameriko. Sonja Hennie je pred sodiščem izjavila, da o pogodbi, katero navaja Scanlan, nič ne ve, priznala pa je, da ji je mož posodil 2000 dolarjev za prevoz njenih roditeljev iz Evrope v Ameriko.
Parma — italijanski Bayreuth ?
Italijanski listi beležijo, da namerava prof. Pariset, župan parmski, v Parmi vsako leto organizirati cikel mojstrskih izvedb Verdijevih del po bayreuthskem vzorcu. Govori se celo o nekakšnem »Verdijevem hramu«. Projekt predvideva vsako leto 20 predstav. Zasnovan je tudi načrt Verdijeve knjižnice.
Cesta Romea in Julije
Iz Vincenze poročajo, da so začeli graditi cesto, ki bo vodila do znamenitih gradov Romea in Julije v Montecchiu Maggio-re, ki so ju pred kratkim obnovili. Delo vršita dva pionirska bataljona.
Cesta bo dolga 3 km in široka 7 m, uporabna bo za motorni promet vseh vrst in bo vezala veliko cesto iz Benetk v Milan z obema gradovoma. Imenovala pa se ne bo po Romeu in Juliji, kakor bi bilo pričakovati, temveč po Luigiju da Porta, ki si je 1519. izmislil novelo o obeh zaljubljencih.
Racionirana živila
Bolgarska vlada je izdala odlok, ki predpisuje skrčene količine nekaterih živil. V prvi vrsti je prizadeta Sofija kjer sme dobiti vsaka oseba dnevno največ 200 g sira, 100 g kaškavalja, 100 g masla ali pa 200 g svinjske masti.
Iz Stockholma poročajo, da je švedska vlada zaplenila vse zaloge masla, sira in riža. V bodoče bo dovoljeno prodajati samo nemasten sir.
ANEKDOTA
Fran Liszt se je rodil na Madžarskem, a madžarski ni govoril. V poznejših letih se je hotel naučiti tega jezika in učitelj, ki si ga je najel, se je trudil na vso moč, da bi ga izvežbal. Tudi slavni glasbenik se je trudil, toda po peti lekciji je tekmo opustil. Izgovoriti in napisati bi moral besedo »tantorithatatlansag«. Več nego desetkrat je poskusil, pa ni šlo.
Tragikoimedija je v tem, da se mu je veselje do madžarščine zmajalo baš nad besedo, ki pomeni po naše — »neomaj-nost...«
VSAK DAN ENA
»Moj oče ne pozna šale.c »Kako to? Najbrže je zelo zagrenjen?« »Niti malo ne zagrenjen — ampak sko-ro popolnoma gluh ...« (»Buen Humor«)
Detektivski roman
»Ne verjamem,« je odvrnilo dekle, »toda z gotovostjo ne morem reči. Seveda je bilo vse to otročarija, a razburjeni smo bili tako, da nismo utegnili paziti drug na drugega.«
»Zdaj vem, za koga je ponudil, naj mu obrnemo žepe!« je vzkliknila gospa Neilsonova.
»Kdo se je hotel dati preiskati?« je vprašal Blake.
»Gospod Warner — Pat Warner, kakor mu pravijo. Rekla sem mu. da jih je on sunil, pa je dejal: .Preiščite me!" Ta čas jih je bil kokopek že kam skril.«
»Pat jih ni ukradel,« je ogorčeno rekla Dafna.
»Zakaj ste ga obdolžili?« je vprašal nadzornik.
»Ker je rekel, da bi jih rad odsčipnil, in ker sem ga videla v svoji sobi! Ves večer mi je bil za petami, še pesem je sklanfal o meni!«
»Videli ste ga v svoji sobi,« je ponovil Blake in s tem podčrtal najvažnejšo točko obtežbe. »Kdaj je bilo to?«
»Dajte, da vam pojasnim,« se je oglasila Dafna. »Potrebovali smo blazin, če bi kdo padel. Na stopnicah jih še vedno ni bilo dovolj in tedaj je Pat — gospod Warner. hočem reči — vprašal gospo Neil-sonovo, ali mu dovoli, da stopi v njeno sobo.«
»Ali so bili takrat biseri še tam?«
Kakopek da so bili,« je dejala »groza«. »Šele potem ni bilo več ne duha ne sluha o njih!«
»Čez koliiko časa ste jih pogrešili?«
»Cez kakih dvajset minut.«
»Ali ste opazili, da je v teh dvajsetih mn u ah še kdo drug stopil v vašo sobo?«
»Tega ne.«
»A Karolina Ormesbyjeva je bila vendar tudi v vaši sobi!« je vzkliknila Dafna. »Nemira sem bila tudi jaz in še pol tucata drugih ljudi. Kdo pa ve!«
»Samo Pat Warner je rekel, da bi jih rad cd-ščipnil,« je rekla stara gospa.
»Oh, to je smešno.« Dafna se je bila ujezila -Gospod Warner si je med veče-rjo privošč i roti meni šaljivo opombo, ki so jo slučajno vsi sl ."ali.«
»Strašansko se vam mudi zagovarjati tega tatica,« je neprijazno dejala gospa N.ilsonova
»Pat ni tat! In zagovarjati ga tudi smem, ker sem se z njim zaročila!«
V svoji besnosti na žensko ki ji je bila to ikanj zoprna, je Dafna nehote planila s sk i nos.jo na dan. V naslednjem trenufku se je žj kesala Za hip je bilo tiho kakor v g^obu. Gospod Summe s. ki je prej drugim prepuščal bese do, se je zda sa n "glasil.
»Kaj praviš. Dafna?« je vprašal
»Rekla sem. da sva s Patom zaročena. In res :e. zaročila sva se. Zelo mi je žal, papa da som to tako izblekmla. Še ta tedrn sva te hoela vr: a-a" A takšnega hudobnega govorjenja o njem n prenesem.«
Mučno presenečen ji je oče za trenutek pogleda^
v oči. Ljubil jo je bolj kakor vse na svetu in za nič ne bi bil maral ovirati njene sreče, a ta novica je bila v sedanjih okolnostih prehud udarec zanj.
»O tem bomo še govor.li,« je mirno dejal. »Najprej moramo razjasniti ta dogodek.«
»Lep ljubimec,« se je poiogala gospa Neilsonova. »Poznam ga: to je tretji sin sira Timothyja Warnerja, nekega irskega barona Reven je kakor miš, pa išče cvcnka. da bi se lahko oženil!«
»To je laž! Pat je najspodobnejši človek, ki si ga morete misliti!«
»Miruj zdaj, Dafna!« je ukazal oče.
»Ta'ko ne sme govoriti o nj.-m!« Dekle je s pla-menečimi očmi gledala zdai njega, zdaj njo, kar se je oglasil nadzornik in odvrn'"l prepir.
»Mislim, da mi je stvar zdaj jasna,« je dejal. »Želite, da preiščem prtlia^o? Seveda ni verjetno, da bi pri tem res kaj našel.«
»Kcga ne?« je v ra ala groza« Ste mar zaradi tega p! šli semki?«
»To ne,« je Elake z rasm. kom odvrnil, »a kaj mislite, al L o človek, ki ve, da mu bodo preiskali rtljago. pu -al tak'n reči v nji? Ogl dal si b:m vse kovčke do sob-h. morda najdeni kje kakšno krivclvčv G's.-» » je,« se je obrnil h gospodu Summersu l.i n;hče ne z ^is i oos?stva ali ne
Bolje bi bilo pre-
odda ka
iskati pr1
savojeka po po«
rc.vim t;..;, a w « 7.V.V. i ?r>
"le r d. n dh da vendar rad na-
rra
H-J
•■ ;oria
\V:-
a čas snet nričela tekmovalna rava > b;li naprosili, naj vod'
it rm.če mo.V,- H ]r>r os o;1 Summer od-o.en. Pot •:0n'l je bi. višj. žreb ter si izbral tolkač.
Lithgow in Mason sta stala najprej pri vrat'h, a vse je kazalo, da se ni nadejati dobrega. Mason je bil hitro napravil dvajset tekov, toda pri dva-inštiridesetih tekih so bila že štiri vrata izgubljena. Vse ozračje je bilo drugačno kakor prejšnji dan. Vsak je bil videti potrt in slabe volje; kurat Charlie' Goss, ki je igral zdaj na strani domačega moštva, ni vedel ne kod ne kam. Odsotnost Dafne in gospoda Summersa, o katerih so mu bili rekli, da ju v hiši nujno potrebujejo, je bila seveda neprijetna, a mimo tega se mu je zdelo čudno, zakaj so vsi tako zamišljeni in čemerni. Na vse pretege si je prizadeval, da bi jih spravil v bol šo voljo, in si hkratu očital, da je tudi sam slabo razpoložen. Ubogi dečko pač ni mogel slutiti, da je edini predmet, o katerem bi bili mogli govoriti, zanj nedostopen. Kako bi moglo biti moštvo veselo, če je vsak čas pričakovati, da se pokaže na igrišču policija in prime enega izmed njih!
Charlie je govoril o včerajšnji razburljivi končni gri, češ da ni povsem prepričan, ali sta imela sodnika prav. Ako po preteku igralnega časa še padejo vrata, je dvomljivo, ali sme tolkač še enkrat preiti iz rok v roke. Takšno zadevo da je treba • edložiti vrhovni kriketni zvezi v odločitev.
Nekaj soigralcev je pretresalo z njim to stvar, a videti je bilo, da jih le malo zanima, in tako so o kmalu opustili.
Ko je Bili Mason odigral, je pristopila k njemu /era in ga odvedla v stran, tako da ju drugi niso logli slišati. Izza mučnih besed med snočnjim plesom ni bila več govorila z njim.
r
Veliki in mali narodi
Glavno fašistično glasilo o hierarhiji narodov — Mali narodi se bodo morali odreči gospodarski in politični neodvisnosti — Vladali bodo le veliki industriiski
imperiji
Glavni fašistični organ »II Popolo d'Ita-Ea« z dne 3. t. m. objavilja uvodnik o »hierarhiji narodov«. V članku čitamo med drugim:
Glede nove Evrope se danes mnogo piše in ugiblje. Mi moramo voditi vojno tudi proti tem ideološkim zmotam. Ideal, ki nas vodi v borbi, je dosegljivost moči kot izvora civilizacije, ki naj jo izžarevamo v svet. Zato bo treba novo Evropo urediti v smislu načrtov osi ter izven sleherne ena-kopravnostne teorije. Ves naš napor mora stremiti za tem, da zrušimo status quo, seveda ne da bi sami zapadli v versajske zmote, demokratične utopije aili ženevske hinavščine. Med narodi bo treba postaviti novo hierarhijo, ki ne bo smela več sloneti na meščanski vsemoči kapitala, temveč na novih vrednotah: sposobnosti žrtvovanja, demografski sili, dcilu in inteligenci.
Kdor ne veruje v novo hierarhijo narodov, seveda ne veruje tudi v notranje hierarhije, kakor jih je ustvaril fašizem. Prevladujoči Rim na enem koncu osi pomeni sintezo vseh naših idealov v nasprotju z zmešnjavo internacionalističnih zamisli, ki se z njimi pečajo le še bedaki. Rim je po Mussolinijevih besedah naše izhodišče in naš cilj, naš simbol ali, če hočete, naš mit. Fašizem mora biti v tem pogledu prav tako nepopustljiv, kakor je bil nepopustljiv, ko je na znotraj prevzeli oblast.
Obenem pa moramo nastopiti proti nespametnemu pridigar)ju o bodočem evropskem raju, kajti na zemlji ne bo nikdar raja. Seveda bo pofašistena Evropa boljša od sedanje, toda fašistična stvarnost ju-tršnjega dne ni vezana na kake ideologije, temveč samo na našo moč v našem življenjskem prostoru. Pot, po kateri moramo stopati, je pot, ki naj nas popelje
do popolne nadvlade osi tako na političnem in gospodarskem kakor duhovnem področju. Vsako drugo zamisel moramo odkloniti. Zato tudi vprašanja mej ne smejo biti jutri prevladujoča vprašanja. Odločilni činitelj v sedanji borbi je postalo letalstvo, katerega si lahko dovolijo sarno veliki industrijski narodi in najboljše rase na svetu. Prav zato pa mora nastati novo vrednotenje držav in z njim nova hierarhija narodov.	Vojna je stvar, ki jo je treba likvidirati samo med velikimi: Namesto naroda se uveljavlja novi pojem »življenjskega prostora«, ki pripada velikim industrijskim imperijem, kateri so edini poklicani viladati na zemlji.«
Podobna izvajanja je objavila tudi ugledna fašistična revija »Critica Fascista«. Zaradi informacije čitateljev navajamo, da jih je posnel tudi švicarski list »National Zeitung« iz Basla z dne 1. t. m. v uvodniku pod naslovom: »Fašistična sodba o moderni vojni« Šv jarski list pa ne deli povsem mnenja glede usode malih držav ter pripominja s svoje strani med drugim:
»Male države bodo, koikoi doslej, tvegale svoj obstoj, ako'si bodo domišljale, da lahko vodijo dinamične politiko, ali pa, ako se priključijo politik, kake velesile, ki je potem sama poražena. Ob statični politiki in nevtralnem zadržanju pa si bodo lahko zavarovale svoje življenje, čim bi njih uničenje po drugi državi zahtevalo od te države več žrtev kakor pa b; z njih uničenjem pridobila. Zato bi bilo napačno odpovedati se lastnemu oboroževanju in lastni obrambni volji, ki je. kakor na primer v Mussolinijevih besedah v švicarskem primeru, naletela samo na spoštovanje in odobravanja italijanskega voditelja.«
ysl In Peremislj
Na dva svetova razdeljeno obmejno mesto v Galiciji
Mesto ob Sanu, ki nosi zdaj dve imeni, rusko Peremišlj in poljsko z nemškim prilastkom Deutsch—Przemysl, je sodobnikom prve svetovne vojne znano samo pod poljskim nazivom Przemysl, dasi je ležalo v maloruskem jezikovnem, področju. Znano jim je predvsem zaradi ogorčenih bojev, ki so divjali v 1. 1914. in 1915. med rusko in avstrijsko vojsko za posest tega važnega železniškega križišča ter izhodišča proti prelazu Užoku. Pri rusko-nemški razmejitvi je Sovjetska zveza vzhodni del Galicije pripojila Ukrajini kot najzapadnejši del rusinskega narodnostnega ozemlja. Za osnovo razmejitve v tem delu biv4e Poljske sta Rusija in Nemčija vzeli	San in tako je prišlo do meje, ki je ®kdanji Przemysl presekala na dva dela. Večji del mesta s trdnjavo, kolodvorom, vodovodom, elektrarno in z drugimi za življenje potrebnimi uredbami je pripadel Sovjetski zvezi, manjši del, ležeč na levem bregu Sana, pa je prišel pod Nemčijo. Tako je ruski del mesta dobil nazaj svoje staro ime Peremišlj, nemška uprava pa je za svoj del mesta obdržala poljsko ime ter mu dodala nemški atribut. Od takrat ležita ob Sanu dve mesti: Deutsch-Przemysl in sovjetski Peremišlj. Zveza med obema mestoma je bila mahoma pretrgana, kajti desni breg je bil usmerjen na Moskvo, levi pa na Berlin. Spočetka je ruski del mesta dobavljal nemškemu vodo in elektriko, kasneje pa se je nemški del osamosvojil in danes ni več odvisen od ruskega dela v pogledu vode in električnega toka.
Meja med obema deloma je izredno zanimiva in težko da je še kje na svetu potegnjena tako enostavno. Poteka namreč v obliki črte, potegnjene s kredo, natanko na sredi mostu, ki se boči nad Sanom. Ta črta ni samo ločnica dveh držav, dveh narodov, marveč je naravnost ločnica dveh svetov. Na vzhodni strani mostu vidimo široki tir ruskih železnic, preko mostu pa se opaža ožji tir proge pod nemško upravo. Zaradi transportov rumunskega petroleja, ki prihajajo deloma tudi preko ruskega ozemlja, so Nemci zgradili poseben kolodvor v svojem Przemyslu, za prekladanje drugega blaga, ki prihaja z vzhoda v Nemčijo, pa je bilo treba zopet poseb-
I nega kolodvora. Nemci so ga sezidali par kilometrov proč od meje pri vasi žurav-cih. Tu se s širšega tira preklada večinoma žito in les. Ker je Nemcem mnogo do tega, da se prekladanje vrši čim hitreje, so opremili oba kolodvora z najmodernejšimi pripravami za prekladanje tovorov, oziroma za prečrpavanje nafte in petroleja iz ruskih v nemške cisterne.
Ti transporti so tudi edini promet, ki se razvija med obema bregovoma. Onega malega obmejnega prometa, ki je tako značilen za meje med drugimi državami, na tej točki ni. Le redki posamezniki lahko gredo preko te obmejne točke po svojih uradnih poslih in še ti morajo biti opremljeni s celo vrsto izkaznic, dovoljenj, propustnic in potrdil, na gosto posejanih z važnimi žigi. Oba bregova reke sta po vzajemni želji obeh mejašev zagrajena z bodečo žico, v kateri ni prehodov. Nemški del mesta sestoji iz samih novih vil nekdanjih poljskih premožnejših slojev in nova poslopja se grade z veliko naglico, kajti mesto je zaradi živahnega blagovnega prometa zelo važna postojanka. Veliki jekleni most, ki preko Sana veže obe državi, je ona žila, ki dovaja zapadu važnih življenjskih sokov z vzhoda. Kakih 200 metrov od mostu patruljirajo na obeh straneh nemške, odnosno sovjetske straže. Stika te čete nimajo nikakega.
Rusko mesto je staro, nemški del pa je nov, toda to ni edina razlika. Dasi šteje nemški del komaj 15 000 prebivalcev, ruski pa vsaj trikrat toliko, je na ruski strani opaziti velika tišina in praznota po ulicah. Po noči je rusko mesto skoro pogreznjeno v temo, dočim je nemška naselbina oblita z lučjo, ki jo dodaja nova elektrarna. Zdi se, da je Peremišlj precej i?praz-njen, bogve iz kakšnega razloga. Sličen položaj se opaža vzdolž vse meje ob Sanu in tudi ob Bugu. Povsod so Rusi izpraznili širok obmejni pas tri kilometre v globino. Ko je bila pospravljena letina, so prebivalci obmejnega pasu odšli v notranjost države. vasi in polja pa so ostala prazna. Tako se razprostira med Rusiio in nemškim področjem širok pas prave pravcate stepe.
Dardanelska zagonetka
Pod gornjim naslovom piše »Jour-Echo
de Pariš«:
Italijansko-grški spopad kot tak ni prišel za nikogar iznenada, ker je pač posledica dogodkov ter samo usodna predigra bodočega razvoja na srednjem vzhodu. On vsebuie mnogo neznank, od katerih sta dve najvažnejši. Balkanski sporazum je nekoč vezal Rumunijo. Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo. Po revoluciji v Rumuniji, ko je general Antonescu brez pridržkov pristopil k politiki osnih velesil, je Rumu-nija zadala smrten udarec tej pogodbi, ki je bila že dlje časa brez moči. Od balkanskega sporazuma je ostal samo še grško-turški pakt. sklenjen pred dvema letoma. Turčija in Velika Britanija sta z Grčijo povezani s pogodbo medsebojne pomoči. General Wavell. poveljnik angleških sil v tem delu Sredozemlja se ie baje mudil v Ankari, kjer se je pogajal s turškim generalnim štabom. Kaj bo v tem kritičnem položaju ukrenila Turčija? To ie vprašanje.
Turčija ie od vgesa začetka Kemalove-ga režima vzdrževala tesne zveze s Sovjetsko Rusijo. Od takrat so izmenjani mnogi poslaniki in številni diplomati so ojačili nekdanje stike in zveze. Stalin je danes veliki koristnik vojne: vse je dobil, ne da bi bil kaj izgubil. Sovjeti so se v zunanji politiki pokazali kot verni pristaši stare carske tradicije. Zdaj ie veliko vprašanje, ali jim bo usipelo. da ostanejo balkanski drami ob strani. To bo težko, saj so vedno naglašali svoj veliki interes na morskih ožinah v Bosporu in Darda-nelah. Toda Moskva je od začetka vojne sem kazala prav tako veliko skrb. da ostane v čim boljših odnošajih z velesilama osi. Ni še znano, ali ie trojni sporazum med Rimom. Berlinom in Toki jem v kakršnikoli meri izpremenil to stanje. Vsekakor Stalin ni ničesar podvzel, kar bi ka-
zalo. da je opustil svoje stališče č-ka-iia ; Težka je odločitev med željo cs ati n2-' vtralen in med tradicionalno pri vlač ostjo Dardanel. ki ga ima ta cžina na vsakega ruskega državnika. Na i so ruske ?kr-bi zaradi Balkana še tako resne, ona vendar ne more pozabiti, da ni samo črno-morska. marveč tudi tihomorska država. In v tem dejstvu ie ona težkoča. ki vež* Rusiji roke ter ji ne dovoli svob:dne akcije na Balkanu.«
BELEŽK
Sokoli v vojaški službi
»Službeni vojni list« objavlja uredbo ministra vojske in mornarice generala Milana Neaiča št. 36.315 od 3. oktobra t. 1. Naredba se glasi:
»Spričo vprašanj, kako je postopati s člani Sokola kraljevine Jugoslavije v pogledu odsluženja kadrskega roka z ozirom na nove predpise, sporočam po predlogu načelnika glavnega generalnega štaba št. 1763/40 sledeče: Po odredbah čl. 42 in 49 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice je bilo določeno, da služijo rekruti, ki so člani Sokola kraljevine Jugoslavije, tri mesce manj, odnosno 45 dni od odrejenega jim kadrskega roka. čas 3 mescev se jim je vračunaval kot skrajšanje kadrskega roka. Zaradi tega je treba takoj odpustiti iz vojaške službe vse one kadrovce Sokc le, ki so do 31. avgusta, ko je bila objavljena uredba o spremembah zakona o ustrojstvu vojske, odslužili svoj skrajšani kadrovski rok.«
Beograjska sokolska društva nadaljujejo z vojaško-obrambnimi tečaji. Prihodnje tedne se bodo vršili v Beogradu tečaji za aktivno obrambo, ki se jih bodo morali
udeležiti val člani od 18. do 66. leta, 6e niso oproščeni vojaške službe. Istočasno se bodo vršili tečaji za pasivno obrambo, katerih se bodo morali udeležiti sokolski pripadniki od 14. do 60. leta. V teh tečajih bodo prvenstveno člani, ki so oproščeni vojaške službe.
Seja Društva za ceste
Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo v Beogradu plenarna seja Jugoslovenskega društva za ceste. Sejo so se udeležili predstavniki Društev za ceste iz posameznih banovin; slovensko Društvo za ceste je zastopal njegov predsednik dr. Vinko Vrhunec. Po številnih referatih raznih naših strokovnjakov za ceste je bila sprejeta daljša resolucija, ki govori prvenstveno o potrebi modernizacije in spopolnitve našega cestnega omrežja.
Poslednja točka dnevnega reda plenarne seje je bila razprava o predlogu Društva za ceste v banovini Hrvatski. Predlagalo je namreč razpust Jugoslovenskega društva za ceste in ustanovitev Zveze društev za ceste. V razpravi je bilo ugotovljeno. da hrvatski predlog pomeni kršenje pravil društva in da je za spremembo organizacije pristojen samo kongres. Končno ie bilo soglasno sprejeto, da se poveri predsedniku Društva za ceste v Ljubljani g. dr. Vrhuncu, naj stopi osebno v stik z odborom Društva za ceste v banovini Hrvatski in najde primeren način za izvedbo reorganizacije Jugoslovenskega društva za ceste in za nadalino sodelovanje s Hrvati.
O sodobnih delavskih organizacijah
O »sodobnih delavskih organizacijah« razpravljata v glasilu slovenskega Jugo-rasa kaplana Godina in Križman. duhovna voditelja te organizacije. »Slovenski delavec« proglaša za sodobne delavske organizacije: Jugoras. Hrvatsko delavsko zvezo in pa seveda tudi slovenski del Ju-gorasa. Zvezo združenih delavcev Obenem trdi list. da »je od vseh narodnih strokovnih gibanj v naši državi ZZD najstarejša«. Ko so gospodje tako primerno »uredili« svoj krstni list. predlagajo Ju-gerasu in Hrvatski delavski zvezi naj se sporazumeta z njimi in skupaj ustanovita federalno strokovno delavsko organizacijo, ki bi bila edini pooblaščsni predstavnik jugoslovenskega delavstva. Vsekakor star recept, po katerem so se skušali zdraviti gospodje pri »Slovenskem delavcu« že v času, ko so živeli še v svitu Stojadinovi-čevega režima. Saj so tudi takrat že pripravljali slično »enotno privileg:rano delavsko strokovno organizacijo za teritorij cele Jugoslavije«.
Morda je ravno takratni poskus kriv. da sedaj zadeva ne gre izpod rok in da mora »Slovenski delavec« potožiti: »Sporazum z Jugorascm je gotov. Toda s Hrvatsko delavsko zvezo pa ne gre naprei. ker so Hrvati zaradi oretek^sti zadniih desetletij zelo nezaupljivi in tudi precej nedostopni«
Napoveduje se strog režim na univerzah
Glavno glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice »Samouprava« razpravlja o potrebi, da se revidira vseučiliška avtonomija. članek tolmačijo v beograjskih političnih krogih kot napoved radikalnih ukrepov vlade. »Samouprava« v uvodu zatrjuje, da so zavladale na naših univerzah, posebno na beograjski, naravnost nevzdržne razmere, ki kriče po temeljiti reformi. Nato nadaljuje:
»Široka javnost žal ni dovolj točno poučena o pravem stanju na naših univerzah in o dogodkih, ki so se odigravali lansko in letošnje leto zlasti na beograjski univerzi. V zvezi s tem je treba pribiti, kdo danes največ govori o vseučiliški avtonomiji, a pri tem stvarno sistematično ruši in izpodkopava to avtonomijo. Javnost si predstavlja pod pojmom vseučiliške avtonomije svobodo znanosti, vzgoje in študija. Nihče nima ničesar proti svobodi znanosti. To svobodo pa rušijo ravno tisti, ki največ govore o njej. Ti ljudje so pretvorili univerzo v navadno politično areno, kjer so prevzeli glavno besedo najbolj glasni poliični kričači. Ti kričači so se vrinili tudi v skoro vsa akadenska društva in klube, tako da se bavijo ta društva s političnimi vprašanji namesto s strokovnimi zadevami. Tem temrim elementom se je tudi posrečilo razbiti vsako sodelovanje med profesorji in akademsko mladino, ki je bilo že na najboljši poti. Zanesli pa so tudi pravo kaotično spanje med same akademike, ki so razdeljeni na krvavo se med seboj boreče tabore.
Danes so časi taki, da zahtevajo odločno akcijo proti elementom večnega nemira in zdražb. Država ne more trpeti nobenih razdiralnih akcij, najmanj pa še na tleh naših univerz, kjer rastejo naši bodoči narodni voditelji. Odstraniti moramo z naših univerz politiko. Univerze so mesto za znanost, ne pa za politične borbe. Napočil je skrajni trenutek za likvidacijo vseh skupin, ki se bavijo po naših vseučiliščih s politiko, namesto s študijem in znanstvenim delom. Na naših univerzah bomo morali izvesti čim prej potrebne reforme, ki bodo odgovarjale duhu časa, kakor so slične reforme izvedli že v Franciji. Italiji, Nemčiji in tudi v Angliji.«
Ministrstvo prosvete je že pred dvema mesesma i?delalo načrt novega vseučiliške-ga zakona ter ga pcslalo vseučiliškim senatom v mišljenje. Senati so sicer projekt odklonili, toda prosvetna uprava je sedaj odločena, da ga uzakoni. Zadnji dogodki na beograjski univerzi so razvoj stvari le pospešili — tako izjavljajo v poučenih krogih.
Bolgarija in novi dogodki
Sofijski »Mir« je te dni objavil pod gornjim naslovom članek, iz katerega posnemamo nekai misli. List pravi:
»Bolgarski narod se povsem jasno zaveda. kaj se te dni zgodovinskega dogaja, tem bolj. ker njegova zunanja politika ni od včeraj ali danes. 2e dolgo let jo označuje stalnost, ki je ostala navzlic raznim režimom. To politiko nadaliuie Bolgarija tudi danes. V takšnem trenutku je bilo otvorjeno drugo zasedanje sobranja, na katerem je bila spregovorjena prestol-na beseda zgodovinskega pomena, kakor je zgodovinskega pomena tudi naše zadržanje. Bilo bi napačno misliti, da bi mogla Bolgarija voditi intransigentno ali sentimentalno politiko. V osnovi naše zunanie politike je bil vedno realistični nagon. Ta politika ie dala svoj prvi sad — Dobru-džo.
Vendar pa ie treba pripomniti, da ima Bolgarija '— danes še bolj ko včeraj — svoje zahteve, zlasti odkar ie neuillysJd diictat samo še spomin ... Te zahteve pozna ves svet. zlasti pa oni. ki jih posredno ali neposredno zanimajo. Konflikt med Italijo in Grčijo pomeni začetek novega, pravičnejšega reda na Balkanu, v katerem bo vsak balkanski narod našel svoje naravno, zgodovinsko in geopolitično mesto.«
Lep župan
V občini Karanac pri Somboru je aretiralo orožništvo tamošnjega župana Ste-vana Lozanova in še nekaj njegovih pri-
jateljev. Obtoženi so, da so februarja 1936 napadli nekega trgovca Kona in s pretnja-mi izsilili od njega, da jim je dal 10.000 din. župan Lozanov je bil takrat aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor, zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil pozneje Izpuščen. Vsi udeleženci pri ropu pa so »e medsebojno zaprisegli pod pretnjo smrti, da bodo o zločinu molčali do smrti- Sedaj pa so se sprli in eden od njih je prijavil župana Lozanova, da je bil voditelj roparske bande.
L...............
(NSERIRAJTE V „JUTRU"!
ŠPORT
Še odmevi o zagrebški tekmi
Razne zanimive podrobnosti in statistični podatki Prvi nemški časopisni glasovi
Vsi jugoslovenski listi se tudi v včerajšnjih številkah še obširno bavijo z nedeljskim uspehom naše nogometne reprezentance proti nemški v Zagrebu in objavljajo v zvezi z njim predvsem zelo izčrpna poročila o večernem zaključnem banketu v hotelu »Esplanadu« v Zagrebu, pri katerem je bilo navzočih skupno z obema moštvoma okoli 100 povabljenih gostov. Pri tej priliki sta imela predsednik VNS dr. Andrejevič in predsednik nemške nogometne zveze dr. Linnemann pomembna govora, v katerih sta oba predvsem poudarjala dobre medsebojne športne odno-šaje. Dr. Andrejevič je v svojem govoru še posebej naglasil, da se je v tej tekmi krasno manifestiralo tovarištvo in bratsko podpiranje beograjskih in zagrebških igralcev ki je prineslo zasluženo zmago, »čeprav mi, tako je dejal predsednik, v športu gledamo samo šport in čeprav smo kot športniki včasih suhoparni v svojih kombinacijah, vendar čutimo, da naš šport danes diha v novem duhu, ki nam bo prinesel ono, za čemer vsi stremimo. Naj bi bila to častno nagrada za vse športne delavce in za igralce, ki so izvojevali to zmago«. Govornik nemške delegacije se je zahvalil za nadvse prisrčen sprejeme in priznal med drugim, da je naše moštvo doseglo časten izid, ker je bilo boljše in je predvedlo boljšo igro. »Prihodnje leto, ko se bomo spet sestali v Berlinu, je končal g. Linnemann, bomo spet zastavili vse sile, da zmagamo in morda nam bo to uspelo«.
Glede števila obiskovalcev nedeljske prireditve v Zagrebu so si časopisna poročila precej nasprotovala. Mi smo to število ocenili na približno 15.000 in kaže, da smo imeli prav. Obračun sicer še ni izgo-tovljen, toda znano je, da ni bilo prodanih več kakor 11.500 vstopnic, če se temu prišteje veliko število brezplačnih vstopnic in tudi precejšnje število onih, ki so si kakor koli mimo blagajn pomagali na igrišče, bo precej prav, če trdimo, da na nedeljski tekmi res ni bilo več kakor 15.000 gledalcev. Dohodki znašajo po dosedanjih ugotovitvah 282.750 dinarjev, kar je vsekakor rekord za Zagreb, če se računa, da je stala najcenejša vstopnica 20 dinarjev, je ta številka skupnega inkasa razmeroma nizka. Sicer pa je treba počakati na končni obračun!
Nekaj statistike
Najvestnejši poročevalci na zagrebški tekmi so sestavili tudi zanimivo statistiko, iz katere se lahko precej sklepa, kako je tekla ta pomembna igra. Kdor bo gledal te številke, bo lahko videl, da sta bila oba nasprotnika po igri v glavnem enakovredna.
Prvo, kar so šteli, so bili koti, kl jih je bilo na vsaki strani po 7, in sicer do odmora 5:1 za nas, po odmoru pa 6:2 za Nemce. Ti so se več streljali na gol kakor naši. in sicer 14-krat, naš napad pa je oddal vsega 12 strelov. Pri tem so bili Nem-
V neka] vrstah
v nedeljo spet ligaški spored
Po velikem nogometnem dogodku v Zagrebu se bo doma že prihodnjo nedeljo spet začelo staro življenje. Zdaj se bomo spet vrnili v lige, kar v vseh treh ligah.
V	slovenski ligi bodo imeli na sporedu tretje spomladansko kolo ali deseto v celoti, v katerem se bodo srečali:
v Celju: Olimp—železničar, v Kranju: Kranj—Mars, v Ljubljani: Ljubljana— Bratstvo in v Mariboru: Maribor—Amater.
Naslednjih 5 tekem v hrvatski ligi, ki bodo tudi to nedeljo, spada še v jesenski del tekmovanja. Razpored je naslednji:
v Zagrebu: Hašk—Slavi ja (V) in Con-cordia—železničar, v Sarajevu: Sašk— Gradjanski, v Splitu: Hajduk—Split in v Subotici: Bačka—Slavi ja (O).
V	srbski ligi bodo že nadaljevali spomladanski del tekmovanja, in sicer so v I. povratnem kolu na vrsti naslednje tekme:
v Beogradu: BSK—Gradjanski in Jugoslavija—Bata, v Subotici: 2AK—Jedinstvo, v Sarajevu: Slavija—Bask in v Pančevu:
Jugoslavija (J)—Vojvodina.
★
V	madžarskem prvenstvu je bilo v zadnjih treh dneh odigrano II. kolo, v katerem so bili najpomembnejši tile izidi: Fe-rencvšros—Szolnok 4:0, Kispest—Torekvčs 3:0, Elektromos—Gama 3:2, Ferencvšros— Ujpest 5:0 (1:0)!, Szeged—Torekvčs 3:1, Szolnok—Halad&s 4:0 itd. — V prvenstvu vodi Ferencvaros z velikim naskokom pred Ujpestom in Szegedom.
V	Italiji so preteklo nedeljo odigrali V. kolo nogometnih tekem za državno prvenstvo, ki je prineslo naslednje izide: Na-poli—Genova 2:1, Juventus—Novara 3:0, Ambrosiana—Lazio 4:2, Fiorentina—Livor-no 5:2, Milano—Triestina 1:1, Bari—Roma 2:2, Venezia—Torino 2:2, Bologna— Atalanta 1:0. — Na čelu tabele je Fiorentina, drugo in tretje mesto pa zavzemata Juventus in Bologna.
Kakor piše »Politika«, je bil naš znani plavalni strokovnjak in trener Darko Pr-van, kl živi zdaj v Splitu, obveščen iz Budimpešte, da namerava tamkajšnji klub FTK o božiču izvesti veliko plavalno tekmovanje, na katero misli povabiti tudi naše znane rekorderje Branka 2ižka, Luka Ciganoviča, Ivico Curtinija in Toneta Ce-rerja. Kakor pravijo, hočejo tamkaj poskusiti zrušiti evropski rekord na 400 m
ci slabši strelci, ker je Glaser od teh udarcev dobil samo polovico žog v svoje roke, ostali pa so šli mimo. Glede izpuščenih tako imenovanih »sigurnih situacij« je razmerje 1:1. Enkrat je namreč Lehner, enkrat pa Cimermančič v drugi polovici igre zastreljal tako zvano stoodstotno šan-so. Igra je bila ostra, toda v splošnem v dovoljenih mejah. Nemci so zakrivili 11 foulov, naši pa 9. Z rokami so grešili Nemci štirikrat, naši pa dvakrat, offsidov pa je bilo 6, dva v našo škodo in 4 na škodo gostov. V celoti je bila žoga 30-krat izven igTišča.
Kaj pišejo Nemci ?
O nedeljski nogometni tekmi čitamo zdaj tudi že prva poročila v nemških listih, ki pa se zaenkrat omejujejo večinoma samo na potek igre in le delomu ugotavljajo, zakaj je izgubila nemška enajstoriea.
Tako piše graška »Tagespost«, da je poraz posledica raznih neugodnih okoliščin, čeprav ne gre podcenjevati zaslužene zmage Jugoslovenov. Nemci so morali, tako piše graški list, v zadnjem hipu spremeniti svoj napad, ker Conen zaradi poškodbe ni bil pri najboljši moči. Razen tega se igra v nemškem napadu na malem Con-cordijinem prostoru ni mogla prav razviti. Samo Kupfer je izpolnil vsa pričakovanja, napadalna vrsta z VValterjem v sredini pa je bila šibka. V obrambi je bil Streitle boljši od Janesa, medtem ko Klodt ni mogel preprečiti obeh golov. 25.000 gledalčevo^ se je veselilo te igre domačih, kl so pokazali silen polet proti vratom. Odličen kakor zmerom je bil jugoslovenski vratar Glaser. Oba branilca sta bila trda, toda zelo sigurna z žogo, v napadu pa sta bili obe krili nevarni (!)... V drugem polčasu so Arlta v jugoslovenskem kazenskem prostoru spravili na tla, toda italijanski sodnik Scarpi je ta dogodek prezrl. (Tudi nihče od ostalih gledalcev ga ni videl. Op. ur.)
Dunajska izdaja »Volkischer Beobach-terja« pravi v prvem poročilu o tej tekmi z naslovom »Slaba igra nemške enajsto-rice v Zagrebu«, da četrta meddržavna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo pred 25.000 gledalci (!) nemškemu moštvu ni prinesla pričakovane zmage. Nemška enajstoriea je morala nastopiti brez Conena, za katerega je vskočil mladi Zvolanowski iz Diisseldorfa. Ker tudi ostali napadalci, da celo vse moštvo niti od daleč ni igralo tako dobro, kakor bi se lahko pričakovalo, ta ponovni poraz ni mogel presenetiti... Kmalu po začetku se je videlo, da je imelo nemško moštvo s terenom in majhnim prostorom znatne težave, zato pa so se tem laže uveljavljali domačini itd.
Po teh prvih poročilih moramo sklepati, da so posebni poročevalci iz Nemčije precej hudo zamenjavali posamezne igralce, pa tudi glede igre posameznih delov naše enajstorice niso izrekli najbolj objektivne sodbe, čeprav celoti priznavajo, da je bila naša zmaga neoporečna.
prosto, pri čemer naj bi poleg žižka in Tatosa pomagal tudi najboljši nemški plavalec na tej progi Plath.
V nedeljo 10. t m. bo v Beogradu ustanovni občni zbor vrhovne kolesarske zveze za vso kraljevino, ki sta ga sklicali slovenska in srbska kolesarska zveza. Dejansko gre tukaj za ustanovitev novega vrhovnega kolesarskega foruma za vso državo, ker sedaj obstoječega v Zagrebu Srbi sploh niso nikoli priznali, naša kolesarska zveza pa je v teku dogodkov tudi prekinila vse odnošaje z njim in zdaj v vsem sodeluje s Srbi. Na občni zbor so bili povabljeni tudi zastopniki hrvatske kolesarske zveze, vendar ni verjetno, da se bodo odzvali. Tako bomo bržkone tudi v kolesarstvu dobili drugo vrhovno zvezo za kolesarje, kakor jih imamo že ali pa jih delamo nekaj podobnih v ostalih panogah.
STTZ (Službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v prostorih SK Mladike. Zaradi važnosti seje prosimo sigurne udeležbe. Tajnik.
Gorenjska zimsko športna podzveza (Službeno). Obveščamo vse verificirane tekmovalce in mladino, da bo vsako sredo in soboto od 18. do 19. v Sokolskem domu na Jesenicah kondicijski trening pod vodstvom smučarskih učiteljev Smoleja Franca in Pračka Cirila. Prvi trening bo drevi. Tajnik I.
ŽSK Hermes. Drevi ob 19.30 seja uprave igrišč v prostorih gostilne Belič. Zaradi važnosti dnevnega reda prosimo polno-številne udeležbe.
SK Grafika. Danes od 15. dalje trening za vse igralce na igrišču za Kolinsko tovarno. Načelnik.
SK Slavija. Vabimo vse aktivne ln ostale člane na sestanek, kl bo drevi v klubski sobi na Sv. Petra c. 74. Važno zaradi nedeljskega gostovanja na pokalnem turnirju v Duplici, obenem pa so tudi poslovilni večer za člane, ki gredo k vojakom. Pričetek ob 20. Poravnajte članarino! Na sestanek vsi sigurno! Načelnik.
»Ilustrovane sportske novosti« štev. 53 so izšle vse v znamenju naše nogometne zmage proti Nemčiji v Zagrebu, kateri so posvečene skoraj cele 4 strani, tako da bodo tudi oni, ki tekme niso gledali, izvedeli za sleherno podrobnost o tem velikem dogodku. Za Slovence posebej je zanimiv članek »o drsalnem troboju v Ljubljani brez leda«, to je o nedeljski konferenci med predstavniki drsalnih zvez, ki so se sporazumeli za ustanovitev nove . rhovne zveze.

Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Vinka šeroue m več. Na praznik Vseh svetnikov zvečer je za vedno zatisnil oči g. Vinko šerona, učitelj v pokoju. Bil je splošno znan m zelo priljubljen v mestu kakor v okolici. Njegovo največje veselje je bilo petje in še v zadnjih letih, ko so mu že pešale življenjske moči, je še vodil okoliške pevske zbore in jih navduševal za lepo pesem. Mnogo let je deloval pri Glasbeni Matici kot tajnik, pevec in pevovodja. K zadnjemu počitku smo ga spremili v nedeljo popoldne. Velika množica znancev, prijateljev, stanovskih in pevskih tovarišev ga je spremljala do zadnjega doma. Mesma godba je igrala žalostinke, pevci Glasbene Matice pa so zapeli pred domačo hišo in ob grobu. Poslovilne besede je govoril minoritski župnik. G. Franc San-cin mu je izrekel ganljivo zahvalo v imenu Glasbene Matice. Za društvo »Vzajemnost« se je poslovil g. Rozman. Pokojnik je zapustil globoko užaloščeno vdovo gospo Elo, sina Vinka in hčerko Elico, katerim izrekamo iskreno sožalje!
j— Spominska svečanost je bila na praznik Vseh svetnikov na vojaškem pokopališču v Strnišču. Tu se vsako leto zbero oni meščani, ki ne morejo do umrlih svojcev, zato počaste in okrase gomile onih, ki jim je svetovna vojna odredila zadnji počitek v bližini Ptuja. Verske obrede je izvršil vojni kurat ter se v ganljivem govoru spomnil tisočerih žrtev, katerim je nemila usoda vojne prezgodaj ugasila življenje. častna četa je oddala salvo, pevski zbor »železničar« pa je pod vodstvom g. prof Burga pel žalostinke. jutri ob 20. uri film »Obtožujemo vas«, jutri ob 0. uri film »Obtožujemo vas«.
Iz F^ekmurja
pm— l'e.ii itčaji. ^Uiuzo^e trgovcev v Murski Soboti je organiziralo večerne učne tečaje za knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovsko dopisovanje, stenografijo, strojepisje, nemščino, italijanščino in ruščino. Tečajev, ki bodo trajali šest mesecev, se lahko uueisži vsakdo. Učnina znaša za vsak predmet mesečno 20 din.
pm— Narasle vode. Po deževju in prvem snegu so malodane vsi potoki močno narasli, nekateri so celo prestopili bregove ter poplavili bližnje travnike in polja. Prekmurski kmet je zato v skrbeh za svoj jesenski pridelek, ki g a še ni spravil z njiv; muči pa ga tuai vprašanje, kako bo z ietconjo setvijo, saj se ni nadejal tako zgociiijih vremenskih sprememb.
Ie Slovettfega Gradca
sg— Pri koiijiii je opreznost vedno na me-iu. Pred dnevi je udaril konj 311etnega hlapca Albina Biazn;ka od Sv. Jederti pri Slovenjem Gri adcu. Gospodar je kupil pred dnevi novega konja, ki je bil prve dni še pitcej divji, česar pa ponesrečenec ni preveč upošteval. Ko se je pri čiščenju preveč približal konju z glavo, ga je konj udaril v spodnjo ustnico in mu jo prebil. Druga nesreča se je primerila v nedeljo zve-icr v černečah pri Dravogradu. Pri nekem posestniku se je mudil na obiska Slietni dninar Jurij Cverlin. Posestnik p Juriju pokazal konjski hlev. Cverlin se Js- priblj-žal konju, ki ga je udaril in tako poškodc* val, da so ponesrečenca takoj prepeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec.
sg— Pes je nevarno ugriznil 301etno gospodinjsko pomočnico Marijo Gosnikovo. Marija je šla za Vse svete na grob svoje pokojne matere v črno. Zvečer je obiskala pri gostilničarju zaposlenega strica. Za hlevom jo je popadel domači pes. Gosniko-va je dobila globoko rano v desno nogo in je morala v bolnišnico.
sg— Nesreče otrok, v slovenjgraško bolnišnico so prepeljali triletnega sinčka dninarja Pijovnika. Otrok se je pri igri z mlajšo sestrico vsedel na štedilnik in dobil hude opekline. Druga žrtev igre pa je 71etna hčerka tovarniškega delavca Pogo-relčnika. Štefka je pri igri padla tako nesrečno, da si je zlomila desnico. Z vrelo kavo se je polila hčerkica čevljarskega pomočnika Klosternika. Tudi to ponesre-čenko so prenesli v bolnišnico.
Iz Litije
i— Jadranska uiiseL ^a jadranski dan smo imeli v Litiji letos celo več prireditev. Za uvod je predaval g. Viktor Pirnat o Jadranu in o domovih Jadranske straže. Prireditev je posetilo nad sto otrok z litijske ljudske šole. Pohvalno je, da je predavatelj prikazoval tudi značilne slike z morja in o prikupnih domovih ob našem morju. Prireditev je povsem dosegla svoj namen, saj se je spet poživila podružnica JS in so pristopili mnogi novi mladi člani. Na sam dan Jadranske straže so bile v vseh razredih proslave, mladina je nastopila z deklamacijami in pevskimi točkami, ponekod so imeli učenci, ki so odborniki Jadranske straže, celo sami zanosne govore o našem morju. Lepo so se oddolžili jadranski misli in propagandi za naše morje skavti iz stega kralja Matjaža. V nedeljo 3. t. m. pa smo imeli v gosteh domžalski podmladek Jadranske straže, ki nam je priredil uspel koncert v Sokolskem domu. Prireditev je privabila polno dvorano gostov iz Litije in okolice.
i— Razsvetlite savski kolodvor! S Save pri Litiji nam pišejo: Naša postaja ima
vedno dovolj prometa, zlasti zaradi tega,
ker je izhodišče za Sv. goro, Polšnik, Ma-molj in druge hribe. Pri večernem vlaku, ki odhaja ob 17. uri proti Ljubljani in ob 19. uri proti Zidanemu mostu, je v naši čakalnici že zelo temno, ko čakajo turisti na odhod vlakov, železniška uprava naj bi napeljala v postajne prostore elektriko. Saj jo je dobila v zadnjem času vsa vas, celo preprosti kmetje so si jo potegnili v hiše, le železnica je še nima in si sveti s starinskimi petrolejkami. Prav slabo je razsvetljen zaradi tega tudi ostali del kolodvora. Te dni se je primerila nesreča nekemu železničarju, ki je snažil stroj. Padel je z voza in je dobil take poškodbe, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Do te nesreče in še nekaterih drugih bi nikakor ne bilo prišlo, ko bi imeli pri nas elektriko. Izletniki in vaščani naprošajo direkcijo, da bi napeljala na postajo električno luč.
Naie gledališče
DRAMA
Sreda, 6.: Tekma. Red sreda.
četrtek, 7.: Cigani. Premiera. Premierski
abonma. Petek, 8.: zaprto. (Generalka). Sobota, 9.: Lepa Vida. Krstna predstava.
Red premierski. Nedelja, 10. ob 15.: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Anton Funtek: »Tekma«. Drama v treh dejanjih je delo slovenskega pisatelja. Dramatik Funtek je zajei v njej dogajanje iz krogov likovnih umetnikov. Pokazal je pogubnost osebnega častihlepja starega umetnika, ki propade v tekmi z mladim talentiranim kiparjem. Glavno moško vlogo bo igral Gregorin, nadalje bodo igrali Sever, V. in P. Juvanova, Potokar in Sta-rič. Režiser Milan skrbinšek. Drevi bo predstava za red sreda.
Ferdo Kozak, avtor komedije »Profesor K 1 e p e c«, ki jo je uprizorila drama lani, je napisal dramo »Lepa Vida«, katere krstna predstava bo v soboto 9. t. m. za red premierski. Dejanje se godi v današnjem času, v industrijskih krajih. V njem nastopajo sledeče osebe: Mihael Grant Levar, Tomo Grant Kralj, Andrej Grant Jan, Vida Mira Danilova, njena mati Avgusta Danilova k. g., strojepiska Sim-čičeva, advokat Bratina, zasebnik Plut, gosposki človek Tiran, prvo dekle Slavčeva, drugo dekle Praprotnikova, Luka Preset-
nik. Dramo bo zrežiral dr. Bratko Kreft. ★
OPERA
Sreda, 6.: Fidelio. Red B. četrtek, 7.: Figarova svatba. Red četrtek.
Petek, 8. ob 15.: Baletna prireditev. Izven. Ljudska predstava po globoko zmiža-nih cenah od 16 din navzdol. Sobota. 9.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Edino Beethovnovo operno delo »Fidelio«, katerega libreto je prevod Boullyjeve-ga besedila, je imelo prvotno nenavadno usodo. Prve uprizoritve opere zaradi besedila niso imele pravega uspeha, šele ko je bilo delo dvakrat predelano, je prodrlo s popolnim uspehom in se uveljavilo na vseh svetovnih odrih. Visoka pesem o zakonski ljubezni, je po 1. 1814. slavila svojo zmago, kjer so jo uprizorili. Genialna glasba velikega komponista Beethovna, čigar edina opera je »Fidelio«, uvršča to opero med muzikalno najvrednejša dela. Peli bodo: naslovno partijo bo pela Laboševa, Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladoljev. Dirigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. Drevi bo predstava za red B.
Popoldanska baletna predstaVa po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol bo v petek 8. t. m. V koreografiji šefa baleta inž. Petra Golovina in Borisa Pilata, bo izvajal naš baletni zbor solistične in an-sambelske plese iz raznih oper, operet in baletnih večerov. Pester spored, pri katerem bo zastopanih poleg tujih nekaj slovenskih skladateljev, bo zanimiv. Dirigent D. žebre.
Ravnateljstvo opere poziva starše, ki bi dovolili svojim otrokom (v starosti od 6 do 14 let), da bi se udeleževali skušenj za predstavo mladinske operete »Angel z avtom«, ki bodo vedno samo popoldne, naj jih priglasijo v času od 7. do 9. t. m. med 15. in 17. uro v operi pri vratarju. Interna preizkušnja otrok bo v ponedeljek 11. t. m. ob 14. do 16. ure v operi. Za to priložnost naj pripravijo otroci kako de-klamacijo, pesem ali ples, za kar so pač usposobljeni. Note naj prinesejo s seboj. S pristankom za sodelovanje, prevzamejo starši obveznost, da bodo otroci prihajali vedno in točno na skušnje ln predstave.
Uprava Narodnega gledališča prosi p. n. obiskovalce, naj prihajajo točno na začetek predstav v drami in operi, ker motijo zamudniki z zakasnitvijo igralce na odru in občinstvo. Razen tega vljudno naproša dame, naj odlože v garderobi klobuke, ker prihajajo na upravo pritožbe, da zapirajo z njimi pogled na oder. Prosimo blagohotnega upoštevanja
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6.: zaprto. (Gostovanje v Celju), četrtek, 7.: Konec poti. Znižane cene. Nastopi Skrbimškova dramska šola.
HALI OGLAS
GENE
ALIM OGLASOM
Pp 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaK oglas in enKratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din. davek Din, sa šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmantši znesek 20 Din
V gostilni »Split«
Vidovdanska cesta, se dobi sedaj, po novi otvoritvi vse tako kot leta 1939, pristna dalmatinska vina, morske ribe vseh vret ln to v sredo četrtek in petek, dalmatinsko šunko Itd. Se priporočata: Ljubo ln Stlpe Smoljanovič.
30076-18
Službo dobi
NAJLEPŠE ČTIV0!
Raoljen.
Broširana knjiga: din 10.-Vezana kn jiga. din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna volna
j" Thompson JfvffO
Masen«,*: Rudarska balada
Klabund: Raoijen:
ZALOŽBA .CESTA"
LJUBLJANA
KNAFUEVA OL/CA fi
Beseda 1 Din. davek 3
Din, za šllrc ali dajanje a&slova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Zanesljive
poverjenike
za Ljubljano, Maribor, Celje ln druge večje kraje Dravske banovine sprejme zavarovalnica »SAVA«. LJubljana, Sv Petra 2._29251 -1
Postrežnica
srednjih let, ki zna tudi kuhati, se takoj sprejme k tričlanski družini za ves dan. Naslov: Margareta Loj k, Mar-montova ul. 57.
30072-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega dobrega delavca, sprejme v stalno službo Verblč Alojzij. Za-dvor 14 pri Ljubljani 30067-1
Kavarniška
kuharica
se takoj sprejme. Ponudbe na hotel »Evropa«, Kranj.	30054-1
Trgovski
sotrudnik
ali sotrudnica, dobro verzirana v fini usnjeni, papirni in galanterijski stroki dobi zaposlitev. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod šifro »Galanterist« 30060-1
Praktikantinja
zobne tehnike s srednješolsko malo maturo, vešča slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra.	30092-1
Mesarskega in prekajevalskega pomočnika
poštenega, sprejme s 15 novembrom Kozle v-čar, mesar, Šoštanj. — Prednost avtovozači.
30094 1
Brivsko-frizerskcga pomočnika
zmožnega vseh del, — iščem za takoj ali s 15. novembrom t. 1. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »19«	30375-1
Krojaške
pomočnike
sprejme krojaimca, Aleksandrova 5-1.
30088-1
Mladega raznašalca
in dekle vajeno trgovine sprejmemo. Naslov v vseh posl. Jutra.
30086 1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Polzve se salon Mauser OUZD.	30082-1
Majhen štedilnik
dobro ohranjen, za vzidati, levi, kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Štedilnik« na ogl. odd. Jutra.	30101-7
vsaka beseda 50 par. zs dajanje naslova 5 Din
nalmanjšl znesek 15 Dir
Frizerka
išče službo za takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Frizerka« na ogl. odd. Jutra	30062 2
Brivski pomočnik
res prvovrsten delavec, išče namestitev. Službo nastopi takoj ali po do govoru. Ivan Mihelin, brivski pom. salon Vajt. Kranj._ 30061-2
Kuharica
varčna in poštena, išče mesto za gospodinjo Stara 35 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■ Samostojna«. ^^
Mlado, boljše dekle
z večletnim spričevalom Išče službo sobarice, zna tudi enostavno samo stoj no kuhati za manj šo družino. Nastopi ta ko j. Vprašati Stari trg 3-1, levo.	30087-2
Kad iz
mecesnovega lesa
5400 litrov vsebine, 6 cm močne doge. visoka 1.8C m, proda sladarna Jos. Klrblš, Celje. 30015-6
vsiefisi(ke)
Kmečko dekle
zdravo ln pošteno, se želi izučiti v boljši ku hlnji. Nastopi takoj po 1. januarju ali pa pozneje. Rezika Jeretina, Blagovica, p. Lukovica.
30055-44
Deklica
stara 16 let. s štirimi razredi meščanske šole, se želi izučiti za frizer ko. Naslov v vseh posl. Jutra.	30095 44
Učenko
za kuho in gospodinjska dela sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3010344
Vajenca
z dežele, dobrih staršev, pridnega in poštenega z najmanj 2 razreda sred nje šole. sprejme takoj J. Jamnik, trg. z meš. blagom, Vrhovci 6, Dobrova tik LJubljane.
30050-44
Parcelo
na periferiji Ljubljane ali pa proti Gorenjski do Medvod kupim. Plačam z vlogo Kmečke hranilnice v Ljubljani. Po dogovoru bi znižal vrednost nominalne vrednosti knjižice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »50.000« 30052 20
Pozor!
Prodam poceni parcelo v centru Ljubljane, ob glavni prometni cesti, z dovoljenjem za zidanje 18 stanovanjske hiše. Ponudbe pod »Varno naložen denar« na ogl. odd. Jutra.	30084-20
ni
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Avto
v dobrem Atanju, z malo porabo goriva, po možnosti 6 sedežni, kupim tako. Pokazati v mehanični delavnici Dobru-nje	30071-10

Beseda 1 Din, davek i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Abonente
na dobro domačo hrano sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.
30104-14
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ail dajanje aaslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Omlateno
rženo slamo
vagonske pošiljke, kupujem. Ponudbe poslati na naslov Petar Lje-vakovic, Lipnik. ^^
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Gojzerice
skoraj nove, ročno delo št 42, poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29548-6
Čreva
Naznanjam, da Imam vedno v zalogi prašičeva čreva za mesene klo base od 80 mm naprej, ter za krvavice, po nizki ceni. Pri večjem odjemu popust. Dobijo se v Šolskem drevoredu ln Mesarska c. 4, dv-rlšče. levo. Novak Anton.
30077 6
Trgovci!
Dokler je še prilika, založite se s celimi
OREHI in MEDOM
dobite v
MEDARNI LjufeJjana,
Židovska ul. 6.
V Hladnih dneft Vas Kozarček
BERMET-
>bvaruje tiripe - Gostilničarji ga lankc aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte Dovsod ie
ftEKMET B. MARINKOVA iz SREMSKIH KARLOVI EV. Fruška eora.

V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil nad vse ljubljeni soprog, očka, sin, brat, zet, svak, gospod
Vladimir šorli
uradniški pripravnik v Mariboru
Pogreb dragega bo danes, v sredo popoldne iz deželne bolnice v Mariboru.
Ljubljana, Maribor, 5. XI. 1940.
Žalujoči: Cirila, soproga; Martin, sinko — ter ostali
sorodniki.
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Keramična
delavnica
za peči, v centru Beo grada, obstoječa 56 let z parcelo 540 kv. m ln stroji v popolnem obra tu, se radi starosti last nika ugodno proda, šte-hel. Beograd, Niška 28 ali Maribor, Maistrova 15 IV.	30038 19
Beseda 1 Din davek ; Din. za šifro ali daianje naslova o Din Najmanlšl znesek 20 Din
Hranilne knjižice
vrednostne oaplrje
kupujemo
stalno ln oo najvišjih eenab ln takolšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Uubljana, Gledalka št. 12	30078-16
Posojila
dajemr. na-šim članom ir. varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujem« po 5 odstotkov Vsi var čeva c) brezplačno z-ava rovanl Zadruga »Moj Dom« Ljubljana Dvor Jakova 3. tščemo pover •enlke	19$
Družabnika
z ali brez sodelovanja iSče dobro vpeljano tovarniško kovinsko pod jetje z nepremičninami v večjem mestu Slovenije. Potreben kapital od 600.000 naprej. Posredovalci izključeni. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod. »Sigurna naležba«	30037-16
Hranilno knjižico
Kmečke hranilnice v LJubljani »rodam. Vlo-znaša 50 000 din. Po nudbe r.a ogl. cdd. Ju tra pod šifro »Vnovče-nje«.
30051 16
Beseda i Din. davek Din za šifre ali dajanj* naslova 6 Din Najmanjši znesek 20 Din
Realiteta
zavod za nakup in pro dajo nepremičnin Je sa mo v LJubljani, Pre iernova 54-1 Teleloi 44 20	228 20
Parcele
naprodaj v St. Vidu. Vlžmarjih ln Mednem, tik postaje, oziroma ob Savi. Poizvedbe Vižmar je 78 (nasprol Mizarske zadruge).	30068-20
Na Teharjih
pri Celju.
prodam novo dvestano vanjsko hišo z električno razsvetljavo, štirimi sobami, dvema kuhinjama in pritiklinaml. Cena po dogovoru. Informacije v gostilni Anton Kordiš, Teharje pri Celju.	30096 20
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
oddam. Stožlce M0.
30049 21
Dvosobno
stanovanje
lepo, s kabinetom in kopalnico se odda za Bežigradom. Polzve se od 13. do 15. pri g. Cer ne, Prisojna ul. 3-II.
30099 21
Dvosobno
stanovanje
dvorlSčno oddam boljši, mirni stranki. Ogled med 12. ln 14. uro. Naslov v vseh po6l Jutra.
30102-21
Stan0vdrifa
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmantši znesel: 20 Din
Stanovanje
treh sob s komfortom. po možnosti z vrtom iščem za 1. februar 1941 Ponudbe pod »Malo članska družina odraslih oseb« na ogl. odd Jutra.	30046-21 a
Dvo- ali trisobno
stanovanje
iščem za ta.koj Najraje v centru mesta. Ponud be pod »ločen plačnik 99«.	30090-21 a
Beseda t Din davek 3 Din za šifro ail dajanjf naslova 5 Din Najmanlš' znesek ŽC Din
Prazno
mansardno sobo
(garconiero) oddam boljši samski osebi takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra. 30100-23
Vsaka beseda 50 par za dajanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 Din
Sobo
s posebnim .hodom, blizu centra, event. s finim kosilom ob pol 13. išče uradnik. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »450+ 450«.	30105-23a
Beseda 1 Din. davek ; Din za šifre ali dajanj* laslova b Din Najmanjši znesek 20 Din
Kupim
dobro ohranjen drobil ec za gramoz z motorjem na pogon nafte ali oglja. Lahko je tudi brez motorja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kupim takoj«.
30080-29
Oblačila
Beseda i Oln. davek 3 Din. za šllrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Damski plašč
nov, moderna barva, za srednjo postavo, ugodno prodam. Krojačtvo Erjavec, Gradišče 3.
30083-13
Črn krznen plašč
prodam za 2000 din. — Vpraša se Bleiweisova c. 15-1, vrata VII. od 6 do 7.	30089 13
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20. Din
Javna dražba
hmeljskib parcel bo dne 10. novembra 1940 v Žalcu.. Naproaai tudi večje posestvo. Pojasnila daje g. Gorianc Franc, Žalec.
Beseda 1 Din. davek
Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Malmaniši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
komfortno, s kabinetom in vsemi pritikiinami. se odda za 1. dec boljši stranki. Naslov v vseh posl. Jutra.
30069 21
iU
>7saka beseda 2 Din da fek 3 Din za dajanje oaslova 5 Din. najmanj 41 znesek 20 Din
Zamrznjene bančne vloge, Milena!
Svetujem nič podpisati, maja 1941 bodo vse zamrznjene aančne vloge prost«, tud! Ljubil kredit. banke. Zaščita pre neha koncem novembra in more biti podaljšana le za 6 mesecev. Sobo to pridi Maribor Jadran. Polj. Rudi	30070 24
Samostojna
gospodinja
z dežele, sprejme resne-nega vpokojenca v oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Stalno«.
30064-24
Ca-cek.
Tvoj tovariš je vse moje dopic-" prečital Tvoje zadnjf poročilo očividno napisano pod nadzorstvom. Moj odgovor bo vodii o vsem tem računa. Vedi pa. da se pri meni ni nič spremenilo. Potrdi takoj, da si te le vrstice razumel, nakar šele sledi moje pismo. T.	30085 24
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Jabolka
obrana zimski gambo-vec, bobovec in druge dobre trpežne vrste raz pošilja Cehner Henrik trgovec Libellče, Koroško.
29481 -34
Beseda 1 Din. davek 3
Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 2<" Oln
Angora zajci
krasni, 10 komadov na prodaj po din 120 Sre-botnik Pavla, Družmlrje, Šoštanj.	30097-27
narodna
"TIskarna
r3
■ KNi
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVlh PREPROSTE /A NAJFINEJŠE
LJUBLJANA
KNAFL3EVA S
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno, nepozabno mamo, staro mamo, teto in taščo
Katarino Kaškarovo
na njeni zadnji poti, vsem, ki ste z nami sočustvovali, vsem, ki ste darovali cvetje, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni goep. drju AJeksiju V. Novoselskemu za njegovo izredno požrtvovalnost zdravnika in človeka, s katero je lajšal bolečine dragi pokojnici, in protojereju g. Matkoviču, ki je bil ob njeni postelji v zadnjih trenutkih.
Žalujoči ost&li.
Mesto i pogrebni zarod
Občina LJubljana
f
Umrl nam je naS ljubljeni soprog, najskrbnejfii očka, ozir. sin, brat, stric in svak, gospod
Knez Stanko
poštni inšpektor
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 6. t. m. ob pol 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. novembra 1940.
Ivanka, soproga; Stanko, Zinka, otroka in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.