20. številka.
Ljubljana, v sredo 26. jannvarja 1898.
XXXI. leto.
Iskeja vwk den v*e*>r» erimtl nedelj« in pršem ks, tor veli* »o polti prejeuan ta avst ro-oginkt dssale sa vse leto 15 jrld., za pol lete 8 glrt., le četrt leta 4 gld., se jedca soeeee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano Kres pošiljanja no dom se vos leto 13 gld., so četrt leto 3 gld. 30 kr. so jeden meeeo 1 icld 10 kr. Za pošiljanje ne dom radna« se po 10 kr. ne mesec, po 80 kr. s« Četrt leto. — Za tnje dežele tohko vso, kolikor poštnina snela. — Na narocbe, bres istodobne vposiljette oaručnine, se m osira. Za omenila plaća,e ee od stinstopne petit-vrsto po 6 kr., ce se omenilo jedsnkrat tiska, po 6 kr, os ne dvakrat, in po 4 kr., ce ee trikrat ali večkrat tiske. Dopisi naj se isvoli frankovati. — Rokopisi te ne vrocsjo. — Dredniltvo in npravsultvo je na Kongresnem trga It 12. D prsvniltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, osnanila, 1 ). vae administrativne it »ari.
Telelon At. « 1-
Uradni volkovi.
8 Koroškega, 24. jannvarja. Nemška birokracija ni imela nikdtr navade, da b: bila z občinstvom lepo ali vsaj človeško ravnala, zlasti s slovenskim občinstvom ne. Slo venec, kateri ima opravila pri uradih, sli Si iz ust aamikih uradnikov vedno le osorne besede, če pa as celo drsne, posluževati se svoje zakonite pravica in govoriti slovenski, potem je takoj ogenj v strehi
Sosebno zadnji čas se ravna pri uradih na Koroškem kar mogoče trdo s Slovenci. Nemška birokracija sicer ni dosti vredna, ali domišljava tako, da mora presedati tudi naj skromnejšemu človeku. Najebsknrnejii nemški pisač je prepričan, da sme kot sin nemškega „Herrenvolka" prezirati in zaničevati vss „minderwerthigfl narode in vsacega posamični ka posebe, vsak čuti v sebi nekaj Wolfa in so tudi tako vede. V naših uradih menda že ni več dobiti avstrijskega uradnika, ampak samo se nemško-nscijonalne volkove.
To ilastruje drastično naslednji slučaj, kateri ■a je primeril v elavnoznanem Beljaku, kjer cd župana do aadnjega uličnega pometača vse prisega na Sebonererjev evangel j in se navdušuje za patrijo-tične ideale VVolf ve. Beljak je pravo nemško naci-jooalno gnezdo, katero je do kostij napolnjeno s pru-saikim duhom
V soboto, dne 22. jannvarja, je imel neki V. F. iz Srej pri Vrbi nekaj opravila pri c. kr okrajnem glavarstvu v Beljaku. Ko je mož prid* I na glavarstvo, seveda še ni bilo v pisarni niti okrajnega glavara niti okrajnega komisarja. Mož je čakal in Čaka), a ker le ni bilo nobenega rečenih gospodov, je V. F. stopil k namestniku okrajnega komi-**fj*> 8* ■ pravo slovensko prijaznostjo pozdravil in ga vprašal, muli bede mogoče govoriti z okrajnim glavarjem.
V. F. so je sicer jako uljudno vedel, a vender •s1 ran je soVlo, da je ogo orjenega uradnika zadela kap. Kmalu je spoznal, kaj je uradnika tako restogotilo. Mož se je bil spozabil tako da'eč, da je uradnika ogovoril v slovenskem jez ko. Uradnik
LISTEK.
Knjige „Slovenske Matice".
Tako velikega in krasnega daru ni podala »Slovenska Mbtica" fie n kdar svojim členom, kakor letos. Sedem velikih, elegantnih, velezanimih, vsebinsko izbornih k ni g dobe letos naročniki, in s:cer za d v a goldinarja. Kdo bi ne bil vesel tolikega bogastva ! Saj to kaže, da stoji naše književno društvo na tako solidni podlagi, da more napredovati od leta do leta, da ima društvo podjeten in neumorno delaven odbor, ter da se more društvo ponašati s plodovitimi pisatelji.
Iz sumarnega pregleda vseh društvenikov pa povzemamo Pe posebno veselo veet, da je tudi šte vilo členov naraslo, in sicer v ljubljanski škofiji 26. v Iavantinski 53, v goriški 18, v tržaško-koperski 8, v krški 3, v sekovski 4 in v razn h drugib 39. Vseh skupaj je torej pristopilo letos 151 členov več, tako da Šteje društvo danes že 2880 členov. Prirastek sicer ni velik, a vendar prav lep, tako da samo želimo, da bi bil vsako leto vsaj tolik. Ako bi se razvila živahna agitacija, poskočilo bi število društvenikov nedvomno za mnogo več Členov, ki pa bi moida ne bili toli stalni in svesti,
je kakor besen planil na V. F. in mu srditim glasom rekel, da v njegovi pisarni ne sme slovenski govoriti, da se tam sme samo nemftki jezik govoriti, in da pošlje po policista ter da V. F. odvesti v zapor, ako še kako slovensko besedo izpregovori.
V. F pa se ni dal ugnati v kozji rog. R< h-neči nemškonacijonalni uradnik mu ni imponiral. Odgovoril je uradnemu volku v slovenskem jeziku, na kar je uradnik poslal svojega pisarja po policista in temu ukazal, naj slovenskega predrineža aretnje.
Redar je moža ras odpeljal iz pisarne, najprej pred davčnega nadzornika in ker tam mož ni ni česar opravil, na ulico, kjer ga je izpustil. Kaj naj bi bil tudi storil z možem, ki niničestr kaznivega zakrivil? —
Ta nečuveni dogodek je mej koroškimi Slovenci obudil občno ogorčenje. Če je resnično, kar smo tu iz najzanesljivejšega vira navedli, potem mora tega importi nentnega nemško nacionalnega uradnika zadeti eksemplar čna kazen. Novi deželni predsednik je ob svojem nastopu rekel uradnikom: .Uradnik mora biti popolnoma nepristranski, ker ni ljudstvo tu zaradi uradnikov, ampak uradniki zaradi ljudstva". Naši cemSkonacijonalni volkovi po državnih uradih men<?a mialiio, da je ljudstvo zaradi njih na svetu, ker si dovoljujejo take reči.
Beljaški slučaj eklatantno dokazuje, da je treba energične roke, da naše uradne volkove nauči dostojnega obaašanja in spoštovanja naših pravic. Ako naš deželni predsednik nima potrebne eneržije, da arogantne uradnike nauči, kako morajo ravnati s slovensko govorečimi davkoplačevalci, naj mu priskočijo na pomoč državni poslanci.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 2 5. jannvarja)
(Konec.)
Posl. M od i c je poročal o prošnji kmetijske podružnice v Št. Petru za pomoč pri uravnavi Pivke in je predlagal, naj se izroči dež. odboru, da se tekom leta izdela načrt in potem v prihodnjem zasedanju poroča.
Po nekih opomnjah posl. Zelena, ki je prijel dež. odbor, zakaj te stvari ni prej rešil, in je posl. Povše pojasnil, da takratni hidrotehnik ni imel časa storiti tega dela, je zbornic« odobrila odsekov predlog.
Posl. Globočnik je poročal o prošnji županstev v Kr>mi in Šk fjiloki zt o vrst tov okrajne ceste Kranj-Škcfjaloka mej deželne c ste Oa podpira prošnjo iz ozirov na važnost te ceste kot del prometne ceite iz Gorenjske, oziroma is Koroške in Stajtrske na Goriško, nadalje ii vojaških ozirov in iz ozirov na davkoplačevalce zlasti kranjskega okraja, kateri imajo sedaj oskrbovati 86Va &*i okrajnih cest in bi bilo le pravično, da bi dežela prevzela nekaj cestnih stroškov na deželni zaklad. To pa bi tudi dežele ne obteževalo veliko, ker je proga kratka in ne bo niaakih tehničnih težav. PoroČeva'ec predlaga, da deželni odbor do prihodnjega zasedanja vse priprave (načrt, proračun) izvrši in zadevo predloži v končno rešitev. — Sprejeto
Posl. Jelovšek je poročal o prošnji županstva v Iškiloki za uvrstitev poljake poti Kožuh-Matena mej okrajne ceste in je predlog J, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o prošnji za uravnavo potoka Veliki Breg v občini Grosuplje in predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. Koša k je opozarjal na veliko korist, katero bi imela uravnava tega potoka Obrežji sta zdaj povse nerodovitni, ker jih voda prečesto poplavlja in pustoši. Z uravnavo bi se tok za polovico okrajšal in postal bi hitrejši. Ta voda se zdaj tudi vživa in prouiroča često legar in druge kužne bolezni. Priporočal je, naj dež. odbor tekom leta pošlje veščaka na lice mesta, da naredi črtež in troškovnik.
Posl. Koša k je poročal o § 2 letnega poročila .davki" in predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto.
Posl. A ž man je poročal o § 8. A. letnega poročila .Ljudske srednje šole*. Poročevalec j« konstatoval, da v poročilu ni poved mo, kaj je) ukrenil  dež. šohki svet  vsled  ne kater, h sklepov
kakor so tisti, ki pridejo v društvo prostovoljno in iz lastne navdušenosti za lepa in dobre slovenske knjige.
Priznati se mora letos odboru brez zadržka, da je izpolnil svojo nalogo vsestransko izvrstno. Zadovoljni brdo letos vsi členi, saj jim nudijo letošnje knjige vsakovrstnega gradiva na izbero.
Izšle pa so sledeče knjige: I. Letopis za 1. 1897. Uredil Anton B a r t e I. Tiskala ga je „Narodna tiskarna" v 3000 izt akih. — 11. Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. 2 zvezek. Spisal dr. Karol G laser. Tiskala .Katoliška tiskarna" v 3000 iztiskih. III. Slovenske narodne pesmi. III. snopič. Uredil dr. Karol S t r e k e 1 j. Tiskala R. Mtliceva tiskarna v 32O0 iztiskih. IV. Elektrika. I. del. Spisal ravnatelj Ivan Ž u b i c. Tiskala Drag. Hribarjeva tiskarna v Celju v 3100 iztiskih. V. Trst in Reka. II. del. Spisal prof. Simon R u t a r. Tiskala Blaznikova tiskarna v 3000 iztiskih. VI. Zabavna knjižnica: Trojka. Povest. Spisal dr. Fran Detela. Tiskala Blaznikova tiskarna v 300O iztiskih, in VII. Knezova knjižnica. IV. zvezek. Tiskala .Narodna tiskarna v 3200 iztiskih.
Letopis, ki obsega 338 stranij, ima sledečo vsebino: 1. Dr. Fr. Kob: Črt ce o nafti do-
movini pred prhođom Slovencev — 2. Ivan Ste-klasa: Ivan Vajkard Torjaški (1615 —1677.). — 3. dr. Janko Pa j k: O jedru traged je in dramo sploh. — 4 J. Vrbovec: Francoska ljudska šota na Kranjskem. — 5. dr. Matija Murko: Jan Kollar. II. del. — 6 Rajko Perušek: Bibliografija slovenska. — 7. E. Lah: Letopis „Slovenske ! Matice".
Zgodovina slovenskega slovstva, (III. del, 2 zvezek), obsezajoča 342 stranij, prinaša konec Marnovega životopisa ter tledeče slovstve-j nike. France Cegnar, An'on Umek Okiški, Simon ! Jenko, Janez Bile, Ferdo Kočevar Žavčanin, Janko Puknoeister Vijanski, Janez Trdina, dr. Gregor Krek, dr. Janez Mencinger, pater Ladislav Hrovat, Ivan Tušek, Fran Erjavec i u Fran Levstik. V prilogi (str. 223—337) so uradni razglasi, viri, knjige in drugo.
Slovenska zemlja II del ima prirodo-znanski, statistični, kulturni i a zgodovinski opia samosvojega mesti Trsta in mejne grofije Istre. Gradivo, kateremu je prid^jaoo 12 podob in 1 načrt, je razvrstil pisatelj tako le: Lega, meje, velikost, slikovitost in značilnost Trsta pa Istre, priro-doznan^ki opis, političen opis in prebivalstvo, gmotni napredek, duševna izobraženost, zgodovinski op *
dež. odbora, in je predi igal, naj ae poročdo vzame na zn inje. — Sprej- to.
Posl Klein ]e poročal o § 8. B letnega porodila „Obrtni pouk" in ju predlagali, naj ae vzame ca zn *nj«. — Sprejeto
Posl. Grasselli je podal naslednjo interpelacijo :
Se pred potresom 1895. 1. se je razpravljala gradnja novega jusičnega poslopja v Ljubljani Po potre-ni katastrofi je posta!« to vpr šrnje uprav pereče, ker je bil Stiski dvorec ko ler s« je nahajal večji del pitaren d^ž. sod 85a, tako hudo po-šk< dovan, da seju moral izprazniti Ju-«tičn a Oprava j« tacaj gradnjo ju'tlfaega poslopja sama smatrala zra j..ko nujno in prigovarjala je mestno občino, da uredi komunikaciju v masnem d Iti, kjer se je nameravalo zgraditi jmfično poslopje Enr j« de-jansko kupil s*avišče in občinski zastopniki ljubljanski sn na svojo radost že j seni 1S95. 1. zvedeli na I) maji, da je stvar v najbolišem tiru in da ee bode gradnja vnekako pričela 189G. 1 Mmo'i sta pa dve stavhinski pefijodi, ne di bs se bilo kij ganilo'na stavišči, pač pa se z ozirom na sodnko poštovanja po novem civilnem po tožniku najeli uradni prost *ri v privatni hiši, kamor sh ju deželno sodi Ve deloma preselilo konci vlansk ga leta. Ti n ijeti pr istori niso v nobenem o2iru primerni c kr. deželnemu sodišču. Tako stanja nikakor ne Ugaja niti sodiškemu osebju niti občinstvu in obžalovati je, da je gradnja novega us'i'negi poslopja v Ljubljani n kako popolnem zastala. Z »radi tega se usojajo podpisani vprašati visoko c kr. dež. vlado za Kranjsko:
1.) Ali so visoki 0 kr. dež vladi znani vzroki, ki so Zavlekli gradnjo novega justičnega poslopja v L uoljani? 2) Ali hoč* visoka c. kr. d^ž. vlada drage volj1* posredovati, da se Omenjena gradnja kolikor moč pospeši?
Dež. predsednik baron Hein jo rdgovoril, da bode storil kar mogoče, da se zgradba p >speši.
Prhodnja seja bo v petek.
V 1 Julii Jani* 26. januvarja. Praske razmere. Posredovanje sekcij skega žefa v naočaem miniaterstvu, dvornega svetnika pl, Hartela, je ostalo, navzlic temu, da je grozil nemškim veHkošo'cem, da izgube jeden tečaj, brezuspešno Nemški diiaki skličejo v Litora^rice aka-demičen shod, kjer se sklene, ali zapuste praško vseučilišče ali ne. Vladi je vedenje vseu'iliškik profesorjev in aka lem kov jako zoperno; skušala je penat prisiliti, da ostane, a brez uspeha. Žito sa Š ri govorica, da misli grof C mdenhove demisijoni-rati. Bržčas pa je to le tiha želja Nemcev, ki Coudenhoveja sovražijo, ker jim je preveč objektiven Imenuje se že ime grofa Thuna, ki postane baje zopet namestnik. — „Grazer Tagblatt"* poroča, d i je častni sod odloTil, da posl, Wolt nima fjzroka, biti Be s posl. drom Pinkasora, češ, psovka BKin Volk von Polizeibiitteln" ni žalila Pinkasa, ampak čohe sploh. Z ijedno pa je častni sod dognal, da omenjene psovka ni izustil VVolf, nego posl. Strache I   Ta častni sod ima pič uprav ger-
in  pregled isterske zgodovine.  II. del obsega '280 etranij.
K 1 e k t rika, nje proizvajanje in uporaba To je prvi del obširnega dela, katerega nadaljevanje bode obsegalo poglavja o uporabi jakih in slabih tokov Ta knjiga, ki js posebno elegantno ti-k*na, in ima jako fia papir iti veliko slik, obsega 96 .vranij v velikem leksikaličnem formatu.
Slovenskih narodnih pesmij HI. •nopič prinaša na 592 straneh skoraj brezizjemno p bolne narodne pesmi. Urejen je prav kakor prva dva zvezka, a ne prinaša toliko inače.
X zvezek „Zabavne knjižnice" ima na 238 straneh obširno povest dr. Dete le z na-•lovom „Trojka", ki obravnava usodo treh slovanskih visokošolcev.
IV. zvezek „Knezove knjižnice" pr n tla v leposlovni obliki raznovrstne, velezanimive •porotne Janeza Mencingerja pod naslovom „Hoja na Triglav" in F. L ca poročilo o prenosu Kopitarjevih ostankov v domovino Zvezek ob-•ega 191 stranij.
O vseh teh knjigah prinesemo vsaj kratke ocene. Za danes izrekamo v imenu vseh ljubiteljev zdravega čtiva odboru, zlasti pa njega predsedniku, gosp. Fr. L e v c u za nag'o izdane, krasne knjige iskreno zahvalo.
manske nazore o časti. Dr. Piokas je častnemu sodi sporočil, da isrek soda in ves dogolek na tvori nikakega prejuiica za eventualne naslelaje slučaje. Iz tega se sklepa, da išče dr. Pinkas nov i povo 1. da poišče svojemu n rodu zadoščenja.
Avstro-O gorska in kan Itd* tura priuoa Jurija. .Miinchener Neueste Nachrichten* poročajo baje iz izvršno poti ea«g* vira, d i se Avstro-Ogerski o kmdidatnri princa Jurija za guvernersko mesto na Kreti še ni izrazila, ker ni v tem vprašanju prav mč angiževana Pa j pa kandidtturi ne bo ugovarjala, ako ji pr rrdijo vse vlasti kar pa je jako dvom'jivo. Risija ho3e sicar prisiliti Turčijo, da prizna Janja, s tem, da jo opominja na ostanek dolga po za nj rusko turški vojni, a sultan se pač , ne bo upal pritrditi, knr se mu je b iti notranjih ■■ nemirov, ako postane prem »gina Grč.j * gosp odanca Kr^te.
Srbska radikalna stranka razpada. Del-gradskl ofiotjozi se bahijo s tem u^pohora Vladina Gjorgjeviča, češ, selmji ministrski predsednik je osvo.il radikalni Sjoo in njegovo zidovji p >rušil. No, stvar je povsem drug iČna. Zmago je Gjorgje-viču prin^s-^1 — denar, pa meg wa politična spretoost J>van Gjaja je iraenov-n sekcijskim še fon in za njim pride se Ko-ita T a u š a n o v i č na j odlično vladni mesto. S te;n sta postala dva glavna , radikalna leva krotki ovci, ki zobljeta vladi iz dlani. Tu velja torej i«rek: z zlatom obloženi osel more pr plezati najstrm^jšo z-do/e. Pač žalostno je, ako j^ politična morala Srbov rak) nukt!
Afera Drevfus pred nemško budjetuo komisijo Državm rajnk pl. Biilow je izjav.l pied d Šavnoiborako budgetns komsijo, di niso bili nemški organi z bi šim stotnikom Drevfusom v ni-kaki dotiki ali zv-z;, da je vest o izdajilakili Drey -fosovih pismih, katera so bila n tjdena v papirnem koHi pri nemškem poslaniku, docela izmišljoni ter da mu o kakem Drevfusovem potovanju na EuaŠko-Lotarinško ni prav nič zoauo Kar Biilovv, to je izjavil tudi nemški poslanik v Paricu m c do nemški cesar je bil »poročil C t imirju Perierju, da Drevfus ni iidal Nemčiji ničesar. — Miniaterstvu M?lma pa se je predvčerajšnjim posrečilo v francoski zbornici zavrniti že š sto interpelacijo glede Drevfusove afere. S 376 glaaovi pr iti 133 glasovom je prešla zbornica na predlog Melin* preko Jauresove interpelacije na dnevni red.
Izjedinjene države in Kuba Po sporočilih amerikanskih časopisov s) napravile Izjedinjene države prvi kor.ik k posredovanju na Kubi. Amerikanske vojne ladije so odplule pred Ilavaao. Kot povod se naznanja, da so radi znanih havanskih nemirov ondi bivajoči Amerikanci v nevarnosti. Madridska vlada pa stoji na nt t liscu, da nimajo v \V.*sh ngtonu nikakega vzroka vmešavati se v razmere na Aotil h in ako vstreže Amerika zahtevam Jtngo-stranki, smatrala bode Španija to za izzivanje ter energično odgovorila. Kakor je videti, ni grožnja Španije Araerki, ki premore 82 vojnih ladij s 556 topovi in z 20 802 moimi, kar nič imponirala.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 januvarja. — (Poezija in proza.) V „Slovencu" čitamo rmej drugimi badilost.mi" tudi to-le: „Bdo je meseca junija, ko so dobili gospodje zaupniki povabilo na važen posvet  v Ljubljani.   Vsi smo bili radovedni, kaj ima priti. Zbralo se nas je bilo lepo šte-\ilo, da je bila posvetovalna dvorana skoro polna. Navzoči so bili nekateri gospodje državni in deželni poslami ter p. n. gospod deželni glavar Oton Da-tela.   Poleg teh  so bili navzoči tudi mnogi drugi možje veljaki. Zavladala je velika tišina, ker nikdo ni vedi, kaj ima priti na dnevni red, celo ožji somišljeniki dr. Šušteršičevi ne. Gospodu poslancu dr. Sušferiiču se je tudi videlo, da jesam v precejšnji zadregi. Ko pa izjavi, da je radi privatnih razmer, osobito pa Še radi slabega, rahlega zdravja prisiljen, svoj poslaniški  mandat odložiti, tedaj je zavladalo v dvorani splošno presenečenje! Od vseh strani so doneli klic :  Nikdir ne!  Te izjave ne sprejmemo! In če bi se to zgodilo zoper našo voljo in bo nove volitve razpišejo, Vas zagotovimo, da bodete voljeni zopet Vi in še z večjo veČino, nego zadnjič. — Le po mnogem prigovarjanju  navzoč h mož  iz vseh njegovih volilnih krajev se je gospod dr. Šušteršič udal ter svoj predlog umaknil.  8 tem je pokazal, da je pripravljen žrtvovati celo svoje zdravje, če je tako narodova volja". To je tako poetično lepo, d«
mora vsako pravo klerikalno srce radosti utripati, toda popolnoma resnično m^nda ni. V?a dogodba je imela manj poetično in bolj prozajično lice. Pi-satelj „Slovenčevih" budalost j je v svojem ginlji-vem dopisu naglašal le poetični moment, bodi torej nam dovoljeno, da osvetlimo tudi prozajično stran te sicer povsem brezpomembne afence. Mož, kateri je sicer pristaš klerikalne stranke nam piše: „Resnica je, da je dr. Šušteršič hotel o lložiti svoj mandat. Utemeljil je to s tem, da njegova ods tnost škoduje njegovi psarni. Nekoliko presenečenja je to mej zaupniki pač obudilo, a stvar se je kmalu poravnala Nekateri gospodje so nimreč prevzeli nalogo, da aplanirajo vso zadevo tako, da ostane dr. Šušteršič lahko p'shuiec, ne da bi imel vs'ed t>ga kako škodo v pisarni". Kako se je to zgodilo, tega ne vemo in to nas tudi nič ne zanima, k- r so to kolUor to'iko privatne reči, katerih bi ne bdi omenili, da nas ni „Slovenec" s svojim poetičnm popisom   dr. Šušteršič-^ve  požrtvovalnosti provociral.
— (Slovenako gledališče) Nobena letošnjih opernih novitet n*> ni občinstvo tako prikupila kakor „11 alka". JSinoči se je predstavljala že četrtikrat in je zopet napolnila gledališče. Mej obiskovalci smo opaž li več deželnih po-dancev vseh treh strank in n» kaj rodoljubov z Gorenjskega, z Notranjskega in z DolenJHkega. Predstava je bila v celoti prav dobra, zlasti sta uspeli zadnji dve dejanji, dočim je bilo v prvih dveh dejanjih opaziti nekaj negoto-vostij, najbrž vsted tega, ker ni bilo možno, prirediti orktvtialuo skušnjo. Obt'instvo je odlikovalo predstavljale« — zlasti po zadnjem dejanji — z živahnim ploskanjem.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) V četrtek se bode predstavljala Schillerjeva žalo-igra „Kovarstvo in ljubezen", v soboto se bode pela opera „Norma".
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) Ob novam letu so v Ljubljani odglasili, oziroma fakti no opustili obrt in sicer: lvordui Viljemina, trgovino 8 špecerijskim ter materijalnim b'agom in prodajo žganih op jnih pijač na drobno; Bor"-<ovec iu Dvofak, stavbinsko podjetništvo; Meir nger Ivan, trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, s šolskimi knjigami, molitveniki in sv. podobami; Zupančč Filip, javno tehtnico; Novak Jernej, previ žanje oseb; Gutnik Ivana, žensko krojaštvo; Urbris Jera, brajnanjo; B zjak Anfou, krojaški obrt; Schitnik Josip, trgovsko agenturo in komisijsko trgovino; Bngenigg Ivan. prevažanje blaga; Škutelj H-len a, branja i ijo ; Pauor Fnd-rik. prodajo moke; Th me Ivan, mizarski obrt; Ceh Fran, ban arijo; Fortuna Frančiška, prodajo sadja; Petek Karol, trgovino z vinom; Š urm Fran, prevažane blaga; Bajer Ivan, kot lirski obrt; Marinčič Josipna, kra-marijo s kroinim blagom in žensko obleko; Trtnik Ivan, krojaški obrt; Likar Antonija, kramarijo z mešanim blagom; Borosič Jnrij, kiparski obrt; Pilko Fran, vodovodno inštalacijo; Golob Frančiška, bran-jarijo; Klopčič Alojzija, brajnarijo; Kozak Ferdo, mesarski obrt; Kodela Ivana, prod jo sidja; Bizilj Anton, mizarski obrt; Jereb Matija, čevljarski obrt; Šema Franc, pekarski obrt; Steinm^vHr Josip, krovski obrt; L^hnert Marija, fotografski obrt; AleSovec Marija, kramarijo s platnenim blagom; Peterael Matevž, klmje drobnic; Kočar Marija, prodajo lončene posode; Ldmert Marija, branjarijo; Železnikar Polona, prodajo lončene posode; Regali Marija, branjarijo; Sredrv Vaclav, umetno vrtnarstvo; Man-fredoni Marija, Špecerijsko trgovno; Skamperle Jakob, trgovino z južnim sadjem; Vovk Fran, prodajo slad'ič; Malovič Matija, mizarski obrt; O virk Ivan, krojaški obrt; Dermota Elizabeta, prodajo živil; R ichmann Marija, starinarski obrt; Češnovar Ivan, prodajo molitvenikov in sv. podobic; Šehenik Lovro, eejmarstvo z galanterijskim blagom; Dobek Ivana, žensko krojaštvo; Štefć-Brua Marija, branjarijo; Budholzer Nikolaj, trgovino z optičnim blagom; Brenčič Ivana branjarijo.
— (Ulom pri Pernetu ▼ Židovskih ulioah.) Nedavno tega smo poročati, da je v noči od 8. na 9. t. m. vlomil neznan tat v • prodajalnico Matije Perneta, čevljarskega mojstra v Židovskih ulicah št. 3 in ukradel iz miznice, katero je bil stri, osem sto-takov, več prstanov in uhanov in okoli 30 šmarnih petič Tatvna je bila izvršena na tak način, da jo bilo nedvomno, da je t»t moral poznati natančno krajevne razmere v hiši in v prodajalnici. Policija in sodišče sta bila izvršila hišne raziskave, ki pa niso imele nobenega pozitivnega uspeha. Pri osebah, ki so se sumile te tatvine, se ni dobilo ničesar. Kaj čuda, da se je začelo v obče govoriti, da je tatvina morda le fingirana! Sedaj pa se je prišlo storilcu na sled. Mestni policijski komisar Franc Podgoršek sam ga je zasledil in ga tudi v pondeljek popoldne osobno aretoval. Storilec ja Pernetov čevljarski vajenec Josip Turski, 18 let star, rojen v Tiefenbachu in pristojen v Reko v kočevskem okraju. Kako pa ee je zasledil storilec? Policija je bila naročila po vseh javnih lokalih, naj se pazi na s umne osebe, ki bi hotele menjati kak stotak in da se take osobe naznanijo takoj po*;
liciji. Mestni policijski komisar izvedel je bil, da je v n deljo  ponoći v  nekem   javnem   lokala blizu Ž ib]aka menjal mlad, delavsko oblečen člov*k st t k, in da je pripovedoval, da je stotak dooil o ■■ svojega brata, ki je  „doktor"   na  Dunaji.   Tudi  je bd ta mlad človek tako splendiden, d« je podaril osebi, ki mu je menjala stotak, zlato  brožo in  zlat prs aii. Istega dne pa je izvedel tudi polic j*ki komisar, da je   Pemetov   vajenec  v  nedeljo   popred  v družbi drugih  vajencev  popival  „pn Ti~chl*r,u" v Kolodvorskih ulicah in da se j* c^lo  pri   njem videlo več papirnatega denarja. Na to se je vajeuec, ki se ni   mogel   izkazati   0   provemjenci   denarja, takoi aretoval, in policijski komisar predstavil ga je koj osebi. \ ri kateri J« menjal stotak. Let* ga je tudi koj spoznala in izročila brožo in prstan, kateri je imel vrezano ime „Elli" in kateri je bil prv. dok iz, da je vajenec izvršil tatvino, ka ti ravno tak prstan je bil ukraden Pernetu. V. j nec pa je vse tajil in tudi ni hotel ničesar vedeti o tem. da je on imel brožo in prutan m da je menjal stotak. Hišna raziskava,   ki   se  je bila  vnovič izvr-ila v Pernetovi delavn ci bila je brezuspešna  in sumilo se je, da ima Turski sokrivca. V delavnici, kjer je spal Turski v noči od  8   na  9   t- m., spal* sta še jeden pomočnik in sicer ž njim v jedni postelji in pa še jeden vajenec Ta dva sta bila vsekakor eumniva, da sta bila sporazumijena  s  Turskijem  in  M a  se vsled tega   še   z   jednim  drugim   pomočnikom,   ki tudi dela  pri   Pernetu,  ar- tovala  in obdržala v zaporu Turski tajil je odločno, da je on storilec in  ni se vdul, tudi ne, ko se mu je predstavil trgovec gosp. J. Elbert, pri katerem je bil tudi v minolem tednu menjal j»den   stotak  in  kateri  je v njem sp znal menjeval a     Vzhc  večkratnem   zaslišanji   ostal je trdovraten, in policijski komisar j« baje dejal, da tako „ trdo v rat nega grešmka" še v s oji praksi ni imel pred seb< j.   Slednjič pa ne j« vender le skesal in povedal, da je on s. m izvrš 1 tatvino in da ima denar zakopan na Dvornem nasipu ,pri Lipi". Pii-veden je bil na dotični prostor in res se  je našlo .pri   Lipi"   na   vogalu   pod   kamnom zakopanih 340 gld.,   13  šmarnih petič in tekaj prstanov in uhanov.    Na diu,.-i strani pri isti hiši se je še dobilo 17 srebrnih goldinarjev in  pod oknom Perne-tov« delavnice pa 11 šmarnih petič in 4 prstani. Turski  je   bil  na to  priznal,   da je  ukradel le 405 gld. in ne 800 gld. in da so drugi osumljenci nedolžni. Tatvino je bil pa izvršil na ta način, da je bil že popoldne vzel iz vrat vijak, za  kateri se je obeša a viseča ključavnica in je bil vijak obtolkel, da ga je potem lož,e in br z vsakega ropota izdrl iz vrat in vrata v prodajalnico odprl. Na več-r, ko ae je prodajalnica zaprla in je mojster odšel v sta novanje, šel je v prod.jalnico,  s  kladivom odprl miznico,   v   kateri je  bi  denar in  vzel iz nekih bukvic štiri stotake in za 5 gld. drobiža    Na to je šel denar zakopat in se je potem vrnil v delavnico in delal kot bi se ne bilo uičesar zgodilo. Od priznano   ukradenega  denarja   zapravil  je Turski 50 gld.  Kaj pa je bilo z drugim denarjem? Ko je Turski priznal, da ni več ukradel kakor 405 gld. in se rotil, da nima sedaj ničesar več zakopanega in skritega,  preiskal  je Matej  Perne še jedenkrat vse listine, pisma in knjižice,  ki jih ima v svoji prodajalnici in resnično našel je v neki knjižici se 300 gld. katere je bil že pripravil, da jih odpošlje in na katere je bil po tatvini vsled svoje zmedenosti popolnoma pozabil. In tudi  poslednji stotak, ki je še manjkal od pogrešanih 800 gld ., je našel v pismih tukaj, da ga je odposlal nekemu trgovcu. Tako je bilo Mat. Pernetu le 405 gld. denar ukradenega, ne 800 gld. O J ukradenih 405 gld. dobilo ae  je  še   pri  Josipu  Turskiju 357 gld. ostalih 48 gld  pa je Turski zapravil.  Turski je bil danes izročen deželnemu sodišču, drugi osumljenci pa so bili že včeraj zvečer izpuščeni iz zapora.
— (Faba aanoti Ignatii) Neka sprevodnika žena dobila je bila od nekega krošnjarja sad neke rastline, ki raste le na Filipinah in je znan kot »faba suneti Ignatn", „bob sv. Ignacija". Sad je dober zoper želodčne boltzni. Žena, ko je kos tega aadu zavžila, čutila je kmalu potem velike bolečine in zaporedoma jo je zvijal krč. Zdravnik, ki je bil poklican, je konst&toval, da je žena zastrupljena po zavžitem sadu, v katerem je, kakor je analiza pokazala, mnogo strihnina.
— (Pogreša se) od sobote dne 21. t. m. 121etni deček Vinko Benedek, učenec c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani. Deček je krepke postave, oblečen je temno, brez površne zimske suknje, ima kapico na glavi. Eventuvelna poročila naj se pošljejo alavnemu policijskemu uradu v Ljubljani.
— (Oaebne vesti.)  Sodni pristav v Pazinu, g. dr. Anton P o v š i č je pride!jen najvišjemu sodišču na Dunaju v službovanje. —  Nadučitelj v Klani na Goriškem g Jakob L u z n i k je odlikovan a srebrnim zaslužnim križcem.
— (Poštni pečati.) Trgovinsko ministerstvo je na prošnjo občine Griže in vsled posredovanja državnega poslanca viteza Berksa odredilo, da si mora pošta v G riža h omisliti dvojezičen pečat. Naj bi vse občine, koder pošte še nimajo dvojezičnih pečatov, posnemale občino Griže, ker se že moramo boriti za svoje pravice.
— (Narodna čitalnica na Vranskem) privadi dne 2. februvarja v gornjih prostorih „pri Slo-
vanu* na Vranskem veliki koncert s sledečim vzporedno : I. H Volarič: „Novinci", moški zbor. 2 A. F.erster: .Ljubei", mešani zbor 2. dr. Gustav Ipavic: „D mcf, moški zbor z bariton samospevom. 4. H. Volarič: „Grajska hči", m sani zbor s tenor•, alt- in s« pran - samospevom 5. dr Benj. Ipavic: „Slovarntka pesem", nioški zbor z bariton-in tenor-8.<mospe om 6. A Smetana: Iz opere „Prodina nevesta", prvo dejanje in prvi prizor s spremljeva-nj* m glasovirja Mej pefjern igranje koncertnih komadov na glasovir ju Zadetek točno ob 7. uri zvečer Vstopnina <-a ude 20 kr. za uende 40 kr. — Pevska točka izvsja domači 47 oseb hr ječi pfvs'.ii zbor. Ker je prištevati ta mladi pevski zbor po številu in delavnosti mej prve na Slovenskem, vabi odbor v priznanje za ta trud k obilni udeležitvi tega koncerta vse bližnje razummštvo.
— (Tiskovna pravd*.) Goriška revolverlističa „C »rnere di Gorzia" in ,La Sentin^lla del Friuli" sta lani na nečuven način napadala slovenskega duhovnika Budina. Ta je oba lista tožil. Obravnava se je d Igo časa prelagala, končno je bilo delegi • rano dunajsko sod šče, da o stvari razsodi. Lahi so se na vso moč trudili, da rešijo obtožena urednika. Za pričo je bil mej drugimi poklican tudi župan dr. Venutti, kateri je pod prisego izpovedal, da nekateri slovenski mestni uslužbenci niso bili odpuščeni iz pol lične sovražnosti, ampak iz službenih razlogov!! Vzlic y. ko premišljenim izpnvedbim laških prič sta bila odgovorna urednika G mdutti („Corrbre di Goiizia") in Corsig („La Sentineda del Friuli") obsojena in sicer prvi na 2O0 gld. globe, drugi na 100 gld in na povrnitev precej znatnih stroškov.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaji)
priredi v nedeljo, dne 6 f-bruvarja v dvoranah „Gartenbau-Geaelsohaft (I. Parkr ng 12) slo anski kostumni voncek. Protektorat je prevzel g of J »n Harrach.
— (Novi plovstveni red na dalmatinski obali) Ognrsko - hrvatsko parobrolno društvo na Reki nam j »vlja, da zaetkom meseca februvarja t 1. prenovi dosedanji plovstveni red za svo|e parobrode na dalmatinski obali. Prejeli smo tudi jeden izvod tega plovstv> nega reda, iz katerega razvidimo, da bo društvo mej Reko in Dalmacijo vzdrževalo na teden tri brze proge in pet poštnih, a plovstvani red je tako urejen, da bo v pnholnie vsak d^n jeden parobrod odhajal iz Reke v Dalmacijo, a jeden se bo vsak dan vračel iz Dalmacije na Reko. Z Reke bo odhajal vsako nedeljo ob 1. uri zjutraj brzi parobrod do Kotora; v ponedeljek ob 1. uri zjutraj poštni parobrod do Metkovića; v torek ob Vili. uri dopoludne brzi par »brod do K »tora; v sredo ob uri zvečer p št m parobrod do Kotora in v četrtek ob 1 uri popo udn ■ poštni parobrod do Spleta in otoka Braca; v petek ob l/»ll. uri dopoludne brzi parobrod do Gruž ., (kateri bo imel v Gružu oziroma v Dubrovniku zvezo s poštnim pa obrodom, vozečim v Kot ri; v soboto ob 5. uri zjutraj poštni parobrod do Zadra in končno vsak diugi ponedeljek do Budve. Odhod in prihod vsakega parobroda ima na R»ki zvezo z žole/n-škimi vlaki, kateri prihajajo oziroma odhajajo na Dunaj, v Pešto, v Zagreb in v Trat. Točni plovstveni red se dobi pri vsakem društvenem odpravništvu.
"   (Žrtva   ženske   emancipacije.) Kura-torij   nekega   londonskega zavetišča  za  deklice je imenoval nedavno  svojim  zdravi ikoni — žensko, s čimer pa njen gospod kolega ni bil prav nič za dovoljen. Doktorja sta imela namreč v zavetišču le j dno sobico, kjer bi bila morala včasih tudi — prenočiti. Damam kuratorija je bilo to jako neljubo, a niso si mogle pomagati  No, vrla zdravnica je smatrala svoj poklic tako resnim, da se ni brigala za takove malenkosti ter bila zadovoljna deliti spal nico s svojim kolegom.   Temu  s -. je pa uprla do ktorjeva — boljša polovica in sicer tako odločno, da se je moral ubogi   zdravnik  odpovedati službi, katero je prevzela potem tudi ženska, kar je londonsko zdravništvo silno razburilo.
* (Žensko lepoučje in kralj* Henelik.) Soproga junaškega abesmskega kralja Menelika je opozorila svojega soproga, da se je začela mej abe-sinnkimi ženami in dekleti širiti nečimern »st, da Abesinke zapuščajo dosedanjo preprosto nsrodno toaleto ter se lepotičijo kakor Evropejke. Menelik je izdal strog ukaz, da se Abesinke ne smejo več udajati nečimernosti, nego morajo ostati pri obleki svojih babic. Za kazen za dosedanje lepotičenje pa je odredil Menelik vsaka dva meseca spokoren dan.
* (Grozna pošiljatev.) Prebivalstvo Charitona v Ameriki je bilo tedni zelo razburjeno, ker je na Adams-Ekspres postajo pred nekaj časom dospel zaboj z naslovom B. Toppin. Naslovnika ni bilo možno najti in zaboj je ležal nekaj dni. Kar je začel dohajati iz njega smrad, odprli so ga ter našli žensko truplo v kose razsekano. Truplo kaže, da je ženske, kakih 22 let stare. Nihče ni mogel spoznati ženske.
* (Ženska — jetnišničarica) Boone Couotv v zapadni Virginiji ima to prednost, da ima žensko za upravnika jetnišnice. Ta ženska pa tudi prav spretno opravlja svojo službo. Bivši jetničar je umrl
in za izpraznjeno mesto se je oglasilo toliko političnih agitatorjev, da niso vedeli komu ustreči; sedaj se je pa oglasila žsna umrlega, dobila službo ter pomagala s tem oblastim iz zatrege. Podeduje dni je hotelo nekaj jetnikov zbežati iz j*če, ali upravnica jih je s puško in revolverjem v roki ustrahovala.
Darilca i
Dijaški kuhinji v Kranja ho v času od 16. julija 1897 do 31. decembra 1897 razun rednih podpornikov darovali p. n.: notar V. Globočmk namesto venci na krsto Janko Kersnika 5 g!d., neimenovan 1 gld., dva privatna uradnika vsiljen dar Jos. Wittih 1 gl., Ant. Burg-^r z* obč no Smlednik 5 gld., „pigat. ultimo" 57 kr., Gilb. Fuchs 10 rI., Jan. Zaplet-nk 10 gld., po dr. Pernetu: župnik Ažman v Zg Gorjah v imenu odbora „kat slov. društva* za ralovljtški okraj 10 gl, Avg S nkovec na Jesenicah f> gl., Jan. Skerjanc na Vremah 8 gl , p »vodom otvoritve gimnazijskega poslopja: Ferdinanda pl Del Negro 5 gld, Mula pl. Del Negro 5 gl., župnik Anton Kukelj 3 gl, Še »črnska bera-čica zbirko 4 gld 80 kr.. Franc Sverič z Dunaja 8 gl, Marija in Jeanetta Zhishmani 5 gbi, dekan Fr. Kummer 10 gl, župan Ivan Hribar 5 gl., baron Bgon badlou 10 gld., župnik Mirtin Narobe 5 gl., Martin Kučič 50 kr., Fran Okornovc za razno so-čivje 9 gl 50 kr , J. Krenner 3 gl., Ivan ti ruden 3 gld. b'0 kr., župnik Val. Alijančič 5 gl., Bftatevi Lončar 5 gld., J. G Demšar 2 gld . župnik AutOtt Jatnnik 1 gl., bazar ob slavnostni otvoritvi g mna-slj«kega poslopji 265 gl. 83 kr., župnik lila« Petne
2 gld , Jama Z»b ed za občino Predoslje 10 gld., župnik Jan. Teran 2 gld inžener V.ljem Pollak 10 gl . Marija Majdič v Jaršah 10 gld.. Župnik Fr. Kieg*r 9 gld., Marija K ržič 5 gld., Alojzij Muck 8 gld., Fr. K8. Sajovitz 5 gld., Fr. Omersa st za brezplačno spomenico kranjske gimnazija 50 kr., duTrtkista pri Pet. Mavrju 1 gld., nekateri za brezplačno spomenico 70 kr, durakisti pri Pet. Mayrjui 1 pl, Kopitarjevi čestdci prebitek stroškov za brzojavko 45 kr., gospa Matije živila za G gl. 4 7 kr., dr Edv. tilobočmk živinozdravnikn Korošecu namenjeni in odklonjeni hooorar 1 gl , k anjska stavbena družba po ravnatelju Goblu lesovja za 8 gl., Tomo Pavšlar ml. z motto: „da bi gosp K lažje plačal izgubl.eno stavo" 10 gl., Friderik bar. Boru 10 gl, Aleksij Bergant živila za 4 gl. 18 kr., kaplan Igu. Nidrah 2 gl, Anton Dokler 10 kr., Matevž Cadež 3 gl , okr. zdravnik E. Glob >čn k 3 gl, prof. J. Kožuh 2 gl,  žuonik M. Preželi 5 gl , žu
i panstvo  Kovor   3 gld ,  durakisti  pri   Pet, JMavrju , 80 kr., žnpn k Veja „za prešiče" 1 gl , pošt m kon-l trolor I).plene   2 gld.,  po dr  Fr Pernatu: župnik Jan. Karlin 15 gl., Rozalija \Vi I mer 10 gl, Anton i Dokler 20 kr    dr. Jakob Žmavc  50 kr., Marija ' Mayr 7 kr., graščhk Janko Urbančič 10 gl in soproga Lup za   Urbančtč 10 gl,   nekdo polovic > ko misj8ke vožnje 1 gl. „črni Peter" pri Golarju 1 gl, županstvo Trž č zbirko 50 gl. 50 kr.,   sv. Miklavž lO kr.  Gilberr Fuchs 10 gl, vpok. župnik Al. Stare
3 gl, Franc Roblek 5 gl, kanonik Mat. L br*n 3 gl, vpok. župu k A». Kum ner 1 gl, družba v Podbrezji za božično svečko 6 gl 82Vi kr. in za napake v šaljivi pesmi 1 gld. 26 kr., Franc Majdič 1 gld. Alojzij Pavlin 12 gl, N. N. 50 kr. — Vsem imenovanim darovateljem izreka odbor tem potom prisrčno zalivalo in pridružuje iskreno prošnjo do vseh mladinoljubov, zlasti po Gorenjskem, da ga v njegovem delovanji z nadaljnimi prispevki podpirajo, kajti Število v „ Dijaški kuh nji" podpiranih in podpore vrednih dijakov je veliko in potrebščina neprimerno verja kot v prejšnjih letih.
— .Slovanski Svet*. Zadnji številka .Slovanskega Sveta" ima sledečo vsebino: Slovani leta 1897. — Kje smo? (Kone .) — Jezikovne naredbe pa državni interesi. — O seotanku v Krakovu.
— Delegacije. — Deželni zbori. — Ja*MĆ proti Mommsenu. — Pozdrav iz daljave (Božidar Tvorcov.)
— Popravek. (Dr. Murko.) — Ruske drobtiuice. (Bož dar Tvorcov.) — Drobtine. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost — Slovanski časopisi   n novme. — Vabilo na naročbo za leto 1H9S.
— „Planinski Vestnik", štev. 1, leto IV, prinaša sledečo vsebino: Potovanje okoli sveta. (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika.) — Črtice iz Boke Kotorske. Spisal J. Macher.
— Iz Luč na Ojstrico. Spisal Fr. K cbek. — Društvene vesti. — Razne vesti. — Književnost. — , Plan nski Vestnik", ki prinaša jako zanimive in orgmaloe potopise i. dr., stane na leto 2 gld, za dijake le 1 gtd  20 kr,
— „Nova Doba". List sjedinjene hrvatske, srpske in slovenačke omladine za književnost, politiku i socijalna pitanja. „Nova Doba11 ima v prvem zvezku I. 1*98. to-le vsebino: Moralna snaga.
— Hrvatski ideali. (Stjepan Radić ) — Sucijalizem kot ved«. (Ivan Bsnkovič.) — 0 kritici. (F. V. Krejči.)
— O zadruzi. (Zivko Bertid ) — O socijalnom pitanju. (E. de Lavelev) — Rane na našem narod* nem telesu. (D L. Selski.) — Preporodjaj u Češkoj. (Dr. Zdeušk V. Tobolka.) — Malo odgovora. (V. llja-dica Grbešč. — Dopisi. — Varia. — Bilješke. —-„Nova Doba" izhaja v začetku vsacega meseca v Pragi ter stane za vse leto 3 gld. 50 kr., s pošt-
mino 3 gld. 60 kr.; za dijak«, delavce in m; le obrtnike 2 gld 50 kr, s poštnino 2 gld. 60 kr. Velikosolcem jo toplo priporočamo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 26. januvarja. Naučni minister grof Latour je naznanil nlozofični fakulteti dunajskega vseučilišča, da ustanovi šest štipendij po 500 gld za hrvatske visokošolce, kateri se ho<xejo pnsvttiti profesuri in kateri so določeni za učitelje ra hrvatski srednji šoli, ki se ustanovi na Primorskem.
Dunaj 26. januvarja. Sekcijski šef v mučnem niinisterstvu, Ha r tel, se je danes vrnil iz Prage. Zdaj se je izvedelo, da je imel min steiski svit sejo, predno je Hartel odpotoval, in da je v tisti se)i redigoval Harfo ve instrukcije. Oficijezno se javlja, da Hartel ni imel samo naročila, intervenirati pri veeučjližkib in tehniških profesorjih in dijakih, ampak sploh študirati položaj v Pragi. O njegovem poročilu se bede danes posvetoval ministerski svet. Mogoče je, da vlada kapitulira, in da še pred petkom prikliče prepoved, nositi čepice in znake, da bi se ne vršil akademični shod v Litomeficah. in da bi profesorji nehali štrajkati. V krogih dunajskih istučiliškib profesorjev vlada moenje, da so praški profesorji postopali popolnoma nekorektno, in da nikakor ni bilo umestno, da so začeli štrajkati. „N Fr. Pr." skuša upi'vati na dauašnjo sejo ministerskega sveta in zahteva, naj vlada odstavi namestnika grofa Coodenbova in praškega župana dr. Pod lipnega, naj razpusti praški občinski z*sti p in poveri vodstvo mestne občine posebnemu komisarju Druztga ne zahteva glavno glasilo ob strukcijonistov ničesar!
Dunaj 26 januvarja. V današnji seji dež zb< ra dolenjeavstrijskega so nemški naci jonalci interpelirali namestnika, kuj misli dež. šolski s\et storiri proti tistim duhovnikom, kateri v dolenje*»stnjskih ljudskih šolth poučujejo veronsuk v češkem jeziku, češ, to kaže, da hočejo Dolenjo Avstrijsko po Češi t, in to vznemirja ntmško prebivalstvo.
Dunaj 26. januvarja. Poročilo nekaterih listov, da namerava finančno ministerstvo zvišati dohodke iz hišnonajemninskega davka na ta način, da zviša davek in da ga naloži tudi na neke vrste kmečkih hiš, se razglasa otici-jozno kot popolnoma neosnovano.
Dunaj 26 januvarja. Deputacija sedmo-grašk h dam, katera je hotela cesarju vročiti spomenico proti pom - djarjenju krajevnih ira*n. je debila Jai.es < bvestilo, da je cesar ne vzprejme.
Lvov 26. januvarja  Danes se je začela v dež   zboru adresna debata.   Ta se omeji tako, da bodo samo voditelji posameznih strank govorili. Debato je otvoril bivši finančni mini ster Dunajewski
Budimpešta 26. januvarja. Na tehniki so danes di ak priredili veliko demonstracijo proti prof. Nas.yju, ki je radi svoje strog« sti pri skušnjah silno nepriljubljen Dijaki so tako razgrajnli, da je motal Nagy zapustiti dvorano. Dekanova interpelacija je bila brezuspešna.
Himburg 26. januvarja. „Hamburger Nachiichttii", glasilo kne/a liismarcka, odobravajo izjave ministra Biilovva glede vnanje politike Nemčije v vseh točkah in pravijo, da h ; i * iii i n ] hj o te i/.]a e na čase starega (B smareko-vega) kurza.
Narodno-gospodarske stvari.
— Državne železnioe V amislu § 68 točke 3 železniškega reglementa je ravnateljstvo C. kr. drž. železnice v Olomucn dne 1. januvarja 1898 otvcrilo v uradnem oke hfin postaje Freudenthal in sicer v EngtdBbergn ležečo postransko posta;o za tovore, katera ima pravico železniške tovorne ekspe-dic je Okoliš te postranHke poataje obaega razen K« g*-lBberga še kraje Altstadt, Neudorfl, Lichte-vrerden, Altw;HHer, Diirrsetfen in Altvogelaeifen. Vodstvi) p08trun»ke postaje se je prverilo gospodu Alojz ju Merf- rtu, trgovcu v Engelsbergu. — Dosedanje imenovanje na progi Zvvardon Sucha ležeče postaje Saybui Zabiocie se je 10. januvarja 1898. premenilo v S*ybuš-Zywiec. — Dosedanje imenovanje na progi Dunaj-Si d n ograd ležeče postaje See kirchen s« je 20. jannvanja 1898 premenilo v fcetkircben-Mattsee. — Lokalna prcgaSzolnok Kis-Kun Feleg^hdzer se je 9. decunbra m. 1. izročila javnen u in prtljažnemu prometu.
Ooaoao domače zdravilo. Za uravnavo in ohra-aitev dobre gA prebavljen)* te priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanejsa, pristnega „Moll-evega HHeMitt-praiks4*, ki so dobi ta nisko ceno in kateri n pliva najbolj trajno na vse težkote prebavi jenja. Originalna »kutijica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta praftek vsak dan lekar K. M0M.. o in k*, dvorni salagateli na DUNAJI. TncMauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MObh-o* preparat, ■tarnamo van i varnostno znamko in podpisom. Manj kot 9 Ikatljici se ie polije naravnost. 1 (5-2)
disv.47.    Deželno gledališč« v L|ufel|aRl. Dr.pr.ssn.
V «*etrt««k, 4lti«> 27. f iimi w r|a\ ISOH.
Kovarstvo in ljubezen.
Žaloigra is mehanskega živ'jenja v petih dejanjih. Po Scnillerjevi tragediji „Cabale nnd Liebe* posKiveoil Anton
Leveč.   Rež ser g. R. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. ari.   Začetek točno ob 1 ,8. nri
Konec ob 10 nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peipolka It. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 39. januvarja 189a\
Iz ura«!iilista.
■avrallae »II cfcae-kažfvnr draikei Alojsija Len če k a v Ljubljani premičnine (špecerijsko blago, Ita-( unska oprava , cenjene H6M5 gld. 92 kr. in tiriatve v znesku 9044 gld. I i kr., dne 31. janavarja in 14. februvarja v Ljubljani.
Jacesa Valenčiča poieatvo v Kilovčah, cenjeno 34.8?0 gld, dne 31. januvarja in 4. marca v lir. Bistrici.
Martina Po žar k a semljilče v L'ubljani, cenjeno 350 gld., in Drsale Stibernik v kon k u rano maso spadajoče posestvo v Ljubljani (preneseno), obe dne 31. januvarja in 7. marca v Ljubliani.
Friderika in Mateja Tome a posestvo v St. Vidu nad Ljubljani, cenjeno 460 gld, dne 31. januvarja in 12. marca v Ljubljani.
Tržne cene v Ljubljani
dne 26. lanuvar a 1898.
Planica, h ti.
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, „
Koru/.a, „ Krompir, „
Eaaaj n
Orah, , Fižol, Maslo, Mast.
Špeh, frtlen.
||l!:ikr-
l "J M1
II » 7-
9 • 7
6
2 10 12 10
kgr.....-
•gr. . -
kgr.
S peh, povojen Surovo maslo, Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Ooveje meso, Telečja „ Svinjsko        „ „ Koltrunovo    , 9
PilHnec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo . . . .
Slama, n .....
Drva    trda, 4 □metr. „   mehka, 4 Q ,
	it
—	7<<
	8<
I —	Bi
—	10
i —	64
j —	ti J
	64
—	4«
_	40
_	17
1 1	7H
1	7»
7	—
1 6	—
Meteorologično poročilo.
V ili na nad morjem 306-2 m.
"C C« 0 a m <■»	čas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	limpi-ratura v "C	Vetrovi	Nebo	rstlfiss v mm. v 24 oral
25 36.	9, sveder 7. sjutrsj 2. popol.	746 6 747 9 747 6	-37 -5 3 —08	sr. svsh. si. zahod si. jvzh.	jasno oblačno pol ob).	00
Srednja  včerajšnja temperatura —2 5*, si normaloui.		i	04* pod
	borza		
dne 26. januvarja	1898.		
Skupni državni dolg ▼ notah .   . .	.   .   102 gld. 45 kr.		
Skupni državni dolg v srebra    . .	.   . 102	•	4» .
	.   , 121	n	85 .
avstrijska kronska renta 4'/( .   . .	.   . 102	•	70 B
	121	•	15 .
	99	■	35 ,
ivstro-ogerske bančne delnice    . .	.   . 934	•	— r
Kreditne delnice...... .	.   . 357	■	60 „
		•	n
Merniki drž. bankovci sa 100 m.urk .	.   . 58	■	8*Vs .
	11	m	76 ,
iO frankov.........	.   . 9	n	»«/■ -
	45		40 n
C. kr. cekini.........	.   . 5	•	«8 •
Dr. Friderika. I.engiel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako Be navrta njeno deblo, je od pamtiveka znau kot najiz^rstnejle lepotilo, ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, sadobi pa čude. v 11 učinek.
Ako se namaz« zvečer I njim obraz ali drugi deli polti, ločijo a« že drugI dati sto analne luskin« ud polži, ki poolisne vsled i*>KM čUto b«lia In nežnia.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pods-i Ijuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nagio
Sege, žolLavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in ruge nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred kIiI. I.so.
lar. Frltleriha I^eiijjlel-a
ĐENZOE-MILO.
Najmilejle in najdobrodejnejfte milo, za kožo nalažč pripravljeno, 1 komad ttO kr. (3—2)
Dobiva se v LJubljani v 1)1». pl. Trnk6«ay-Jn
lekarni in v vtieh \ ečjih lekarnah. — Postna naročila v/prejema W. lleun, IBuiia), X.
Ces.kr avstrijske dtk državne železnice.
Izvod iz voznega reda
valjavon od dna l. oktobra l«97. lata. Oetkasft In t>|ao>f Jane jat. kol. Prosa #en TrklžL
Ob 12. nri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fraosenfeate, Ljubno; Cei Selsthal v Aosse, Solnograd; čaa Klein Beifling v SUjr. Line, na Drmaj vis Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjutrsj osobni vlak v Trbiž, Pootab«*l, Beljak: Celovec, Pranss««feste, Ljubno, Dunaj; čes Selzthsl v Solno« grad; čez Amstetten na Dnnai. Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m popoludne osojni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Linbno; čes Selzthal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jerera, Inomost, Bregeno, Cunh, Oenevoy Parii; čes Kleio-Reifling v Stejr, Liuc, Budejevice, PlzenJ, Marijine vare, Heb, Praicove vare, Karlove vara, Prago, Lip-sko, Dunaj v« Amstetten. - l'ro«a v Novo mesto fn v Kočevje. Ob 6. nri 15 m tjutraj melani vlak. — Ob 12. ari r-5 m. popoludne melani vlak. — Ob 6. uri 30 m svsčer motani vlak — Hrt hod v E,|askl|nn«. j. k. Proga la Trbiža. Ob 5. nii 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja vla Amstetten. in Lipekega, Prage, Prancovih varov, Karlovih tarov, Heba, Marijimh vsrnv. Plznja, Barlejevic, Solno* grada. Lines. Stevra Ausaeea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Prasv sensfeste. • Ob II. uri 20 m. dopoludne osobni vlak ■ Ducata via Amstetten Karlovih vsrov, Heba, Marijinih varov, Plsnia Budsjovtc, Sol nog rad a, Unca, Steyra, Pariza. Oeueve, Cnriba, Hregenca. 1 no mosta Zella ob jezeru, Leud Oasteina, Ljnbba, Cekivca, Lioca, Pontabla. Ob 4. uri t>7 m. popoln-dne oa« bai vlak s Dunaja, Ljubna, Selsthals, Beljaka Ct> lovca, Fnmssnsfeste, Pontabla — Ob 9. uri 6 m. zvečer < »or.ni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — l*ro*a In Nov«*wa uieMŽa In I« t4očev|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj melsni vlak. — Ob 2. uri 32 ov popolnda« nsesani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani, flak. — Odkod In l«jnkljnne d. k. v Knsnmlk. Ob 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. svečar. - Prlkod v l*|nbl|nnn d. k. la Haiaalka. Ob 6. uri 56 m. sjutrsj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri *> m. sveosr. (17—20)
I. številke letnika 1897 wIdub-lJauiBketja Zvona" se kupijo.
UprnRiitvo ..ljubljanskega Zfona".
Kuharice, hišine, kuharice
ajaV* las«"*« nujno "W
1. ujitarejia poiremnalBica stanovanj in siniek
Cr. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desnie
Ve* naočttlk stektoa, aa vsaUotrslaa d«ln>
pnrattljlvlk, ki snsjo nekoliko kuhati, Šivati, plesti in prati, n« najbolj« priporoča. (138)
Prodajalnica
s špecerijskim in drobnim blagom ter žganjem in trafiko ao proda n blan;oua vred koncem |uu'Ja ž* I. v lepem kraju aa 0>res)skeai. — Ponudbe pod »,pro-da|nlnlea In Iraflha" do febravarfa t. I. na
uprsvniitvo .Slov. Naroda«. (190—2)
Išče se gostilna
v n nje na na dobrem kraju in pod jako ugodnimi pogoji V l.|lll»l|Mlll.
Pismene ponudbe pod »gostilna" na uprav-
nifttvo #Sfov. Naroda". (137—2)
Na Dolenjskem se
dve veliki prodajalnici
popolnoma urejeni sa Špecerijsko, oziroma melauo blago, na dobrem glanu atoječi, radi preselitve v lastno bilo a 1. nsarcesn ia9s. I. oddanžl. — Pismena vprašani a vsprejema is prjasnosti do 1. tVbvavarJa ž. I. pod „liev. IOO'» upravnižtvo .Slov. Naroda". (102—8>
Dve novi stavbi
lilfte In hlev« — odda se z vsem vred na oferte flo 15. fet»rnvtarjt* t. I.   Pismeno ali osebno. Proratan in čtUi se lahko ogleda pri
(119—2) trgovcu v Kranju.
Na prodaj Je
dvonadstropna hiša ?
popoln*- ma na novo predelana in popravljena, stoječa sredi meeta s selo ugodno legi. V hifti nahaja se £e vefi let stara, renomirana grot3tllnet, katoro obrt kupec lahko i I. majam t. I. prevzame. 600O do 8000 g d. plačati bi bilo tak* j, ostanek kupnine prepusti se kupcu pod zelo ugodnimi pogoji.
Naroda0.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo RSIov.
(72-5)
Izdajatelj in cdgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lahtnna in tisk „Narodne Tiskarne".