i O P o S t n i o a plačana « gotovini SI EV. 33. L J U B L I A N I. DNE 18. AVGUSTA 1932 L L 1 O 45 Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina,- reklamacije in inserati Upravništvu »Doinoliiilid« v Ljubljani. Telefon uredništva: 2649. Telefon uprave: 2992. „Liubliana v jeseni" Letošnja velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, na katero se z vso vestnostjo in ljubeznijo pripravljajo, nam bo podala nov dokaz marljivosti in kulture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega in gospodarskega značaja. Kmetijska razstava bo obsegala strokov-no-poučnii kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo Ln sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem. Priključena ji bo razstava goveje živine inontafonske pasme, ki jo priredi 3. in 4. septembra živinorejska zadruga »Jugomontafon« in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »Živalica« in se vrši ves čas trajanja velesejma. Pripravlja se tudi velika razstava plemenskih konj. Seveda na kmetijski razstavi ne bo manjkalo poljedelskih strojev in orodja. Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem priredi dne 8. septembra Jugoslovanska kinološka zveza. Razstavljenih bo nad 300 teh naj-zvestejših spremljevalcev človeka. Aipinska razstava bo zelo zanimiva in slikovita. V dioramah, modelih in slikah bodo prikazane naše ponosne planine v letnem iu zimskem času, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, koče in zatočišča, oprema alpincev in gorskih lovcev, smuški spori, plezalne ture itd. Sodelujejo vsa naša športna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svojem botaničnem, geološkem in meteorološkem institutu. Alpinski razstavi bo priključena tujsko-prometna razstava, ki jo organizira tujsko-prometni svet banske uprave. Že lanskoletna taka razstava na velesejmu je zadivila vse obiskovalce, letos pa bo prikazan še nov materijah »Razstavo slovenske knjige« prirede letos prvič slovenska založništva in knjigarne. Obiskovalcu se bo nudil lep pregled plodo-nosnega dela zadnjih deset let na književnem polju. Umetnostne razstave na velesejmu so že dobro poznane. Letos bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Žena v slovenski umetnosti«, na kateri sodelujejo skoro vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Foto-klub v Ljubljani priredi jugoslovansko amatersko razstavo umetniških fotografij s sodelovanjem najboljših foto-amaterjev in vse države. Naše vrle gospodinje prirede veliko razstavo »Domače ognjišče«, ki bo pokazala pregled gospodinjskih šol, skavtske organizacije, telesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano, preproste in moderne plinske in električne kuhinje, tehnične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in surove hrane pred očmi obiskovalcev, konzerviranje in vkletenje sadja in sočivja, higi-jeno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava naj-nazornejša učiteljica našim gospodinjam in njihovim pomočnicam. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega velesejma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio iu nešteto izdelkov za dnevno uporabo in pa sezonskih predmetov. Lepo obrtno razstavo prjredi tudi naša zbornica in pa v lastnem oddelku tudi oddelek za pospeševanje obrli naše banovine.' Kot posebni prireditvi za časa jesenskega velesejma omenjamo revijo narodnih noš, ki bo 4. septembra in pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev 11. septembra na velesejmu. Poštenost in zanesljivost Nekateri naši domovi se ponašajo, da gospodari na njih en sam rod že skozi dolgo dobo, tristo do štiristo let in morebiti še več. Gospodarstvo prehaja iz rok od očeta n^ sina. Pa je tudi druga vrsta domov, ki naprej iu naprej menja svoje gospodarje. Morebiti v dobrih sto letih, pa so že trije gospodarji tam. poskušali svojo srečo. Ce bi stene naših domov znale govoriti, bi nam zgodovino teh sprememb lahko povedale, talco jo pa samo ugibljemo. Nekaterega teh domov je nesla po vodi zapravljivost in potrata, nekaterega večne pravde in brezkončni prepiri, nekaterega je pognala v tuje r«ke nemarnost in lenoba, pa tudi nepoštenost lastnikov je imela nemalokrat zraven svojo besedo Poštenost! Še je marsikje na svetu. Še ; boš dobil domove, kjer ljudje toliko zaupajo ; svojemu bližnjemu, da niti ponoči ne zakle- J pajo svojih domov. Še boš dobil človeka, nn ; čegar besedo se lahko zaneseš. Tako drži, j kakor bi bila z železjem pribita. Pred kratkim smo brali, da se je zagrnil grob nad možem-delavcem, čegar poštenje je govornik ob njegovem grobu označil z besedami: »Tako si delal pri našem podjetju, kakor bi bilo tvoje«. In drug govornik je pripomnil, — ne ustrašite se tega! — da je bil ta pokojnik — mož vere in vesti. O, takih poštenjakov, da si se lahko nanje zanesel v vsakem oziru, je bilo nekdaj še več. Kar si mu izročil v delo, ti je vse pošteno naredil. Svoje blago si lahko pustil, kjer si hotel, pa se ga nihče ni dotaknil. Kar ni tvoje, to je kača, se je glasila beseda tistih dni. Kar si pri takem poštenjaku kupil, je bilo zanesljivo dobro; slabega blaga sploh ni dal iz rok. Rajši je sam škodo trpel, kakor bi bil tudi svojega najhujšega sovražnika ociganil. Poštenost je kot zlata vaga, se je glasila ljudska sodba za takega človeka. Na njegovo besedo in na njegov svet si se lahko vsak čas zanesel. Škoda, da rod poštenjakov izumiral Mnogo ga je zamorila zadnja svetovna vojna. Nič čudnega! Uničevati tujo lastnino in zato še pohvaljen biti, to je mnogim zmešalo pojme o poštenosti. Mnogo poštenosti je ubila protiverska gonja gotovega časopisja. Nič ne pomaga tisti zagovor: »Nismo bili proti veri, samo proti gotovim(!) izrcdkom(!) verskega življenja smo bili, zoper te smo se borili,« in podobne besede s katerimi se hočejo te baže ljudi lepe in dobre in svete in pravične delati. Če bi bili tudi merili na te izrodite, — kdo ve, kaj so ti ljudje smatrali za izrodke! — merili so napačno, udarjali so po veri in to je nerodnosti, ki je dolga desetletja ne bodo popravila. Podirati je lahko, zidati pa težko. O tem bi lahko povedali bolj razumni in pametni ljudje kakor so pa bili in so še pisači takega časopisja. Zlasti .še, če se piše v tako nizkotnem in sirovem tonu, kakor se je to pisalo pri nas. Če bi bili naši ljudje sami angeli, bi bilo morebiti še šlo. Pa samo morebiti... Spet druge je na pot nepoštenosti zapeljal pohlep po premoženju. Zato so šli in so slabo blago prodajali za dobro, ponarejeno za pravo, malovrednemu blagu so dvigali ceno in še sto in sto potov je, po katerih se hoteli hitro obogatiti. Pa ni šlo! Nekatera trgovina je šla po tej poti v __ič, obrtniki so zajadrali v te kaluže, pa jih je prehitela in obsodila zdrava ljudska sodba, ki se tudi ne da dolgo za nos voditi in tako so ti ljudje sami sebe uničili, mesto da bi se dvignili. O nekaterih takih hišah bi lahko zgodovina zapisala: »Do- kitar m> tb feiwto fsfiesfli Bjb&x « jje taö» tf;. ..ra» ÜB je janauCoi' RWäOk 3» jw ja saäB agili auatt^tiiä» asi |r r+tirt 1« 1 sü£jt (Staje «Uk kster je jprSeli «fe jj aiafim Se k a«fWbs#i yr-^o*e*a«ti. — ynpw«- ttMaw tete" hfsküjfiai jfe. Ttwte «Ra«Hp Sséìì^ ® 5* ■»- y jttmstj'. met«ai ptadMSÜ sjiShmS l'i ?«t p» Stài. Vati» ^»«a in je «atti peepnem:. $*fce»«e Wb*- je sse pat aa^iutatsiM® jaoti ans» amteaa ie»w»amatane, ButueiS a&, katar pr jt Ute 4: aiutali |MA 2« m Wàs. j arawi^B. «s kg» gsgÄaalä aeE s® ise| taantói fu*. Se ki mM «feétól m » int pufciuM. i S«» lui fefoteffi zSasüt ISrtffi» perptfipf fcv «WPW. Òt Sät dffiUSÌ ptjtóS- fcf; ja; fWttWtWi. K äfci&u ix jß JÄ «a» jfi^bat feiäti. I, tu» m awipefi detail Piatii je im pr émt$e. detti pa je xa »sBtsgt ».. Ftasrtawt tfc je '>9sö nmtafajml. M -essa, «.«• aaaussftfc. Star je »et ; pè*»ra>-- ®fw. auofsfö ésrwi jt wStiE «teisfcaL " fine»»: j*-:**,rj«s Je «nt le k» !«fc(e au»»- • (9t fw* J"?1 jptaasijKaB. fa SK «sete$ ha»- ä »i idi««« ■■-'sap; « ßs «ifcüjjö jEüj^'lali, ^K s-*1 -tfcinSaij» a» «f SBàhmt fw se ! nawvji.c. »Tisüga» «f fe yrwsw«. « karj» pri ofcöBi »zfe jemu rsft poOpirtja nm. mm* ferito» ftainuM 'ifafc y* žarfu- fato [ ' ti sanata .a atee» lasttifi Mur i-mge amrsó- ttt'tmodsjgluuye, kafcor Sfeweix*. — Strela je ««darila v Gtaačno hiio r Crsäi^A, ki je po-goreSa iss z ojo ttdž Kjoöotov — V Kapi. zJk je mri Sebartjan Scdtč p. «L Saèoimk. Kemija sii: m*ri Sa 'ietta afta^oi!« «afe. — mmte fe IHSl 'HifK. Sau- iti«' BIS saniS. fM Z.iafta»!' Swotn a»; lafe è sisss». Liw^- tka«. S^w » mm m «wül &ra» ®e tonte (fcisflii aamtf. 93 swfsAs. ia- g«. «ftMi ee «a Hai. Saal «iMsasss. »«api'" sawa|: Tannas aq te towe»-fró aa asjsuri. *mw< ijMGjt. a* vrtfmh. * Ar je»- ; äias: 3Di finršae araaLi n^i ii jgasÉBnti. Ofcčatoe z^^s* óa*» t ziiačfus. iasa a»- ji rriexasrce... i( V uawa sa ftroje iajeìo t rosài - acS Katrrfi Karro»® mxdo. tosamento deaaràa. küpä* » {Kreteäde» lieta Frasw^t. s Koaaaieü zaaja. V Nesaöji to oterniii iaiBaBB'j )JO pozonKst na šoto ia s«er na iola Svolo deca, radi paSfäsvy m vemke ick, da M Ss àeex taàt dnige omcke oótegmh od va-làut-fi m aanwega in-tjeapL s ŽabMca nčoaffa zak^oček. Pratojna otta? je r3és.5a pesocsto o pofiTfeJi mparf-ti m smbkä ki so se: »tSš v Pmsšp šz%'es Ber-fisa t pftdMwS&B dtsfc« od i. do 20 m-Sše W3S. Bste je" fwirtKwfe ptesepov "ii so isBfüi -sufico 72 irarmih žrter ja 4'/7 trite nMpfeit Ka «em CfSažs dai. lo je kt« kaitfeft «asi ponce-»siü *4 razred, ki jt itd 39 otrok Sv. Ott jt mSì> prtéatm in pomen besede »BcwJj« psed btä«So »jjfüfeay«. V stdcjm ««i"« so «e s» imSŠai v thl&g»i. fsé'Viì m P»:ì2b mtmsìì ittjrttji oienjaùi za Sn Kriw-js je iseioč rekef svojim ite «a? »Pfe-.'iw ai yßsrfj; dobre »se po«aU<. zakaj to «a jaz« Papež je nadaljeval; »V'/s> pa ledi pola edgoranosfi je o&djAi stan. N> sa»)» «trafissa, donnOrida fes država, »trrft«e sods Cìriter prščafciR od te«oK otìidjrtva, ds bo izrršesralo r flSm«ki dražil nekaj zrsenega, »•ri&sjja*. . «.«r«-.-. l-ot aotaiitrSj ifcofige. nasetto gc«p-Siróttija, aekdo iz Ris« — V Koriientah jsri K«žako nanstravajo sjniteserati najšenše travswfeif v vojaBto fe-telSže, — V HrsstjaSi tfe-iajo BOVO l«fÉBCS — (KHp. ha» 1'avsč je pratavllen kot iupai iiptsriteSi r Netake pri .Motovnno —; .N" «agooor drv ' čate tepca v Podterpatski Rwsijt. — Ogrska ' je pftvab od 0eüos£o»aü« ÄCf*> m' tesa tu k dala za to v izmenjavo slanino in masi. Na-, daSje pcaaja Ogrska tazoterae «marine sadja in itlop»t, za ter naj ji Česk<3sJovaika da fflCbesse^a ažtmMkeif* sssešaa. Na ariai- I MM as' stavbnega lesa to drv. ' Iz- itagja s f"t»«< pmridso! Izseliti iz Italije naj bodo pri d-ojiijoi-anju s evojini v nesrečni do-tixAim prtridni. Milka, poštni «službena m iaš»tični uätelji samovoljno pregledujejo pisma na pošti pri razdeljevanja Posamezne besede se pote« tobnaäjo ali razlagajo z zlobnim na-nieno® popolooma krivo Tessa pa siedi ovadbe ia hišne preiskave v družinah naših rojakov. Zato je potrebna cd tutte «bani največja previdnost Nevarne so tedi sä, ki jih Italijani napačno razumejo. Nedavno je nekdo pisal si», jesra očete: Pozdravi Mussolini ja! Takina isla prinese lahko mesece in leta ječe! s Ramo. V Refffah na Vipavske« so zaprti 14 fantov in tudi nekaj poro&näi mož. Ob-doiženi so, da so razobesili rdečo zastavo na dnnrnk renske opekarne. V x zjrapet/o. Iti, d> to aj^psro sotìtS&iaaje Avstrija s Zzptt&rima tetofei&iga Edino pra»aäes3jf, tu ga je zapsatì feit av- strijski tender dAwaii dr. Ignapj Seiijjd je teja knjižnica, ki je pos àia v satìsfe oporoke velikega p&&ojmite, !a»! dcsajsfcega semostana, kjer je stanoval Vse drago je dr. Sdpd razdelil ta«! reveže in si taio nabral najdragocenejših zakladov za večnost s To i* oso. Dat 4. avgusta 1932 je kne-zeškof g. dr. Gregorij Rozman imel petindvaj-setSemko svoje slovesne nove maše na sv. VI-šarjah. V dražbi g. knezoSkc^a je ba poleg njegovega BovomašBega pridigarja, tudi novomaš-nik, ki mu je ljubljanski vladite pred mesecem govoril pri prvi sv daritvi. Končno je prisostvovala tihemu cerkvenemu slavju sestra Pre-vzvišenega, ki mu zvesto gospodinji in peščica romarje*. — V Bistrici v Rožu so pokopali g. Ivana Zlajherja, p. g. 8ratina v Svečah. — Vodstvo žifae tovarne v Bistrici v Rožu je sedaj v ----------- rokah Hitlerjevwv, ki so nekaj socijalnih demo- Oovori se, da pride J krstov fa odpustili, drage pa še bodo. Pa rdeč- naeši pradedje. Indija s Če pade kača aa k/ov huhI potstke. V bližini indijskega mesta Bombaj se je te dni pripetila nesreča, ki je zahtevala kakih 100 človeških žrtev in ki je nastala v prav neverjetnih okoliščinah. Izletniška ladja je piala ob obali reke in po nakiučju zadela ob drevo, ki je riselo daleč nad vodo. Močan sunek je stresel vejo, na kateri je bila velite kača, tako nesrečno, da je kača priletela na krov med potnike. tet ladji je bilo tedaj kakih 120 ljudi, ki so v paniki zbežali na eno stran in s te« prevrnili ravnotežje ladje, ki se je nato pogreznila. Kakih 100 oseb je našlo v valovih smrt. Portugalska s Povest o poriigalske« kralj«. »Domoljub« je že pisal o umrlem bivšem portugalskem kralju Manuela, ki je svoje veliko premoženje zapustil portugalski državi. Pri neki nedavno se vršeči spominski svečanosti je angleški kardinal Boume o pokojnem portugalskem kralju Manuelu, ki je bival v pregnanstvu na An- gleškem, povedal tudi sledeče: Dvajset let je živel kralj Manuel med nami. Znano je,, s kakšno vnemo se je udeleževal javnih verskih manifestacij. Manj pa ve svet, kako je kralj Manuel tudi v zasebnem življenju točno izpolnjevat verske dolžnosti, sprejemal sv zalnamente in oi • avljal redne molitve pred Najsvetejšim. Mwstolsk' stolici je bil kralj Manuel otroško vdan. Mnogo sem govoril z njim — je dejal angleški kardinal — zato lahko izjavim, da je kralj Manuel srčnb ljubil svojo domovino in da mu je bil procvit katolištva v Portugalski bolj pri srcu, kakor usodno vprašanje dinastije. Amerika s S slepoto udarjeni. Vzlic lepim razpravam v Ženevi in razorožitveni konferenci, ni miru. Ravno nasprotno: Se niso vsi mrtvi okrog kitajskega Šanghaja pokopani, še ni miru v Mandžuriji, pa že poročajo o novi vojni v Južni Ameriki med državama Paragvajem in Bolivijo. In vzrok? Pišejo da se Bolivija bori za dohod k morju in sicer za posredni dohod po globoki reki Paragvaj. Toda ali bi se ne dala taka zadeva urediti v obojestransko zadovoljstvo brez prelivanja krvi? Kakor je to resnično, je pa tudi povsem gotovo, da ima nekdo od vojne in prelivanja krvi korist. Tisti nekdo seveda ni svetovna revščina. Nahujskam od plačanih agitatorjev v Paragvaju ljudje kar nore za vojno, ki je proglašajo za sveto. Celo starčki se prostovoljno javljajo na fronto V Concep-cijanu so že uredili ženski bataljon, ki je dobil orožje in odšel na bojišče. Zdaj pripravljajo za boj že kar ženski regiment. V Boliviji so poklicali pod orožje vse moške od 22. do 28. letu. Orobne novice Kot učenka je stopila v slaščičarno hčerka madžarskega finančnega ministra Blanka Ko-ranyova. Čez sedem let vse prav pride. Cepilo proti zastrupitvi z gobami je iznašel francoski zdravnik Limousin. 524 novih šol je bilo sezidanih na Slovaškem od prevrata. Politični napadi se množe v Nemčiji tudi po volitvah. 11.000 vagonov cenijo letošnji izvozni pre-višek jabolk iz avstrijske Štajerske in Koroške. 300 glav živine in 9 ljudi je ubila toč? te dni v Bolgariji. 30.000 brezposelnih ljudi z visoko šolo je sedaj v Nemčiji. Kandidat stranke brezposelnih za predsed-sedniške volitve v Ameriki je katoliški duhovnik James Cox. 100 hiš je porušil potres v okolici turške Smirne. Zemljiški davek hoče znižati romunski parlament. Mnogo italijanskih diplomatov bo nameščenih, premeščenih in vpokojenih; Mussolini ni zadovoljen z njimi. 15 generalov, 11 polkovnikov in majorjev in 22 poročnikov in kapetanov je vsled zadnjega punta v španskih ječah. So hoteli narediti revolucijo in poklicati kralja nazaj. Velike poplave divjajo v Mandžuriji. 50.000 ljudi brez strehe. Splošno stavko so proglasili rudarji v Bel-giji' - 56 milijonov kg kave so sežgali v zadnjih šestih tednih v Braziliji, da bi preprečili — padec cen. 100.000 smrtnih nesreč je bilo preteklo leto v Ameriki. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Dnevne vesti, li ras, plošče, borza. 18 Salonski kvintet. 22 \Eoa »i1, ~ f;Hrl('k' <8- avp.: 11) Slike iz narave, lil.iio Akademski poklici, 20 Plošče, 20.30 Prenos iz Rogaške Slatine (zdravilišče), 21.80 Slovenski vokalni kvintet. - Petek, 19. avg.: 19 Po poljski zemlji, 19.30 Gospodinjska ura, 20 Plošče, 20.30 Vrenos a Belgrada. — Sobota, 20 avg.: 19 Gimna-sticne vaje, 19.30 Premog, 20 Samospevi gdč. Ve-dralove, 20.45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu, 22.15 Salonski kvintet. — Nedelja, 21. avg.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 10 Verske misli, 10.30 Sah, 11 Salonski kvintet, 12. Cas, poročila, plošče. 15.15 Vojni motivi v narodni pesmi — igra, 1(1.45 Salonski kvintet, 20 Vijolinski koncert prof. K. Rupla, 20.45 Pevski kvintet, '21.15 Salonski kvintet, 22 Cas, poročila, salonski kvintet. — Ponedeljek, 22. avg.: 19 Izprehod po moh. livarnah, 19.30 Kulturni izvor gospodarstva, 20 Koncert R. Zike (violina) in prof. J. Ravnika (klavir), 20.45 Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu, 22.15 Salonski kvintet. — Torek, 23. avg.: 18 Otroški kotiček, 18.30 Salonski kvintet, 19.30 Po poljski zemlji, 20 Esperantsko predavanje, 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 24. avg.: 19 Nasveti za domači vrt, 19.30 Literarna ura, 20 Samospevi gdč. Perdanove, 20.45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu, 22,15 Salonski kvintet. Spomenik pred trdnjavo Verdun padlim francoskim :;'ov;ir ki,vozniškim vojakom. To velja seveda Judi pri pranju. Zato vzemite vedno le Persll brez vsakih primesi, kajti Persil vsebuje mnogo najboljšega mila. Ne pozabite, da se raztopi Persil v mrzli vodit Persil za vsako perilo. V vsako hišo Domoljuba! Mlatiči Ponekod se je pikapokanje cepcev že umaknilo brnenju motorjev in mlatilnic, a ne se povsod. Ns sliki vidimo mlattče iz Orehovca pri Kostanjevici. Seveda imajo pii sebi tudi »puäeljcc, znwne-n?e T so mlatiči pri hiši in pa liter čvička, ki jeizborno zdravilo za suha in prašna grla pr.dnih ' ' «nlatičev. KAJ JE Zahvala Podpisani Alojzij Bari, posestnik v Selnici ob Dravi št. 62, naročnik »Domoljuba«, se zahvaljujem Domoljubovi upravi za poslano podporo 1000 Din, ker mi je . dne 7. julija pogorela hiša. Svetujem vsem, da v vsako hišo naročite »Domoljuba«, kajti če človeka zadene nesreča požara, je prva pomoč edino le »Domoljub«. Selnica ob Dravi, 11. avg. 1932. Alojzij Bari. s. r. Osebne vesti d 35 letnico mašništva so praznovali dne 2. avgusta v Preski tile gospodje: Golf Anton, župnik v Srednji vasi v Bohinju, Hybašek Vojteh, profesor glaebe v škofovih zavodih, Mlakar Janko, profesor v pokoju, Oblak Valentin, župnik v Preski, Ramovš Jakob, župnik v Vel. Laščah, Siraj Andrej, župnik na Savi, Žaubi Ivan, župnik v Ambrusu; odsoten je bil le Eppich Josip, župnik v Stari cerkvi na Kočevskem. d 80 let je dopolnila Marija Strmšek roj. Kodelič iz Seviča v slovensko-konjiškem okraju. /i 48. letom je postala vdov« in je se 22 let po inoževi smrti opravljala posestvo skupno z otroci. Bog jo živi do skrajnih mej človeškega življenja! d Se nekaj sprememb. Gimnazijo v Mur-sk: Soboti zapušča njen dosedanji ravnatelj gospod Liidovik' Vagaja. Gimnazijo je vodil od leta 1024. Nameščen je na gimnazijo v Novo ine^o. — Gimnazijo zapuščajo, ker so izgubili službo, še sledeči gg.: Zobec in Kocjan ter gdč. Vogeluikova. Vsi trije so bili zelo priljubljeni, ker so poleg vestnosti v službi, .vršili Judi svoje verske dolžnosti. (iZdravnik ur. Lebinger, ki je služboval nad leto dni kot sekundarij v ženski bolnišnici, v Novem mestu, se je po odpustu iz bano-vinske službe preselil v Litijo, kjer je pričel izvrševati zasebno zdravniško službo. d Premestitve. Prosvetni minister je po'službeni potrebi prestavil profesorja klasične gimnazije v Ljubljani dr. Antona Sovre-ta na realno gimnazijo v Pančevu; prof. dr. Vinka Šarabona pa na realno gimnatijo v Ni-šu. — S prve realne gimnazije v Ljubljani pa je prestavljen prof. dr. Stanko Leben na realno gimnazijo v Čupriji. d Nad 28 let je že pri I. delavskem kon-sumnem društvu v Ljubljani uslužbenec g. Tone Jalovec. Te dni je praznoval šestdesetletnico rojstva. Bog ga živi še mnogo let! d Za notaija v Kranjski gori je imenovan g. Karel Gajšek. d Novi ravnatelji: za ravnatelja na I. drž. real, gimnaziji v Ljubljani je imenovan gosp. Breznik, profesor istega zavoda, na II. drž. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela .Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. NOVEGA real, gmnazijo v Ljubljani g. Rado Pavlič, profesor istega zavoda, na drž. real, gimnaziji v Kranju g. Nande Marolt, prof. žen. učiteljišča v Ljubljani, na učiteljišče v Ljubljani g. dr. Simon Dolar, profesor na gimnaziji v Kranju. d Za ravnatelja državne realke je imenovan g. profesor Franc Mra vijak. d 40 let se ie glasbeno udejstvuje skladatelj g. Peter Jereb. Vso to dobo vodi tudi cerkveno petje v litijski cerkvi. Na mnoga leta! d Premeščen je g. dr. Julij Murgel, primari] in banovinski zdravnik v Krškem, za bano-vinskega zdravnika v Cankovem v Prekmurju. d 70 let je dopolnil g. Alojzij Premk, bivši železničar-vratar na litijski postaji. Jubilant je že 50 let naročnik »Slovenca« in od po-četka tudi naročnik »Domoljuba«. Bog ohrani zavednega katoliškega moža še mnogo let! d Iz ljubljanskega preizkovalnrga zaporo s« bili te dni izpuščeni: g. Franc Kuhar, posestnik in kovaški mojster, ter obe njegovi hčerki Elizabeta in Marija, in g. Jakob Bernard, vsi iz Dola pri Ljubljani. d Nov zdravnik v Litiji. Dr. Vladimir Orel ordinirn od 10—12 dopoldne in od 4—» popoldne v Oblakovi hiši. v PLAN NIČA (A3 Bahovec deluje Izvrstno orotl netstl krvi. slab prebavi In proti zlati 2111. . Zavitek D n 20 -v apotekah. ijtmm I- Domače novice d Proslava 25 letnice kronanja «podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Večini bravcev »Domoljuba« je znano, da je bila podoba Marije Pomagaj dne 1. sept. 1907 slovesno kronana. Kronal jo je takratni ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Letos v začetku septembra bo torej preteklo polnili 25 let. odkar je bila le-ta znamenita podoba s cerkvene strani odlikovana z zlato krono v priznanje za njeno milostno posredovanje obilnih nebeških darov. Ves slovenski narod je po vsej pravici dolžan, da se hvaležno oddolži za prebogate dobrote, ki jih je prejemal tekom tega časa iz rok evoje nebeSke Kraljice. Vsak izmed nas bi moral takorekc-č tekmovati v ljubezni do prečastitljive naše Matere, kako naj bi kar najbolj sodeloval pri njenem srebrnem jubileju. Spored teh svečanosti je sledeči : Od 1. do 3. sept. bo slovesna tridnev-nica. Vsako jutro bo ob 6 slavnostni govor in sveta maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Zvečer bo istotako govor in pete litanije Ma tere božje. Slovesno zvonenje. Od sobote zvečer do nedelje zjutraj bo no«no češčenje pre-sv. R. T. Najprej bo govor in nato slovesne've-čemice s procesijo sv. R. T. Po procesiji se bo izpostavilo Najsvetejše v javno molitev. Ob polnoči bo slovesna sv. maša. Slavnostni dan 4. sept. ima svojo posebnost. Ob 10 bo pridi-goval prevzvišenj. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Sledi velika pontifikalna maša z zahvalno pesmijo: Tebe Boga hvalimo. Isti dan bo tudi od 5—6 zvečer marijanski koncert, Združena pevska zbora Brezje-Radovljica ho-sta odpela najlepše Marijine pesmi v proslavo M. B. Naslednje dneve do 8. sept. bo vsak dan zjutraj sv. maša pred izpostavljenim, zvečer pa litanije M. b. Da se omogoči udeležba vsem vernim Marijinim častivcem obeh škofij, je pripravljalni odbor za proslavo 25 letnega jubileja od železniškega ministrstva izposlo-val polovično vožnjo v vsem področju dravske banovine. To so pravi: ti kupiš pri bla-gajni vstopne postaje celo vozno karto do Otoč, na Brezjah dobiš izkaznico in s tem se pelješ zastonj domov. Ta vozna karta velja od 1. do 7. sept. Tozadevno dovoljenje je bilo izdano dne 27. julija št. 17.054. Verni slovenski narod! Ti ljubiš Marijo, pripoznaš Brezje za svojo prvo božjo pot. Potrudi se torej, da v imenovanih dneh pohitiš k Mariji Poinngajl d 2000 turistov je bilo na Triglavu 14. in 15. avgusta. d Slovenski trgovci so iborovali dne 14. avgusta v Mariboru. Poleg drugih je poročal na shodu tudi trgovinski minister g. Mohorič, ki je po zborovanju poda) o gospodarski krizi naslednjo izjavo: »Gospodarska kriza se pri nas ne občuti tako, kot v industrijskih državah. Brezposelnost je manjša, poleg tega pa je večina brezposelnega delavstva še zasidrana v poljedelstvu, kar mu omogoča lažjo prebrodi. ,tev kritičnega časa. PrezadolŽenost našega kmetskega prebivalstva še ni prehuda; v Drav-ski banovini je popis kmetskih dolgov ugotovil, da so prav za prav prezadolženi samo kočarji, dočim imajo pravi kmetje še nekaj pri-hrankov. Pač pa je opaše n pojav prer.adolženo-sti v meščanskih krogih, zlasti med uradni-štvom; strahotno se množi število zabran na plače in temu pojavu bo treba poiskati leka. Provizorij, ki je prinesel olajšavo kmetu, jc prizadel trgovino, obrt in industrijo, ki se nahajajo sedaj kakor med dvema kamnoma ter postaja njihov položaj nevzdržen. Za zakonsko .podlago bi bilo treba rešiti vprašanje plačevanja za vse gospodarske panoge.* d Zaščitno cepljenje proti davici se vrši po naredbi banske uprave v litijski občini in sicer 19. avgusta, 2. in 23. septembra. Vsakokrat ob 9 v litijski, ob 3 popoldne pa v hotiški šoli. d Ta mesee je poteklo 47 let, odkar «mo imeli na Kranjskem zadnjo kolero. $ Tečne določbe o pobiranju šolnine prinaša »Slovenec«- z dne 13. avgtista1032. d Okrožnico o pobiranju občinske trošarine na vino in žganje je banska uprava razpi-slala vsem županstvom. Kogar okrožnica zanima, naj jo pregleda v domačem občinskem uradu. d 70 let že deluje metliška godba, ki šteje sedaj 22 članov. d Petdesetletnico obstoja je praznovalo 14. avgusta 1932 prostev. gasilno društvo v Brežicah. d 200 letnico strokovnega zajetja zdravil-nih vrelcev so praznovali v Rogaški Slatini It in 15. avgusta 1932. d Leteče mravlje. Oni dan -e v Šmarjah pri Jelšah povzročil precej skrbi in je hudo razburil okoličane romarske cerkve sv. Roka. Priporoča s« prvi slovenski «»rod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičev! In Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčeviče» »rg 6, Sarajero, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobelo perilo -čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoč «a to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno SCHICHTOVO ZNAMKE JELEN 5CH J 5/42 Opoldne se je pokazal gost dim skozi stolpne zvezde. S strahom «o se ljudje spogledovali. Šmarski in mestinjski gasilci so se že telefonano posvetovali in mnogokteri so hiteli na hrib, prepričat se, kaj je. čim bližje pa so prihajali, tem manjši in. redkejäi se jim je dozdeval ta dim in šele čisto blizu cerkve so spoznali, da neznanske množine letečih mravelj oblegajo stolp. Nevarnosti torej ni bilo, pač pa popolnoma nenavaden prizor, ki pa nam je prinesel nov dokaz iskrene ljubezni vseh slojev do veličastne cerkve sv. Roka. Umestno bi bilo, da se o takih pojavili zglasi strokovnjak in z zanimanjem bi Sitali poljudno razpravo o tako velikomnožnem potovanju. d Jabolčni evet, ki je lepo vzbrstel zdaj v poletju na sedemletnem Boskopekem kosma-čn, nam je poslal g. Alojseij Podobnika r. dre-vesničar na Dobrovi pri Ljubljani. d Davčna uprava v Ribnici je pričela poslovati dne 1. julija 1932 in obsega ozemlje sodnih okrajev Ribnica in Velike Lašče, ki je do konca junija 1.1. spadalo v krajevno pristojnost davčne uprave v Kočevju. Ker se neka-' tere stranke, pa lud?" nekateri uradi obračajo v stvareh, ki se tičejo nove davčne uprave v Ribnici, še zmerom na kočevsko davčno upravo, kar povzroča zmedo in ovira gladko odpravljanje poslov, je kr. banska uprava s posebno okrožnico obvestila vse podrejene urade o ustanovitvi davčne uprave v Ribnici. d 2530 štajerskih Slovencev je obiskalo oni dan romarsko postojanko na Brezjah. Bog jih živi in hvala jim! d Nove eese mesu v Ljubljani: Zadruga mesarjev naznanja, da se znižajo cene govejemu mesu v mesnicah in na stojnicah, in sicer: mesu II. vrste prvovrstnih volov od 10 na 8 Din, tako da je cena mesa sedaj: I. "vrsta 12 Din, II. vräta 8 Din. Meso slabejših volov na stojnicah pa tudi ceneje. d Tri opekarne ob vznožju Pohorja so po daljšem času zopet dobile delo in so preskrbljene z naročili do jeseni. Njih lastniki ao mariborski stavbni podjetniki. d Ne moreš v šolo? Vigoji se sam! Nauči se sani vseh stvari, ki jih potrebuješ za svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V letu dni znaš vse trgovske predmete, kakor tudi zadružne in katerikofi svetovni jezik! Piši na Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova št. 8, ali pa se oglasi sam. Informacije zastonj. Uradne ure 8—12, 2—6. Nedelja 10-11! d Novo postajališče Podkoren na progi Jesenice— Rateče-Planica med postajama Kranjska gora in Rateče-Planica, je bilo otvorjeno » 14. avgustom 1932. d Cene mesa v Ptuju. Goveje meso I. vrste: zadnji del 8, prednji del 7 Din; II. vrste: zadnji del 0, prednji del 5 Din; teletina s pri-klado 7, brez priklade 9 Din; zrezek 16 Din za kilogram. d Kenkurs je proglašen nad Kmetijsko eksportno zadrugo v Mariboru. Premoženje znaša 2 milijona, dolgovi 24 milijonov, upnikov je 19.000. d Nekaj o jngoslovenski trgovini Umetniško sestavljen in moderno • tiskan cenik z uradnim in notarskim potrdilom, da je Trg. dom Stermecki v Celju poslal v euem dnevu ve« kot 300 zavojev blaga svojim odjemalcem, je ravno dotiskan in se pošlje ua zahtevo vsakemu zastonj. Odprema več kot 300 zavojev v enem dnevu je pač dovolj siguren dokaz, da trg. dom Stermecki res to nudi, kar obljubi in vsak to dobi, kar želi. Med brsti Hrvati d Apostolski nuncij g. dr. Hermenigildo Pelegrinetti je prišel 9. avgusta v Zagreb, kjer je ostal nekaj dni, nato pa je odšel preko Su-šaka v Italijo na dvomesečne počitnice. d Nad lO-COO ljudi se je udeležilo evhari-stičnega kongresa v Savskem mostu. d Slovaške svečanosti so se vršile 14. in 15. avgusta v jugoslovanskem Bačkem Petrov-cu. Velike slovesnosti jugoslovanskih Slovakov so imele namen, da javno pregledajo celokupno stanje svojega naroda. d Okrog 12.000 vagonov sliv bo pridelala letos Bosna. Računajo, da bo pridelek boljši, kot je bil v letu 1908, ki je bilo izvrstno. d 6000 vernikov se je udeležilo eharistič-nega slavja v bosanskem Bugojnu. d Pravoslavni redovnik je postal v srbskem samostanu Krušedolu bivši železniški uradnik Slovenec Tugomil Dekleva. Tako poročajo »Seljačke novine« od 12. avg. 1932. d Ker so se pregrešili proti voHvni svobodi Bihačko sodišče je ono soboto izreklo obsodbo v razpravi, ki je trajala toliko časa. Bivši muslimanski poslanec Hasan Miljkovič je bil obsojen na 8 mesecev in 3 dni zapora, a je kazeu že presedel v preiskovalnem zaporu, lbro Rahmanovič, ki je bil obtožen, da je ubil predsednika Volivnega odbora, je dobil 11 let robije s trajno izgubo državljanskih časti. — Dr. Mihajlov, predsednik volivne komisije, je bil obsojen na dva meseca strogega zapora. — Občinski tajnik Dušan Avdalovič je bil tudi obsojen na 2 meseca strogega zapora. Adim Keserovič je bil obsojen na 4 leta robije. Drugih 40 obtožencev je dobilo po 2 meseca, 7 pa po 6 mesecev zapora. ;nor«blj»ra« i« dalj i»» Chloro-dont ustno redo. Tudi uportblj» eei« drrtin» samo Chlorodoat uba* iMk*. /. Podforoik, T... Zaktó»»tw tato samo priiU»o Cblorodont «obno paslo, tuba Dm. ia Din. 13.-, Mr urriSajt» mi nadomeitek. desno roko pod komolcem 6 letaj Joief Obu ir. Velenja. — Hlod je padel na desno nogo in jo zlomil letnemu dela veti Alojziju Vončini v Loškem potoku. — Ko jo je kolesar podrl, si je pri padcu zlomila nogo 61 letna Marija Langerholz s Trate v Poljanski dolini. — Nevarno se je poškodoval na glavi, ko jo padel s koaja, čevljarski pomočnik Valentin Vole iz Drage pri Loškem potoku. — Sin nekega posestnika z Brezine pri Konjicah je streljal v zrak in pri tem zadel s puško nekega železniškega delavca v trebuh. Nevarna rana. —- Jer-meniea je padla na roko in zmečkala prste 23 lednemu Ignaciju Karižu, delavcu v ljubljanski pivovarni »Unione. — Ponev raztopljenega sladkorja si je zlil po telesu Karel Beigot, delavec v čokoladni tovarni Mirim v Mariboru. Nevarne opekline po celem telesu. —■ Štiri metre globoko je padel z drevesa in si stri nogo nad kolenom kočar Rudolf Zebe« s Turškega vrha pri Ptuju. — Ko se je prevrnil z moloci-kla, je dobil nevarne poškodbe 22 letni Janko Šiška, sin ljubljanskega lesnega industrijalca. — Pri padcu s kolesa se je nevarno poškodoval 22 letni hlapec pri Globokarju v Zagorju. — «Pri podiranju dreves si je skoraj presekal levo nogo Franc Plamee, viničar v Krčevlnl pri Vurbergu. d Požari. Požar je upepelll stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje posestniku Šetar-ju v Leskove». — V Pretrožah je pogorelo posestvo Jožefa Poljane«. -— V Tepanjih so uni- tili ognjeni plameni hišo in gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Stupanu. — Ostrešje je pogorelo posestniku Antonu Obrezi v Pod-skrajniku pri Cerknici. — Kozolec, poln letnih pridelkov, so uničili ognjeni plameni posestniku Filipu Crepinžku v Zgornji Htidinji. — Žrtev ognja je postala krasno in gosposko opremljena zidanica ptujskega veleposestnika Omika pri Sv. Trojici v Halozah. d »Frenz-Jose!« grenčica čisti želodec, črevo in kri. Dné 30. avgusta t L se aaktjaH preda a SREČK m 268ADB0 BftGRAJSKE KATEDPUE Ne zanašajte se na zadnji trenutek, kajti danes si morete že dovoliti minimalne vloge Din 100 - (Vi), Din 50 -('/,), Din 25'- (iU) in si s tem zagotovite b r e £ s k r b n o s t ! Slavci drtfttà Bin 5,Ö8986r- Srečke se dobe povsod! Cenlraina uprava: Beigrad, Ulica Jovana Righéa 20 Pruda ma podružnica : Zagreb, Tvrtkov* u1. 5 10.OVO' V VSAKO HISO DOMOLJUBA! Razno d D» pisna trga v »k a Sola poučuje dopi«, nim potom proti majhni odškodnini sledeče predmete:' slovensko, srbo-hrvalko in nemško dop kovanje, trgovsko, obrtno in zadružno knjigovodstvo, računstvo, reklamo, nauk o tr. govini, poznavanje blaga, zemljepis, zgodovino, stenografijo, strojepisje in lepopis, trgov, sko. menično in zadružno pravo, vodstvo kreditnih in pridobitnih zadrug m vse svetovne jezike. Informacije In vpisovanje: Pražafcova 8-1. (vogal Miklošičeve ceste 80). d Vinski sejem na ljubljanskem vel*, sejmu. Kakor smo že pr.ročali, priredi Ljub. Ijanski velesejmski urad. kmetijski oddelek v času od 3. do 12. septembra t. 1. v paviljonu »G« razstavo in na drobno razprodajo razen medu in medic ter sira in drugih mlečnih izdelkov, UkIì izložbo raznega vina iz Dravske banovine, in sicer tekrat na bazi vinskega sejma, katerega se lahko vsak producent ali društvo, zadruga Kd. udeleži. Razprodaja! bo lahko vsak sam po svoji volji, po kozarčkih iz »oda ali iz steklenic, za kar bo plačal le dok Seno odškodnino za zasedeni proster. S tem bo vsakemu tudi dana ugodna prilika, da seznani zanimaoce za njegove pridelke in da stopi direktno z njimi v stik. —- Prijave je čimprej nasloviti naravnost na Velesejmski urad, kmetijski oddelek v Ljubljani, In sicer radi sestave kataloga najkasneje do 17. t. m. Blago pa se mora doposlati med 23. in 28, avgustom, da dospa do 90. avgusta v Ljubljano. Tovornina po železnici je polovična. Natančni pogoji so razvidni iz razposlanih »Kaj pa tisto premeščanje kaplanov? Pred nekaj minutami ste drugače govorili.* »Molčiva. Najel si bom kobilico, da se bova peljala k zborovanju. Vi se boste peljali z menoj in biti« morava točnak Prav prijetna pot je bila ta vožnja. Vi se ne vesteL, kakšen je maj na Trškem. To je prehod iz temnega Ì predora v bleščeče solnce, vsa narava odstranjuje zimsko obleko ia si nadeva lepše, poletno odelo. Vse cvete in poganja. Zrak je svež, lahak in gorak. Visoko v zraku se prepeljavajo ptice in žvrgole svojo pesem, ki se zliva s krikom otrok, kf se love po travniku v eno samo "pesem veselja. »Krasno vreme, ali ne, Mick!" »Lepo, prečastiti. Hvala Bogu! »Prav pripravno za pomladno delo.« »Kot nalašč, prečastiti.«!: »Za dvajset let ste se pomladili, oče Dan. ; »Ni čuda, Ie poglejte!? pokazal sem mu na morje. Dospela sva pravočasno in tiho sem se splazil na svoie običajno mesto poleg škofovega sedeža, še pre-dno o se zbrali drugi, če kak sivolas župnik spravi v red t voje lase, si obleče lepo črno suknjo in natakne očala, potem ni čudno, če mladi kaplani šepetajo: »Kdo je oni?« Zlasti še, ko je prišel škof in se mi nasmehnil, ko sem mu poljubil prstan. »Tudi vi ste prišli, oče Dan? še nikdar niste bili bolj sveži. Izpremembe in novosti v Kilronanu so vas popolnoma pomladile.« Oče Letheby se je vsedel ob koncu mize in strmel predse. »Čestitati vam moram na radikalnih izpremem-bah, ki ste jih uvedli pri naših zborovanjih. Očividno hočete dati neodkritim talentom popolno svobodo ia priliko, da se izkažejo.« 5' Okrog mene so pričeli pomežikovatl. 2 Bojim se, da boste morali odložiti svoje klasike, oče Dan, ker boste komaj dobili čas za študij tvarlne, ki je določena za zborovanje.? . , »Bes je, presvetli. Izmed dvajsetih ur jih bom moral porabiti za študij eno in dvajset in izmed sedmih dni v tednu osem, če se bom hotel poglobiti v ta zapletena vprašanja, zlasti še, ker sem bolan.r — »Oho, oho.«, so se oglasili okrog mene. — Vendar ste, presvetli, nas stare, počasne zaspance izvzeli in se oraejiirpredvsem na mlade, sveže in bistroumne kaplane.« »To ni res, se je oglasil nekdo. .,To je krivica.« »No, no,« nas je pričel miriti predsednik zborovanja, dolg, visok mož z orlovskimi očmi, katerega sem vedno spoštoval kot dobrega in izvedenega teologa, ; to ne bo čisto obveljalo. Potem bomo prišli zopet v stare razmere. Kaj bi zapravljali čas s temi praznimi pogovori, rajši preidimo na dnevni red. Prosim, presvetli, potegnite listek.« »Dodajte še očeta Dana!« je prosil nekdo pri mizi. Škof se je nasmehnil, potegnil listek, na katerem je bila- zapisana številka 4. in predsednik je poklical očeta Mihaela Delaya. Oče Mihael se je prestrašil. Bil je svet mož, vendar se je zelo hitro razburil. »No, oče Mihael,« je prijazno pričel predsednik, »najpreje bomo pogledali rubrike. Kaj delate z rokami med sveto mašo?« »Kaj delam z rokami?« je ponovil oče Mihael in jeza se ga je polaSčala. »Da, kaj delate z rokami?« »Čudno vprašanje!« je ugotovil oče Mihael. »Držim jih pri sebi, ali ne?< »Seveda, toda jaz mislim to, kaj delate z.njimi?« pravkar vrnil z Nove i Gvineje, pripoveduje o j »fieSnem dogodku, ti sr j je odigral ob reki Fly ! v bližini Tagote. Doina-'■ čini. ki so lovili ribe ob j reki, so postali žrtev I napadu tako zvauili ■ j smrtnih ptic«. Treai j ribičem se je posrečilo pravočasno pobegniti, ostalih pet pa so zlo-česte ptice napadle in jih usmrtile. Najprej M> jim ixkljuvale oči. tako da so takoj oslepeli. Nesrečniki so umrli v mukah, preden jim jc priSlo na pomor vojaštvo. »Smrtne ptices niso večje od našega goloba. a so vendar zelo opasne. Te j>tice žive čisto svojevrstno, samotarsko življenje in se hranijo z mrhovino. » bližino ljudi pridejo le tedaj, kadar jim popolnoma zmanjka druge hrane. Ugriz tega ptica je zelo nevaren in učinkuje katastrofalno. Doslej se še nikoli ni !'<>; s-rečilo rešiti človeka, ki ga je ugriznila smrtna ptica, niti tedaj ae, če so nesrečnikom takoj odrezali ud, ki jc t"1 zastrupljen z »grizenj-Vitamini v morskih ribah. Po novih raziskovanjih prof. Scheunerja vsebuje meso morskilt rib najvažnejše vitami- okrožni«, katere so interesentom še na raz-Ipi lago pri vélesejmakem uradu. Zanimanje ia ta oddelek je kot vedno prav veliko in zato bo vsak dobro odrezal, kdor se tega vinskega sejina udeleži. d Pri boleznih na ledvicah, v mehurju m debelem črevesu polajžuje »Franz-Joscf« grenčica v najkrajšem času tudi večje tež-koče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je®»Franz-Josef« voda rodi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Jose!« grenčica »e dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Kmetje aa lovu «a razbojnikom. Pred kakimi 9 leti je bil obsojen na 12 let temni-| ce v Stari Gradiški neki Jovan Medič iz vasi Bele Vode pri Petrinji. Mož je izvršil mnogo hudih zločinov, med drugim je oropal iz poštnega voza 200.000 Din gotovine. Ker pa se je pošlo strelivo. Tega trenotka »o čakali kmetje in naskočili hišo. V trenotku so imeli razbojnika na tleh. Že so se pripravljali razjarjeni možje, da mu vržejo zanjko okoli vratu in ga obesijo na prvo drevo. Bili pa so med njimi nekateri treznejši, ki so to preprečili. Zato so kmetje razbojnika trdo zvezali in ga izročili orožnikom v Mladem Gradcu. Ko bodo orožniki raziskali ves položaj, bodo Mediča izročili sodišču v Petrinji. Novi grobovi Na "lokah je umrl drugošolec Drugo Za-bukovec. — V Mo«tah je preminul hišni posestnik g. Ludovik Venzajz. — V Ljubljani je odšla v večnost gdč. Radmila Oičeva, edina hčerka g. generala Bogoljuba Uiča. — V Kamniku je izdihnila v starosti 87 let nadučiteljeva vdova ga. Ivanka Rupnik. — V Mostah je zapustil solzno dolino vpoltojem nadsprevodnilc drž. železnic g. Josip Skala. — V Šoštanju so kaznilnici dobro vedel, so ga 1. 1929 pomilo- j pokopali posestnika g. Viktorja Hauke ja. — V Planini pri Rakeku so pokopali Marijo Mila-posßstnico iz Jakovce. — V ljubljanski bolnišnici je zapel mrtvaški zvon strojnemu ključavničarju g. Avgustu Vidmarju. — V Moj-«•'■ani so spremili na zadnji poti lesnega trgovca g. Janka Derniča. — V Ljubljani so položili na mrtvaški oder ing. g. Prešla Ivat^, višjega stavbnega svetnika v pokoju. —• V Gmd- stili. Mož se je vrnil domov. Doma pa je nadaljeval svoje nasilno življenje. Mnogim je po-žgal hiše, seno, pobijal konje, na nekatere krnele je tudi streljal. Nekega dne je ustrelil j kmeta Petra Jeliča. Z. vsakim, o katerem je , slišal, da o njem reče kako Irdo besedo, je obračunal na ta način. Zato je ustrelil tudi ; Jeliča, ki je umrl v bolnišnici v Glini. Jeličevi : sorodniki pa so organizirali sedaj krvno ma- ; ščevanje. Nad 50 oboroženih kmetov je šlo na lov za razbojnikom Medičem, ki so ga napo- t nu 12 letno Ladislavo Gorenc, hčerko zidarske. en pri Litiji je umrla ga. Frančiška Premlfer/j. Ocepkova iz Bitič. — Pljučnica je vzfela na Cwbi- sled našli na polju pred vasjo Bele Vode. Začelo se je strašno streljanje iz pušk in samokresov. Medič se je umaknil v koruzno polje in od tam streljal na kmete. Naposled se je umaknil v neko hišo, odkoder je nadaljeval streljanje. K sreči pa nobeden zasledujočih kmetov ni bil zadet. Nazadnje je razbojniku ga mojstra. — V Gradišču nad Litiji je preminul v visoki starosti 84 let Medvedov oče Anton Kokalj. — Na Viču so pokopali vrlega dijaka Dušana Turnška. — V Železnikih je odšla v večnost ga. Monika Sturm. — V Mariboru je zapustil solzno dolino znani zdravnik dr. Karlo fpavic. - Naznanila n Vzajemna lavarovalnica, oddelek »Karitas;. Pojasnila in prospekte dajejo: Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitas«, Ljubljana, podružnic.« Vz. zav., Celje, palača Ljudske posojilnice, glavro zastopstvo Vz. zav,, Maribor, Loška c. 10, glavno zastopstvo Vz. zav., Novo mesto, Ljudska posoji.-nica ter vsi farni zastopniki oddelka »Karitas«, v«i župnl uradi in vsi krajevni zastopniki požarnega Oddelka Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. — Telefon štev 25-21, 25-22. n Iščejo g- Antona Knilica, ki je bil leta 1922 tovarniški delavec v Ljubljani in je takrat sporočil podatke o Francu Ämidü, s katerim sta bila skupaj v italijanskem ujetui&tvu v bolnišnici Tappa Caktonazzo. Radi ponovnih podatkov naj se javi osebno ali pismeno pri Oblastnem odboru Zdru žetija vojnih invalidov v Ljubljani Sentpoterska vo jašnica. Mogoče se oglasi ua isti naslov tudi ne1 Zmitek, ki je bil istočasno z njima v ujetništvu. n Sv. Kum. Veliki shod na Kumiu bo letos J 27. in 28. avgusta. Romarji od blizu in daleč prav prijazno vabljeni. Sodelovala bo godba Hrastnika. Poskrbljeno bo za vaše dušne in telesne potrebe. Slišimo, da pridejo letos tudi romarji Iz Kostanjevice. Pridite I n Dražgoše. Prosvetno društvo bo v nedeljo 21. avgusta proslavilo svojo 25 letnico. Ob 10 bo sv. maša za rajnke društvene člane s cerkvenim govorom, ob 3 popoldne pa v društveni dvorani igra »Črna žena«. Pri predatavi bodo sodelovali . tamburaši iz Selc. Za prireditev, zlasti za igro, vlada veliko zanimanje. n Krka. Vse okoličane vabimo v nedeljo 21. ne (najvažnejše snovi 7ii življenje) v zelo učinkoviti sestavi in spadu zato med najbolj zdravo hrano. Poleg slani« kov imajo posebno dosti vilaininov polenov-kc, jegulje in hwosi. Usoda severnih jelenov -v Rusiji. Na severu Rusije so ugotovili, da v teli predelih močno nazaduje število severnih jelenov, katere so začeli ljudje ubijati v velikih množinah. Zato je zdaj izdala moskovska vlada strogo odredim, ki prepoveduje ubijanje košut do septembra (9%2. Na policiji. — Zakaj niste prinesli najdene ročne torbice takoj k nain? — Ker sem jo našel šele pozno zvečer. — Zakaj je niste oddali drugi dan? — Ker je bila že prazna. Previden tnt. — Sodnik: »Tak, toženec, to jc res nezaslišano. Najprej ste nekomu ukradli kožuh, deset minut nato ste pa že nekomu drugemu izmaknili iz z»pa listnico!« Toženec: »Da, gospod sodnik, nisem hotel, da bi vzbujal sum. Tak fin kožuh pa nobene pare v žepu U smešnih prizorov hlapca Anžeta. Cisti dobiček je namenjen za nove orale, ki smo jih že naročili pri orglarskem mojstru Jenku, dasiravno nam manjka še veliko denarja. n Vprašanje. Marija Božič roj. Indlhar, Vel. Poljane p. Orteneku bi rada izvedela, kje v Ameriki se' nahaja Jože Indlhar, Vel. Poljane p. Orte-nek, ki se že 12 let ni nič zglaail. n Svetjo-Medvode. Strokovna skupma papw. delavstva, v Medvodah, godbeni odsek »Sora«, ima 28. avgusta, v slučaju slabega wemena pa 5. septembra otvoritveno prireditev na Svetju. Vsi pri- jftfeJji kršč. delavstva vljudno vabljeni I ................................. boste mirovali, bomo vrgli še vaše ime v klobuk. Številka osemnajst! Kdo je to? Oče Irwin.« Žalostno je pogledal oče Mihael okrog sebe. Res je čudno, da ta dobri in sveti duhovnik, ki — kakor trdijo njegovi župljani — mašuje kakor angel, da ne mòre nihče prebrati niti ene črke v molitveniku, ker so vsi tako zamaknjeni vanj, ne more v kratkih potezah razložiti rubrik, po katerih se vsak dan ravna. Ali ni te misli lepo ponazoril neki kitajski modrijan, ki je rekel: Kdor govori, ne ve, kdor ve, molči. Zato modrijan zapre svoja usta in svojih čutov ne uporablja. Predilo je oče Irwin dobil svoje vprašanje, je minil kratek, vesel odmor. Nekdo je vprašal, ali je vsakdo, ne samo škof, dolžan nositi škofovsko kapico pri sveti maši. Kot običajno so bila tudi sedaj mnenja deljena; nekateri so trdili, da je to dovoljeno le Škotom, ker upoštevajo rubricisti samo nje, kedaj naj odlože in zopet vza- ae. a iv« „v, _____ _____________ mejo kapico, dočim so drugi trdili, da jo more nositi - r^fJnnmn^ nobenih novo- vsakdo, a tretji so omejili to čast na redovnike, ki Zi! k?«n.ajoS iz Salamanca in Valla- nosijo ton,uro. Predsednik je nasilno končal ta raz-rari], K J1" J govor in še enkrat vprašal to, kar je razburilo očeta Mihaela. Odgovor je bil pravilen: »Odložiti jo moram po molitvi nad darovi in jo položiti na glavo po končanem zauživanju.« »Prav i « je rekel predsednik. »Mimogrede: vi izgovarjate besedo plleolus z dolgim o, pravilno je o kratek.« »Ne, dolg,« se je branil predsednik. »Le pn Ho-raeu poglejte!« . t »Tam ste vi strokovnjak, oče Dan!« je rekel škof. »Nihče v škofiji bi ne mogel pravičneje razsoditi tega spora,« »Kakšne gibe? »Da! Da! Dobro. Bom vprašal drugače. Ameriški duhovnik Wapelborst je spisal knjigo o obredih in ob koncu omenil nekatere napake. Ali bi mi vi mogli povedati, kaj ni dovoljeno storiti med sveto mašo?« »Ali ne veste, oče Mihael?« mu je pomagal dober prijatelj. »Le nadaljujte: Elevans et extendens — dvignete in — « »Hvala vam za vašo pomoč, mladi prijatelj!« ga je ustavil oče Mihael. »Vendar bi vas prosil, da molčite, ker upam, da bom opravil brez vas. — Kaj ste rekli?« je zakričal nad predsednikom. »Katere napake lahko duhovnik zagreši z rokami med sveto mašo?« »Katere napake? Dobro. On bi lahko vtaknil roke v žep ali jih sklenil na hrbtu in —« , , »Dovolj, že dovolj! Še eno vprašanje: Ce bi vi nosili malo, škofovsko kapico na glavi, ali veste, ke-dai io morate odložiti pri sveti maši?« -Kaj takega jaz sploh ne nosim. Navadna obleka i _ j :„ „ki,,, nnlimiiri nnvo- d0hdpredsednik je delal doktorski izpit v Salamanci, zato sem se zavzel zanj in ga hotel rešiti iz te zadrege. »Presvetli,« sem prekinil predsednika, »nočem motiti tega zanimivega izpraševanja, toda moj čut za klasično popolnost in lepoto se čuti užaljenega radi neke besede v sporedu današnjega zborovanja. V latinščini je beseda primigenii nemozna --« »Mirujte, oče Dan! Kaj se neprestano vsajate. Vsi medklici so tu nedovoljeni. P™v Mi- hael, je že dobro. Potegnite drugega. Oče Dan, če ne ^Salamanca - slavna Spaaska univerza. PO DOMOVINI PORAVNAVA P e 1 k o Ivan, posestnik na Visokem št. 52, preklicujem in obžalujem vse ob-dolžitve, ki sem jih zirekel o bivšem nar. poslancu Ivanu Brodarju; izjavljam, da so vse tc obdolžitve popolnoma neresnične. Zahvaljujem se Ivanu Brodarju, ker je odstopil od nadaljnjega kaz. preganjanja proti meni. Zavezujem se besedilo te poravnave objaviti na svoje stroške potom županstva na krajevno običajen način pred cerkvijo v Šenčurju v nedeljo dne 14. t. m., kakor tudi v prihodnji številki »Domoljuba«. Ivan Pel ko, s. r. Vodovod. (Lom nad Tržičem.) Na praznik 15. avgusta pop. je bil« blagoslovitev vodovoda, ki ga je zgradila vodovodna zadruga za Vos Sp. i.oin in za novo Solo. Glavna dela z napeljavo v hiše so bila dovršena lani, manjše stvari pa je bilo treba dostaviti še letos. Dela je vodil banski inž. g. Kotlovšek po načrtih hig. zavoda. Zidarska dela je izvršil zidarski mojster Varšek, inštalaterska dela kleparski mojster Bocah iz Tržiča. Kljub prispevku banske uprave in obilnemu prostovoljnemu delu je bilo treba še precejšnjih denarnih žrtev članov, ki so radi gospodarske krize nekatere prav težko obremenile. No, ima pa vas tudi napravo, ki je za vaščane in celo župnijo velike vrednosti, čeprav so jo morali graditi v prvi vrsti radi šole. Poleg zdrave pitne vode so posebno pomembeni hidranti za slučaj požara, ki obvladajo pol vasi. — Da je delo ugodno uspelo, pa gre poleg g. inženjerju in benski upravi posebno zahvala delavnemu odboru vodovodne zadruge, ki je žrtvovil veliko časa in skrbi za to težko delo. Blagoslovil je vodovod domači župnik, ki je obenem tajnik zadruge, Ko je pojasnil v govoru pomen skivlja iu blagoslovil strdenec in rezervar, se je med peljem razvila z.hvalna procesija v župno cerkev. Izredna slovesnost. (Škofja Loka.) Loka je letošnje leto še posebno blagodarjena od Boga. Na Veliki šmaren smo imeli že tretjo novo sv. inaio v farni cerkvi sv. Jakoba. Novomašnik je g. Jož? P e t e r n e 1 j iz škofje Loke, ki ga je v 34 letu staresti zadela tako velika sreia. Zakaj tako pozno? Doma iz dobre, ali manj premožne družine, je moral Jože po maturi namesto na univerzo v službo. Ali med službovanjem mu je vedno jasneje veleval božji glas, naj stopi v vrsto svečenikov Gospodovih. In Jože je šel, šel celo v škofijo Djakovo na Hrvaško, da bi lako mogel kot duhovnik še več dobrega sloriti. In po velikih življenjskih izkušnjah, saj je bil tri leta na fronti in vnet borec v vrstah katoliškega gibanja, je stopil na Vel. šmaren prvič pred oltar in mu bo tako izpolnjen« njegova najlepša želja in hrepenenje že rajnih staršev. Trije pomembni smrtni slučaji. (Blagovica.) 8. julija je umi'a Brodnik Marija iz Slatenka, vrla krščanska mati in žena. Trpljenje, ki jo je spremljalo skozi vse njeno življenje, je voljno prenašala, zlasti je vdano trpela v svoji hudi dolgotrajni bolezni. Želodčni rak ji je pretrgal nit življenja. Ker je bil to prvi smrtni slučaj iz tukajšnje ženske Marijine družbe, je bil njen pogreb zelo lep in je napravil globok vtis na vso faro, predvseim še na žene. — 17. aprila smo pokopali 82 letno dekle Klopčič Marijo iz Podsmerečja, žensko svetniškega življenja. Ce je le mogla, je prišla v delavnikih v cerkev in vsakdanje sv. obhajilo ji je bila edina tolažba. — 7. avgusta smo izročili materi zemlji Antonijo Pavlič, Reškovo Tončko, mučenico od mladosti. Že v zgodnji mladosti se ji je posušila ena noga. Pomagala si je z leseno oporo. Ce je le mogla, je vsaki dan priromala v cerkev. Zadnjo dve leti je bila stalno navezana na posteljo in popolnoma odvisna od tuje pomoči. Svojo bolezen je vdano prenašala. Tem trem ženskam, ki so dosegle visoko starost, bile zveste bralke »Domoljuba« in tudi mučenice v svojem življenju, želimo večno mladost pri Bogu, v Župniji pa naj bi našle veliko posnemalk. — V kratkem bomo imeli sejem. Verjetno je, da ne bo prinesel zadovoljno»!! ne kupo- valcem in ne prodajalcem. - Letina pri nas, zlasti po hribih, še dosti dobro kaže. Denarja, ki je vladar sveta, kakor pravijo, nam pa zelo, zelo primanjkuje. Edino upanje na boljše čase, nas še drži pokonci. Ne prenaglo. (D. M. v Polju.) Kakor čujemo, nameravajo v stari precej vlažni šoli pri D. M. v Polju napraviti že letos stanovanje za šolskega, upravitelja. Vprašanje upravi-teljskega stanovanja bi se bilo že lahko zelo pn-voljno in e primeroma majhnimi stroški rešilo pri zidanju nove šolske stavbe. V današnji težki gospodarski krizi pa gotovo ni primerno, da bi sto-tisoče vtikali v delo, ki ni neodložljivo, čeprav je za to kaj denarja odveč. Banska uprava je izdala svoj čas odlok, da se morajo v sedanji težki dobi odložiti vsa ne nujno potrebna javna dela. Ta odlok je veljaven tudi za našo občino. Menimo, da bo g. upravitelj, ki je, kakor mnogi drugi, toliko let pri boljših občinskih denarnih razmerah po-trpci s skromnim stanovanjem, upošteval posebno sedaj težki položaj občine in se radevolje zadovoljil s tem, knr ima. Poljskim davkoplačevalcem, ki imajo polno zaupanje v stalno vrednost dinarja, pa gotovo ne bo v škodo, ako bo imela naša občina v svoji blagajni poleg milijonske zadolžnice, tudi kako hranilno knjižico. Jubilej našega g. župnika. (Čatež pod Zaplazom.) Lepo in veselo je bilo na Čatežu v nedeljo, 7. t. m., ko smo nekoliko proslavili 30 letnico, kar so med nami župnik g. II. Povše! V svoji izredni skromnosti nam niso dovolili, da bi pripravljali kake 7 • le"esno»H ■ ^nne'-ioma nas niso mogli zadržati. Ob !) je pritrkavanje dalo znamenje za pričetek podoknice pevskega zbora in bakljade gasilnega društva. Med tem je po fari gorelo več kresov, spuščali so rakete itd. Bi! je lep večer iskrenega veselja, ki je ganil g. slav-ljenca in številne tarane, ki so se zbrali k slovesnosti. V nedeljo popoldne so zastopniki faranov in različnih društev g. župniku čestitali, se jim zahvaljevali za vse delo v minulih 30 letih in jim zagotavljali hvaležnost. Marijine družbenice so jim pa še izročile v spomin in hvaležnost veliko lepo sliko. Upoštevali smo pa tudi željo g. župnika! V velikem_ številu smo ta dan prejeli sv. zakramente, udeležili se slovesne pete sv. maše, ki so jo darovali g. jubilant ob asistenci dveh sosednjih gospodov. G. župnik so nam in okolici storili toliko dobrega in koristnega, da vsega še preceniti ne moremo! L. 1903 so priredili prvi misijon na Čatežu, letos bo že četrti! Ustanovili ao Marijino družbo, Tretji red, Marijin vrtec; sedaj se trudijo za Apo-stolstvo mož in fantov. Farni veliki oltar, krasni zvonovi, ki jih je vzela vojna, so bili njihovo delo!. Posebno ljubezen in skrb so posvetili zaplaški božji poti. Postavili so novo veliko Marijino svetišče, kateremu so že po vojni dozidali dva zvonika. Zal, da preskromni dohodki ovirajo, da šfe ni vse dovršeno. To je gotovo krona njihovega dela. — Velike važnosti je bila ustanovitev Hranilnice in posojilnice v začetku 1. 190L, nabava motoria mlatilnico, izdelovanje različne opeke. - Mnom dobregu in koristnega narede v svoji mehanični delavnici. Njihove tehnične zmožnosti moramo občudovati. — Za povzdigo izobrazbe med nami so nam 1 1929 postavili »Naš dom«, kjer Imamo pro. štor za predavanju, igre, nastope, sestanke. Kupm so tudi lep skioptikon. »Naš dom« je poteg Zapla-za njihov najlepši spomenik, ki so si ga sami po. stavili in bo dolgo pričat o njihovem razumevati t ljudskih potreb in o njihovi ljubezni do faranov! G. župnik, še na mnoga leta! Romarski shod in pevski koncert. (Sv. Gora pri Litiji.)* Romarski shod bo letos na Veliki Šmaren. Vabimo vse častivce M. B., da pridejo počastit svetogorsko Kraljico in uživat lepoto božjejj stvarstva. Za prejem sv zakramentov bo preskrb ljeno. Letos se obeta obiskovalcem Sv. Gore še loschen užitek. Pevski odsek prosvetnega društva iija-Izlake priredi isti dan, po drugi maši pevski koncert . v društveni dvorani. N» programu bodo lepe narodne pesmi in nekaj kupletov z» nameček, Da bo koncert re» vreden poslušanja, vemo iz prejšnjih nastopov imenovanega zbora, Za postrežbo gostov bo dobro preskrbljeno v znani gostilni pri Mežnarju. Novice ' (št. Vid pri Stični) Osemdesetletnico svojega rojstva je obhajal krojač PuS Anton iz št. Vida, S svojimi otroci j? poromal na Zoplaz zahvalit se Materi božji zn ljubo zdravje. Pred enim mesecem mu je unirla žena Marija, s katero je živel 52 let v srečnem zakonu. — V Praprečah je umrla Anžlovar Frančiški, .ki je bila pridna gospodinja, dobra mati in polna usmiljenja za reveže. — Suša grozno pritiska. Vročine je čez dan 82»C v senci. Vode bo kmalu zmanjkalo. Oiave bo zopet malo. — V nedeljo 21. avgusta bo v Stični shod otrok Marijinega vrtca iz vse Šmarijske dekanije. Ob pol 10 bo pridiga, sv. innša in skupno sv. obhajilo otrok, Otroci bodo darovali sv. obhajilo za sv. očeta in potrebe sv. cerkve. f Franc Lovšin. (Ribnica.) V šušjeh je umrl 13. avgusta Franc Lovšin, star 65 let. Kdo ni poznal v obče priljubljenega »Frlana«? Bil je daleč naokoli poznan trgovec a prašiči. Celo na Dunaj in v Trst je izvažal živali. Celi okolici je dobavljal plemenske prašiče. Z.id-nje čase se je oprijel tudi lesne trgovine, ki se pa ni obnesla. Kot gostilničar se je s svojo šegavo naravo znal prikupiti gostom. Bil je stalno naročen na »Domoljuba«. Pogreb, ki je bil na Vnebovzetje k Sv. Križu, je pokazal, kako je bil pokojni »Frlan« priljubljen pri ljudeh. Svetila mu verna luč. Domačini pa naše sožalje. Pod šotori v Gorjancih (Metlika) Tam gori pód Sv. Jero ali bolj točno pod Trdinovim vrhom so se azpeli trije šotori in pripravili streho petindvajsetorici fantov iz metliških vasi. Pravijo, da ao planine le za študente in gospodo, pa smo šli poizkusiti, če bi morda vendarle dalo to tudi kmečkemu človeku. Zmajali so mnogi z glavami, češ: »baš v Gorjancih jih bo pamet srečala«. Ko smo koračili gori otovorjeni z vsem potrebnim za tri dni, nas je pomilovula stara ženica: Raje bi umrla, kot da bi šla gori.t Mi smo pa koračili, da je bilo kaj. >Kuj nam pa morejo« in še marsikaj smo zapeli in kur kmalu smo bili na mestu. Eno skrb smo imeli: kako bomo kuhali. Vsega smo imeli: lonce, ognja in drv, mesa, krompirja in fižola, pa še raznih bolj ali manj potrebnih dišav, Celo zobotrebcev in kar si le kdo za gospfr dinjstvo koristnega misliti more, le kuharja ni nihče na hrbtu prinesel. Pa saj je prišel sam, le da nismo vedeli, kdo da bo odgovorni posel prevzel. Pa smo se kmalu zedinili in smo si Tonifa Starčevega za kuharja izvolili in še pomočnika smo mu dali. Oba «ta se izkazala prav dobro. Izvoljena vrhovna komanda je pa prevzela vso skrb in tako smo vam bili z vsem oskrbljeni in za tr> dni dovolj založeni. Videli smo marsikaj in tuw to in ono uganili. Tudi velik kres smo zakurili, da so ga videli doiinci z vseh strani. Ko smo odhajali, smo bili pa vsi to misli: en dan hi nam bilo še treba. Toda morali smo domov. Šli smo s sklepom, da ob letu gremo še. Ko smo povedali doma, kako je bilo, je pa ta in oni menil: škoda, da si nisem vzel časa. Ogenj nničuje (Bela Krajina.) Toliko požarov pri na« ne pomnimo nobeno iflo kot letos. Vsak teden se gotovo zasveti, v {a- gjl, pa kar par večerov zaporedoma, kot da so kresovi. Ni še dolgo, ko je gorel neki pod na Kritem vrhu. Par dni pozneje je gorelo onstran Kulpe Potem je v Slamnidi vasi pogorel vinski ram Slančevim. Pred tednom je gorelo na Gab-■ovcu, kjer je malo manjkalo, pa bi ila vsa vas. Pogorel je en pod. V petek zvečer je gorelo z nogočnim plamenom visoko gori nad Radovico. V soboto zvečer za je gorelo v Berčicah in je ogenj ini čil Logarjevo stelno šupo. In pri vsem tem kar ni mogoče prav ugotoviti, kako je ogenj nastal, lako da obstoja precej opravičen sum, da mora biti neka zločinska roka na delu. Ljudje so že kar zbegani in v skrbeh, ko marsikdo nima s čim lačati zavarovalnino. Jetiki boj! (Gorenji Logatec.) Krajevna 'protituberkulòwm liga je zopet zajela z rednim zdravljenjem svojega članstva, ki ga vrši zdravnik gi dr. S.Perpar v Dolenjem Logatcu. Na odborovi seji so bili izvoljeni sledeči i proli njej naj nam bo: »Vsak ud družine, naj bo Slan osrednje ali jih krajevne protituberkulozne ige Nove člane krajevne protituberkulozne lige Oor. Logatcu sprejem« dnev.no njen tajnik tov. (cršnik. Članarina znaša letno 12 Din. Vsak Član ige pa se da lahko vsako leto pri zdravniku g. dr. i. Perparju dvakrat brezplačno zdravniško presedati. Požar. (Hotedršica.) One 10. avgusta je v Novem Svetu pri poB 'sl-liku Menartu pričel goreti hlev, katerega pod-itrešje je bilo polno sena. Kljub oddaljenosti in ilabi gozdni poti se je posrečilo gasilcem; da so igenj omejili in rešili še nekaj sena. Nova* motoria brizgalna je ta dan prejela ognjeni krst. Isti /oznik, g. Fr. PetkovSek jo je peljal pred dobrini elom k blagoslovu in sedaj v prvi ogenj, škode e utrpel zgoraj omenjeni pogorele« veliko, ker je >il hlev nov, — Se to-le: Na vaškem potoku je zapornica, ki pa je potrebna popravila. Želeli hi, da ie občina zgane in to uredi, da bo ob požarih do-rolj vode. T« in oh». (Št. Andraž pri Velenju.) Dasi smo tiho, vendar živrhno delujemo na polju ljudske prosvete. Posebno marljivo je Prosvetno društvo. V letošnji spomladanski sezoni je priredilo več gledaliških predstav, ki so bile vse zrtdno dobro obiskane. — Ker je letos sadno drevje izredno dobro obrodilo ter je upati na ugodno kupčijo, priredi tukajšnja sadjarska podružnica v nedeljo 21. avgusta po rani maši v Društvenem domu sadjarsko predavanje. Prideta dva predava-elja od Sadjarskega društva iz Ljubljane ter eden od Sadjarske zadruge i« Maitibora. Vsakega zaved-ìega sadjarja dolžnost je, da se tega predavanja udeleži. — Popoldne ob 3 istega dne pa priredi Prosvetno društvo v Društvenem domu velik pevski koncert s pestrim programom. Na to priredi-ev najvljudneje vabimo vse naše prijatelje od iliiu in daleč! Koncert se ponovi naslednjo nedeljo, 28. avgusta ob isti uri in v istih prostorih. Razno. (Nova Štifta pri Gornjem gradu.) Kriza, ta naša najhujša na1 prip. ro<5»jo. Čimprej začnete z mojim uBClno.il .prehranjevanj«, tem bolje. Popolnoma zastonj in poätnine prosto j • d Milla mojo knilKO, Iz katérs boato črpali mnogo koristnega. Ker moj «alo»nlk razpošilja aamo 10.080 komadov brezplačno. | Pišite takoj, zadošča dopisnica na spodnji naslovi Zbiralnica m pošlo: GEORG FULGNER, Berlin-NeqkSlIn, Ringbabnstrasso 24., Alt. 48 M sili oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupAjejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Mizarihep saj« poštenih kmečkih sta-rišev sprejme Franc Zavodmk, St. Vid nad Ljubljano 67. Prota miiM, nekaj posestva v lepem kraju. — Kri'man F., Lakne p. Mokronog,- Suhe gobe Äi,, plačuje po najvišji dnevni ceni trg. firma J. Ktiälan, Kranj. Vse čebelarske potrebščine : točilnice, konve za med itd. obi-ralnike za sadje, lične ptičje kletke in vao železnino nudi — Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvefska c. 1. uij. ali stavbeno parni»» cel« v Kamni-škem okraju knpiitf. -Ponudbez navedbo najnižje cene kje poslati na upravo Domoljuba pod značko »Kamniški okraj hiša-parcela« št. 11.013. Proto fero« „S rice in te ice monta-fonske pasme. K »lovec, pošta Radomlje. Posojila daje bpez- »fcmtll d*o \g, a "in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Iščemo poverjenike. Mimala trajna spr jme Ivan Kuhar, Vižmnje št. 69. pošta St. Vid iiad Ljubljano. do lastnega doma in blagostanja vsakemu odprla. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica, Ljubljana, Miklošičeva 15. IMkega učenca poštenih staršev takoj Bprejme Kufiar Franc, kovač poita Dol pri Ljubljani. Vinta poštenega in ilHM pridnega, ki bi imel veselje izvežbati se za vsa opravila pri konjih, išče dr. Kozma Abačič, Tržič. Dva stroja /Ä ploskoprešivni slroj v d o b r t a- stanju. — Stepanja vas št. 2i). Canta revnih slaršev ranid «li pa brez od 10 od 13 lei sprejme za svojega starejši zakonski par. - Ponudbe na upravo Domoljuba pod • Dober otrok« 11632. ŠHalnl stroj,dS zakloi ni, samo 3 mesece rabljeiirseao naprodaj. — Franc Zupančič, Martin hrib št. 19, Dol. Logatec. Za smeh Civilizacija. — Naša civilizaciji bo trajala 40 tisoč let. — Kdaj se pa prav za prav prične, go-/spod profesor. Pojasnilo. — Ali govorite v spanju? — Ne, gospod doktor, pač pa govorim čeeto, ko drugi SpeJ — Kako to? — Zèlo enostavno, sem namreč : predavatelj. Nasedel je. — Siromašen pisar je rešil neko gospodično iz vode. — Oče: Plemeniti gospod, hvala vam! Vi ste junak! Kaj pa vam je ljubše: 60.000 dinarjev ali edini dedi« mojega imetja, moja hči? — Rešitelj: Vaša hči! - Oče: Dobro ste pogodili! Bog vaju blagoslovil Denarja bi tako ne mogel dati, ker ga nimam! 4 * i Pogovor mod ehaikiajo in gospodinjo. — Im« té otroke? — Ne. — Imate psa, kanarčka ali mačko? — Tudi ne. — Klavir, gramofon, radio? — iudi ne. Pač pa imam nalivno pero, ki nekoliko škriplje, kadar pišem. Vas ne bo motilo, gospodična? ^ j ! Ni mu odzdravil. — Tak napuh in ošabnosi. Sinoči sem srečal nafaga ananca. Lisjaka. Niti odzdraviti, mi n; hotel na moj pozdrav! — To pa ni bil .Lisjak, ker im Sé'že dva tedna v Ameriki. — Vseeno, odzdravil bi pa vendarle lahko, 2' L imu Ljü&ijana, PSestaS is m mala DC2H1M w« seäiuo (i»tamevij«no >839 ìetefiomi 2202 dinarjev dinarjev Vam obuti tročlansko družino. k Marlin Andersen Ncxö »Prekletstvo«, roman, prevedel Mirko Javornik kol drugo knjigo »Krekove knjižnice« za 1. 1982. Izdala Delavska založba. Cena knjigi 40 Din vez., ozir. 26 Din broš., za tlane Krekove knjižnice 26 Din, ozir. 16 Din. Martina Anderseja Nexöja poznamo že po njegovih »Proletarekih novelah«, ki jih je 1. 1930 izdala Delavska založba. Njegov novi roman »Prokletstvo« (v originalu: družina Frankova) nas uvaja v tragiko delavske družine danskega provincialnega mesteca. Glavne osebe romana, krojača Franka, — alkoholika, izgarano njegovo ženo iu «inn potepuha, ter malomeetno življenje poda plastično in nazorno. V izraznih sredstvih je jačji in bogatejši, kot v svojih novelah. Slog te knjige se odlikuje po pouHtljivem nasmehu in mehki ironiji in ob figuri potepuha Thorvvalda se utegne vsiliti primera s tipi, kot jih je podajal Ch. Dickens. Jiivornikov prevod se bere tekoče in je bogat na lepih domačih izrazih. Oprema knjige je dostojna njegovega velikega avtorja. Urednik: Jojie Košiček Izdajatelj: Dr. Frane Kuloree. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cef. PREKLICI Preklicujem in obžalujem, da sem trdil, da mi LeSani cesto v Peračici sedaj plačujemo z dokladami; da mi je to pravil neki posestnik z Brezij in da so mi to potrdili pri nekem oblast»« v Radovljici; da mi jc uradnik tega oblastva rekel: »Vi v občini red napravite, cesto ste delali, pravdo ste izgubili, sedai pa sem hodite, kakor da smo mi krivi.« Kokalj Ignacij, posestnikov sin v LeSali St. I Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-CRI l ZNER ta dom, lndustri|o In obrl v vseh opremah. Ulolam iTlcaukl jletllai •iioi dubied ®o«k » »menju brrzpla-čen, — Nlike cene JOSIP PETEIIC LJUBLJANA Telefon 2M5 hiti« Preiemovoi/« «P»' meutka za rodo. VeNolna jiimcII«. ludi 04 obroke. dinarjev omogučujemo DELO v teh teikih «asih se more ie naj-l»i)e dobiti z ustanovitvijo ilomafr, piotarne. Ml damo vsakomur lekoöe delo, ker smo odjemalci za ple'enine, dobavimo prejo In izplntamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo rahvalalc. Fliit« Se danes po srratl«- proepekte tvrdki lloiuaia Pletarafea industriji. odd.4 Josip Kal ti, Maribor, Trubarjeva j. V vsako hišo »Domoljuba«! Za vsako priliko drugi čevlji Za tople dneve 29r Za sprehod 49." Za delo Vel. 19-26 Vrsta 4431-05 Za otroke: zračni, lahki, platneni polčevlji i gumijasta podplatom okusne oblike. Vrsta 2145-09 Lahki in udobni ženski čevlii iz sivega platna » sponko in prožnim gumijastim podplatom. Za inalo denarja veliko zadovoljstva. Vrsta 3337-12 Nenavadno lahki in udobni polčevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom. Ženski iste oblike in m&terijala Din 49.-. Vr.-sta 316200 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhod» potrebni »a vsakdanjo noSnjo. Vrsta 3661-00 Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa s trpnžnlm usnjatim podplatom. Isti v raznih komb acijah za isto ceno Vrsta 2927-15 O' usni moški polčevlji iz govejega bck.-a z močnim usnjatim polplatom. Rujavi Din 89.-. črni Din 79.-. Vrsta 1345-03 Enostavni pa < kusni čevlji iz satera s pol-visoko peto. Lahki so in udobni. Potrebni za urad iu sprehod. Za gospodine: Vrsta 2Q4M] Za vsakodnevno (»rabo praktičen, močan it udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Cižtue iz močnega mastnega usnja z gumijasti« podplatom in peto. Za dober materijal jsn»-čimo. Za delo na polju in vsak štrapac.