18. štev.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1910.
Leto II.
om
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila sc računa: tristopna petit-vrsta 14 vin.,	Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo
vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K,	.Slovenskega Doma' v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5,
osminka strani 6 K. Pri vselctril inserciji primeren	j	nadstr.	Rokopisi se ne vračajo.
110fHlsL	Naročnina in oglasi sc naj pošiljajo upravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani.
Železnica: Brežice — Novo mesto.
Nu velikem železniškem shodu V Kostanjevici, ki se je vršil 10. aprila, je gospod Hočeva r sam priznal, da je njegov tovariš v državnem zboru, g. dr. Benkovič brez dogovora z njim vložil prošnjo za predkoncesijo proge: od štajerske meje čez Mrtvice Sv. Jakob, Stranje, Belo cerkev in Bučno vas do postaje Novo mesto, in tako izločil iz te prošnje najvažnejše kraje kakor: Cerklje, Sv. Križ. Kostanjevico in Šent Jernej. Zato je tudi siim glasoval za rcsolucejc, ki so se sprejele na tem shodu. Poslanec dr. Hočevar je na shodu tudi popolnoma odobril in obljubil uvaževati zahteve ljudstva, katere je v glavnih točkah orisal in navedel rojak in domačin g. dr. Tv. O r a ž e n , deželni poslanec v Ljubljani. Tudi je obljubil dr. Hočevar, da bode pri železniškem ministrstvu preklical navedeno predkoncesijo ter da bode k sejani okrajnega lokalnega odbora v Krškem poklical tudi zastopnike starega želez, odbora v Brežicah. Vsled tega torej, ker se je posl. dr. Hočevar brezpogojno in v vseh točkah vdal zahtevam tstili, ki so ga pozvali v tem oziru na odgovor, so župani občin: Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ in Cerklje vstopili zopet nazaj v lokalni železniški odbor v Krškem, iz katerega so bili izstopili, ko so izvedeli, da so koncesijonarji: dr. Benkovič, dr. Hočevar, dr. Barle itd. prezrli tako važne kraje pri zaprositvi za predkoncesijo.
»Dolenjske Novice«, ki so si menda nadele nalogo, oprati dr. Hočevarja in dr. Benkoviča, pišejo, da je dr. Benkovič pomotoma in ne namenoma izpustil Št. Jernej, Kostanjevico, Sv. Križ in Cerklje, ter da je vzel kar ravno črto.
Po našem mnenju se, ako se hoče kaka proga površno imenovati,se navedo ponavadi glavni kraji in ne pa neznatne vasice. Ker »Dolenjske Novice« ne morejo prav opravičiti postopanje dr. Hočevarja,
niti dr. Benkoviča, pišejo, da je tozadevnega razburjenja kriv samo župan Bučar v Kostanjevici, ki je zaradi tiste »pomote« v predkoncesiji takoj začel veliko agitacijo proti konccsijonnrjein, zlasti pa proti gosi), drž. poslancu dr. Hočevarju, češ, da je sovražen krajem Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej, in jim hoče škodovati pri lej železnici.
Pa tudi so pisale »Dolenj. Novice« neresnico in delale krivico gospodu Bučarju, ki ni nikogar hujskal in proti nikomur agitiral, pač pa s pomočjo drugih županov in interesentov aranžiral (priredil) omenjeni shod, na katerem je bila dana prilika, da se zamotana zadeva vsestransko pojasni. V zahvalo pa, ker se je na shodu postopalo (posebno z dr. Hočevarjem) nad vse dostojno in lojalno, zdaj klerikalni listi zavijajo in pačijo resnico. Sicer pa upamo, da bo gosp. Bučar potem, ko »Dolenjske Novice« končajo svojo dolgovezno opravičevanje v prilog dr. Hočevarju in dr. Benkoviču, itak odgovoril na zlobna klerikalna očitanja.
DOPISI.
Glas z Vipavskega.
Mi slovenski kmetje smo vedno pre več prizanesljivi svojim izkoriščevalcem, ki so sedaj naša največja nesreča, ki nam zakrivajo s črnini plaščem zlato solncc resnice, ki nas drže v ljubi nevednosti, da sc lažje maste z našimi žulji. A če prisije kljub pazljivosti naših laži - namestnikov Gospodovih kaka resnica tudi v zadnjo kransko vas, kuhamo le tih srd nad njimi, ki jim ni do prosvete in blaginje naše, temveč do nizkotnega politiziranja v korist njih nikdar polne bisago, in naj škoduje to našemu narodu kolikor hoče.
Pravi eksemplar iz te kaste nam je poslal naš Prevzvišeni kupčevalec s slovenskimi interesi (n. pr. z reklamo za nemško »Kranjsko šparkaso« za malo cen0 — nekaj desetisoč kron) na naše Ust-
je kot kurata. Sicer po mnenju našega ku-raca ta fara ni ena najboljših, vendar dela tu tako pridno, da tega delovanja hvaležni farani ne bomo pozabili nikdar; v spomin nanj naj napišem nekoliko epizod iz njegovega župnikovanja na Ustju v zadnjem času.
Kakor dobri dušni pastir nam je priskrbel svetokrižke kapucine za misijonarje. To bi bilo še v redu, čeprav jih imamo pred nosom tudi sicer, ker Križ je oelda-ljen od nas le kake pol ure.
A namesto, da bi ti »božji namestniki« grmeli proti grehom, ki so proti božjim zapovedim, so grozili najbrž po naročilu kuratovem čitateljem naprednih časopisov (»Slovenskega Doma«, Slovenskega Naroda«, »Soče« in dr.), da ne dobe pri nobenem spovedniku odveze, da mu odrečejo cerkveni pogreb in da bodo gotovo pogubljeni. Da, da, ti časopisi povedo tem ljudem marsikatero bridkot resnico, klerikalni pa znajo vse to tako lepo krščansko zagovarjati, in v tak dober namen so pač dovoljene tudi nedolžne laži.
Našega, tedaj na smrt bolnega župana, niso hoteli niti prevideti, ker jim ni hotel na njih zahtevanje izjaviti »slovesno pred pričami«, da bo vrgel našo napredno bralno društvo »Hubelj« iz svoje hiše ter da ne bo čital več nobenega naprednega lista. Seveda naš značajni voditelj ni ugodil lej zahtevi ter se tudi na smrtni postelji ni hotel dati prekrstiti v klerikalca. Tudi v teli bridkih in teškili urah je kljub hudemu pritisku ostal zvest svojemu prepričanju, čeprav so mu zato odrekli zadnje tolažilo. Bog bi ga gotovo sprejel v svoje kraljestvo še z večjim veseljem tudi tako, ker on ljubi značajne duše, pa mu je raje povrnil prav trdno zdravje v največje veselje vseh občanov. Pač pa smo dobili skrivno razodetje nebeške tajnika, da je moral napraviti kuratu in kapucinoma črne pike in najbrž tudi »pričama«, ki sta čakala pod hišo, da bosta priči za slučaj, če bi se župan pustil ponižati. — Mi poštene kmetske duše smo potrpeli, dokler so hoteli od nas samo de-
sotino; a sedaj, ko zajeda ta jarem prav do srca in duše, ne bomo več trpeli. Čakamo le voditelja, s katerim bomo pregnali te ostudne kupce iz svetišča božjega, kakor nekdaj naš Gospod. Dokler ne bo duhovščina taka, kakor je ukazal Učenik, dokler si bo grabila zaklade in posvetno vlado, namesto da bi »šla in učila vse narode,« dotlej gremo proti nji v sveti boj. Kakršni so sedaj ti »namestniki božji,« so le stan, ki živi dobro brez dela od naših žuljev, ljudje, ki gredo iz komodnosti v semenišče, da pridejo prej k polnemu koritu. Taki so bili farizeji, ki so preganjali Gospoda, ker je učil resnico; ta pa še dandanes bode v oči! In ti ljudje, ki imajo tu-intam nebesa, strašijo nas trpine z vsemi satani, če ne volimo po njili ukazu, ampak po lastnem prepričanju in če čitamo njim neprijetne liste.
Cerkvena organizacija je v teli časili na Kranjskem obenem tudi politična, ker škof je sedaj tudi general klerikalcem, njegovo semenišče vzgaja strastne strankarske agitatorje in ne več poštenih duhovnikov. In v vsaki župniji imamo društva, katoliška (naš Hubelj« ima tudi vse člane katoličane), izobraževalna (ker imajo časopise, ki uče sovražiti šolsko družbo sv. Cirila in Metoda) ukazujejo ceniti Nemce in njih »Kranjsko šparkaso«, občudovati Šušteršiča, kako fino zna delati proti, ob, oprostite, za slovensko vseučilišče in za druge svoje potrebe, ki je tako velik diplomat, da ga vsi klerikalci ne morejo »pogruntati«, kaj da namerava, ali postati minister, ali si pridobiti neizmerno bogastvo, in tudi »Marinarice« in »Čuke« mora imeti vsak župnik. Na našem Ustju imamo vse to.
Poslanca Kreka poznamo edinega od klerikalnih voditeljev ki ima še nekaj srca za naš narod. Njemu, ki vodi te organizacije, povemo en slučaj izmed tisočerih, da bo vedel, kako gotovi ljudje razumevajo njegove ideje.
V župnišču na Ustju imajo pristop vsi kuratovi podrepniki, naj povemo, da so to najslabši materijal v naši občini. Ob vsakem času, tudi pozno v noč, se sliši iz župnišča prešeren smeli, česar pa mladini ne zamerimo. Tudi ne zamerimo, če si izbere izmed svojih »Čukov« »Oberču-ka« in izmed »Marinaric« lahkoživo deklo za svoje miljenee. Ta »Marinarica« je sedaj na potu v-Rim. Kdo je kriv? Kdo ve? Šepeče se vse mogoče, dejstvo pa je, da jo bo vzel »Oberčuk«.
Ta je res tak »Cuk«, da se bo oženil. Nevesta si kaj lahko napravi doto 2000 K, na svatbi bodo peli veselo:
»Cuk« se je oženil tralala,
sova ga je vzela hopsasa!«
in
»Nisem sejal, pa bom žel . . .«
Take in enake zgodbe čitamo lahko večkrat: to so sadovi takih organizacij,
kjer so kozli za vrtnarje. Kdo je kriv, da peša vera?
Duhovniki kaj radi navajajo Gospodove besede: »Kdor vas posluša, mene posluša«; a da bi se potrudili, da bi ljudstvu bili v vzgled v moralnem oziru, tega pa ne. Večina njih lenuhari, politiku je, je in pije itd., potem pa svetujejo ljudstvu: ne ravnajte se po naših delih, ampak po naših besedah! Pravi duhovniki bi morali reči: »Naše kraljestvo ni od tega sveta,« potem jim je spoštovanje zagotovljeno.
Rojaki, kdo je kriv tem razmeram, slabemu gospodarstvu z našim javnim imetjem, nazadovanju v prosveti, šoli, kmetijstvu? Mi sami, ker smo razvadili s svojo dobrotm te gospode, da so postali vedno bolj gospdstvaželjni. In sedaj smo podlaga njih peti. Nimamo več besede v našem javnem življenju, za naše koristi se gospoda, kateri smo kot volilei dali vlado v roke, ne briga več; le za časa volitev slišimo še sladke obljube, sicer smo pa sirote, katerim prodajajo »naši voditelji« za osebne koristi ljubo mater domovino kos za kosom, in še ne prav drago, za majhne osebne koristi.
Naši očetje so s krvjo branili svoje pravice pred pijavkami graščaki. S slabim orožjem so se bili proti vitežkim četam, da bi se oprostili tlačanstva, žal, brez uspeha so bile vse vstaje »za staro pravdo.«
Danes pa, ko nam ni treba nič drugega, nego da rabimo lastni razum, za kar nam ga je dal stvarnik, kot volilei preudarimo:	Šušteršič je sebičnež, naj
mešetari kje'drugje, volimo drugega moža, ki je znan kot nesebičen in značajen človek, ki bo dobro zastopal nas. Vsakega moža moramo ceniti po njegovih delih in ne samo po obljubah na volilnih shodih.
Tn duhovstvo bo kmalu popustilo politiko in se vrnilo k svojemu vzvišenemu delu, ker ne bo imelo več zaslombe in potuho v naših zastopnikih, ki bodo delali za vse ljudstvo in ne samo zase in za vladajočo gospodo.
Pri volitvah povejmo, slovenski kmetje, da hočemo imeti poštene dušne pastirje in ne političnih hujskačev; narod bo takrat stopil na slavno pot v svojo lepo pri-hodnjost in uresničilo se bo pesnikovo prorokovanje: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!«
Vodja klerikalne stranke dr. Šušteršič je v seji deželnega zbora dne 25. januarja priznal, da se je klerikalna stranka zvezala z Nemci proti slovenski Ljubljani. Slovenski kmet, ki si volil v deželni zbor te klerikalne poslance, kaj porečeš ti k temu?
politični pregled.
Zopet novi dolgovi.
Poslanska in gosposka zbornica sta sprejeli vladno predlogo, naj se najame novo državno posojilo v znesku 220 milijonov kron. Sklenjeni zakon jc cesar potrdil.
V poslanski zbornici so glasovali proti posojilu edino Cehi, Jugoslovani, Malo-rusi in socialni demokrat je, vsi drugi poslanci so hladnokrvno odobrili novi zakon, s katerim se imajo znova težko obremeniti davkoplačevalci. Vsi ti dolgovi, ki jih je morala država napraviti tekom zadnjega leta, so posledica »spretne«politike avstrijskih državnikov na Balkanu.
Minister zunanjih del grof Aerentlial si jo predlanskim vbil v glavo, da mora priklopiti Bosno in Hercegovino naši državi in naj velja kar hoče. Mož je seveda svoj načrt izvedel, a ta njegov načrt je stal državo skoro eno miliardo. Vkljub temu je mož na svoje delo ponosen. In če-mii tudi ne, saj plačujejo njegove račune avstrijski narodi, ne pa on! Na tuj račun pa je lahko delati dolgove. Ministru seveda ni nič mar, če tudi avstrijski davkoplačevalci že komaj zmagujejo ogromna davčna bremena, ki se jim nalagajo za to, da se morejo ministri postavljati, da so imenitni in premeteni državniki.
Kaj bo z vlado?
Že dobro leto se vedno in vedno napoveduje, da bo kmalu konec Bicuerthovo vlade. Toda ta vlada je še vedno na krmilu in tira brez vsakega ozira naprej svojo protislovansko politiko. Kako je to mogoče, ko je vendar v poslanski zbornici večina Slovanov? Na to vprašanje je lahek odgovor. Temu so krivi Slovani sami. Prvič so Slovani med sabo needini in vsled tega nesposobni za resen odpor proti vladi, drugič pa so v odporu premehki in pre-popustljivi. Opetovano so imeli Slovani že priliko, da zadado z odločnim nastopom smrtni udarec Bienertbovi vladi, toda ko je prišel odločilni trenotek, so vedno odnehali ter dovolili, da je lahko vlada spravila pod streho vse kar se ji jc zdelo potrebno. In če se je potem slovanske poslanec vprašalo, zakaj so t.o storili, so odgovorili: »Nismo se hoteli zameriti na zgoraj!« K vragu, takšna politika! Pod takimi okolnostimi se potem ni čuditi, ako vlada čisto nič ne upošteva opozicije slovanskih strank. Ako bo šlo tako naprej, potem z gotovostjo prerokujemo, da bo ostal baron Bionerth na krmilu tako dolgo, dokler ne bo z bičem izbita iz slovanskih strank prirojena jim pasja pohlevnost in ponižnost.
Spomin na svetal dogodek.
V petek, dne 15. julija t. 1., bo preteklo 500 let, odkar so združeni Slovani, na čelu jim Poljaki, uničili pri Grunvaldu
na Poznanjskem vojsko nemšk. vitezov, ki so preje s križem in mečem podjarmili nešteta slovanska plemena ter jih potujčili. Ritka pri Grunvalclu je nemškim vitezem za vselej zlomila vrat, da niso več mogli nadaljevati svojega Slovanom pogubnega delovanja. S tem je kilo tudi preprečeno, da nemški vitezi niso mogli več nadaljevati svojega pogubonosnega dela proti Slovaiiom. Spomin na to bitko bodo slovesno praznovali Poljaki 15. julija t. 1. ter ob tej priliki priredili velike slavnosti, na katere, bodo povabili čelie, Slovence in Ilrvate. Ruse, Bolgare in Srbe nameravajo izključiti od teli slavnosti menda za to, ker niso katoličani. A vendar so prav Rusi največ pripomogli k temu, da se je izvojevala zmaga pri Grunvaldn. A brez te zmage, kdo ve, če bi Poljaki dandanes ne bili prav tako ponemčeni, kakor polabski Slovani? O, klerikalizem je med Poljaki še vedno v bujnem cvetju!
Državljanska vojna na Turškem.
Uporni Albanci.
Pod odstavljenim sultanom Abdul Ha-midom so Albanci, narod, ki živi v zapad-nem kotu .Turčije med Srbijo, Hercegovino, Crnogoro in Grško, vživali velike predpravice. Bili so večinoma oproščeni davkov, njihovi velikaši pa so bili visoki uradniki in mogočni svetovalci sultana samega. Pod sedanjim sultanom Mohamedom pa so sc razmere temeljito spremenile: Izdala se je ustava,ki določa,da so vsi državljani pred zakoni enaki. Država je zafltevala, *da morajo Albanci kakor vsi drugi državljani plačevati davke. To pa Albancem ni bilo všeč in jeli so se puntati. Lani se je posrečilo, da jili je vlada pokorila brez posebnega krvoprelitja. Mislilo'se je, da so se trajno pomirili. Toda to je bil samo račun brez krčmarja.
Krvava bitka.
Ko se je letos po albanskih hribih pojavila pomlad, je zopet jelo vreti med Albanci. Priredili so več shodov, na katerih so sklenili, da ne bodo plačevali davkov, ter zahtevali, da naj jim vlada prizna vse one predpravice, ki so jili uživali pod Abdul Hamidom. Ker vlada ni hotela ugoditi ti njihovi zahtevi, so zgrabili za orožje. Južno od Prištine pri Stimliji na zgodovinskem Kosovem polju se jih je zbralo kakih 15.000, ki so na to napadli tamkaj se nahajajoče turške polke. Vnela so je krvava bitka, ki je trajala ves dan. Bori-tolji so na obeh straneh padali kakor snopje. Končno so se Turki morali umakniti pred albansko premočjo. To so porabili Albanci ter razdejali železniško progo Skoplje-Mitrovica ter s tem preprečili, da ne more turška vlada pošiljati vojake na
bojišče po železnici. Med tem je naraslo število upornikov na 40.000, ki so se pomaknili proti jugozahodu v smeri proti Skoplju. Sedaj čepe v soteski pri Kasan-liku ter preže na Turke, da jih znova naskočijo.
Vsa Albanija se punta.
V Carigradu so v silnih skrbeh, ker so došla poročila, da so se vsi Albanci spun-tali kakor en mož. Pod orožjem je baje 300.000 mož, vse, kar more puško nositi, od 17 pa do 70 let.Vsi ti so oboroženi z re-petirkami in bogato preskrbljeni s strelivom. A ne amo to, razpolagajo celo s topovi. Kje so topove dobili, to sam bog ve. Turška vlada baje že računa s tem, da upora ne bo mogla takoj zadušiti, marveč bo potrebovala v to mesece iti mesece.
Avstrija ima prste vmes?
Na Turškem in v Srbiji so prepričani, da požara v Albaniji ni nihče drugi zanetil, kakor Avstrija. Znano je, da Avstrija že od nekdaj škili na Solun, katero pomorsko mesto bi silno rada dobila v svoje roke. Takisto pa tudi avstrijski vladi ni všeč,da so balkanske države jele med sabo sklepati zveze, zato jo čisto verjetno, da so jeli naši državniki po svoji stari navadi spletkariti na Balkanu, da bi preprečili zbližanje balkanskih narodov. Čudno je .vsekakor, od kod so Albanci dobili topove, toliko orožja in streljiva! A še nekaj je! Naša vojna uprava je jela zbirati na turški meji veliko vojaštva. Čemu? Morda zato, da pri ugodni priliki udari v Albanijo ter si jo pod izgovorom, da mora napraviti mir, prilasti, kakor jo storila z Bosno. Vse je mogoče. V tem slučaju bodo zopet Slovenci prvi, ki jih bodo poslali delat mir v divjo Albanijo! Kanonen-futter! Potem bo pa »Družba sv. Molior-ja«*/opet izdala debelo knjigo o junaštvih slovenskih fantov, padlim našim mladeničem pa se bo pela slava in čast, kako lepo so znali umirati ne zase, ampak za Nemce.
Roziled poSlouensKem.
r Prepovedan spomenik. Mučenikoma, Adamiču in Lundru, ki sta izkrvavela v septembrskih dneh, je slovenski narod sklenil, postaviti na grobu primeren spomenik. »Združeni narodni odbor« je \ to svrho nabral lepo vsotico ter oddal napravo spomenika kiparju Peruciju. Storil je to, ker ni bilo prvotno proti spomeniku ugovora od nobene strani. Cim pa se je izvedelo, da je stvar glede spomenika resna in da se ima spomenik res v kratkem postaviti, sta bila takoj pokonci škof Anton Bonaventura in naša skrbna vlada. Škof je dal odboru sporočiti, da spomenika kratkonialo ne dovoli na pokopališču. In zakaj ne? Poslušajte ljudje božji! Ker bi baje ta nedolžni nagrobni spomenik izzival Nemce, kar pa ne sme biti, ker je
pokopališče kraj miru in pokoja. — Tako
je sporočil Škot’ »Združenemu narodnemu odboru«, v katerem sede naprednjaki in klerikalci.. In ti so bili vsi presenečeni, a najbolj klerikalci sami, ki niso mogli verjeti, da bi bil škof res mogel kaj takšnega tako gorostasnega ukreniti. In jeli so posredovati in vplivati na škofa, ter končno dosegli, da se je v toliko udal, da se Adamiču in Lundru sicer sme postaviti na pokopališču spomenik, toda ne tam, kjer počivata, marveč v nekem kotu pri zidu.
V to svrho se morata seveda Izkopati in se njih trupli prenesti v kot pri zidu. A še en pogoj je stavil prevzvišeni gospod knez in škof! Da ne sme na noben način biti na spomeniku napisano, da sta Adamič in Lunder padla 20./IX. 1908. — Ker je bil spomenik že v delu, se je »Združeni narodni odbor« s krvavečim srcem udal škofovim zahtevam ter sprejel vse težke, da, naravnost sramotne pogoje. In zdelo se je, da bosta nedolžni žrtvi vendarle dobili spomenik, četudi ne takšen, kakršnega bi zaslužila. A v tem trenotku je posegla vmes vlada, ki je stala lepo v ozadju, dokler je mislila, da bo škof sam ugnal v kozji rog »Združeni narodni odbor« in preprečil postavitev spomenika na pokopališču. Napravila je kratek proces: prepovedala je kratkonialo postavitev spomenika! — To javljamo na kratko svojim čitateljem, ter jim prepuščamo, da razmišljajo, zakaj je škol' dobil od nemške »Kranjske hranilnice« 25.000 kron in zakaj je dala drža ta škofu Antonu Bonaventuri posojilo v znesku pol milijona kron?
r Za Ciril - Metodov obrambni sklad
so se nadalje prijavili ti - le p. n. gg.: 066. Posojilnica Fram (plačala 200 K);	667,.
Neimenovana E. B. & L. K. (plačala prvi obrok 50 K); 668., 669. Podružnica Cerknica (2 kamna, plačala 400 K); 670. Go-rcnjesavinska posojilnica v Mozirju (plačala 100 K); 671. Vekoslav Lokar, veleposestnik v Ajdovščini (plačal 200 K); 672. Vipavski rodoljubi: Bajec, Mayer, Mihelič (plačali skupaj 1 kamen 200 K); 673. Družbeni večer moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici (plačal 30 kron); 674. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah (plačala 200 K); 675. Tržaško podporno bralno društvo v Trstu (plačalo 50 K); 676. Posojilnica na Bledu (plačala 50 K); 677. Josip Dekleva, trgovec v Gorici (plačal 50 K).
r Jubilejne znamke je izdala ob priliki svoje 201etnice »Mestna hranilnica« ljubljanska. Vinjete so zelo lične in se. dobivajo pri hranilnici v navadnih uradnih urah brezplačno. Občinstvo naj pridno sega po njih in jih prilepi ja na pisma!
r Slovenski izlet v Belgrad. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi dne 1. julija t. 1. izlet v Belgrad. Pri tej priliki namerava prirediti v srb-
t 2!
ski prestolnici s sodelovanjem odličnih slovenskih pevk koncert v slovenske in srbsko kulturne namene. Vožnja iz Zagreba do Belgrada stane v III. razredu sem-intja 20 K, v II. razredu pa 32 K. Ako hi se oglasilo poleg pevcev še kakili 250 izletnikov, bi se dalo iz Zagreba do Belgra-da najeti poseben vlak in hi stala vožnja iz Zagreba v tem slučaju semintja v IIT. razredu samo deset kron, v II. razredu pa samo 16 kron. — Slovensko občinstvo, ki je že toliko slišalo o Belgradu, hi si gotovo rado na svoje oči ogledalo to zgodovinsko znamenito mesto, zato »nu ho morda ideja, da se priredi skupen slovenski izlet v Belgrad, prav dobro došla. Ako se pravočasno priglasi zadostno število izletnikov, se preskrbi poseben vlak. — Prijave sprejema sloven. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
r Izlet v Trst. »Narodna delavska organizacija« priredi poučen in zabaven izlet v Trst s posebnim vlakom dne 8. maja t. 1. — Odhod iz Ljubljane ob 3. uri 26 minut ponoči, prihod v Trst oh 7. uri 10 min. zjutraj; dne 9. maja odhod iz Trsta oh 2. ponoči in pridemo zopet v Ljubljano ob 0. zjutraj. — Voznina stane semintje v III. razredu 5 K 80 h, v II. pa 8 K 80 h. Vspored:	I. Prihod.v Trst: sprejem go-
stov. II. Od 8. do 12. dopoldne ogledovanje proste luke, »Lloydovega« in vojnega arzenala ter plinarne. III. Oh 12. obed. IV. Oh 3. popoldne ljudska veselica pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji pri »Tirolcu« z bogatini vsporedom (godba,, petje, ples itd.). Raz veselični prostor je krasen razgled na mesto, lliko in morje. V. Oh pol 8. zvečer gledališka predstava v »Narodnem domu«. — Izleta se lahko udeleži vsakdo, le do 5. maja mora vplačati gori navedeno voznino v društvenih prostorih »N. D. O.«, na kar dobi takoj legitimacijo, proti kateri dobi na dan izleta vozni listek. Tako ugodne prilike za polet v Trst, za ogledovanje vseh tamošnjih znamenitosti in naprav še ni bilo in je zopet ne ho. Tržaški Slovenci so nam ' obljubili, storiti vse, da bode bivanje gostov med njimi kar najprijetneje; podali bomo roko tržaškim narodnim boriteljem ter se navduševali oh njih požrtvovalnosti in vztrajnosti v narodnem boju. Naj torej nihče ne zamudi te ugodne prilike in naj pohiti z nami v Trst!
r Porotniki, izžrebani pri tukajšnjem deželnem sodišču za II. porotno zasedanje. Glavni porotniki:	Bahovec
Ivan, trgovec in posestnik v Ljubljani; Brgant Ivan, trgovec in posestnik v Stari Loki; Dacar Josip, trgovski sotrudnik in posestnik v Ljubljani; Dolenc Edvard, trgovec v Kranju; Domicelj Makso, trgovec na Rakeku; Debevc Iva.n, orožniški stražmojster v pokoju in posestnik v Kamni gorici; Dolžan Franc, posestnik in gostilničar v Radovljici; Fajdiga Filip, mizar in posestnik; Hitzel Štefan, zaseb-
nik; .Tenko Avguštin, pek in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Jeršinovec Friderik, strojar in posestnik na Vrhniki; Kau-schegg Karel, zasebnik; Klemenc Julij, mesar in posestnik, oba v Ljubljani; Kocjančič Franjo, posestnik na Dovjem; Kunstelj Franjo, posestnik na Poljšici; Kenda Josip, gostilničar in posestnik;. Klemenčič Josip, trgovec, ona iz Kamnika; Kuralt Josip, trgovec v Gor. Domžalah; Lenče Josip, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Legat Ivan, posestnik na Jesenicah; Legat Ivan, posestnik in restav-rater v Lescah; Mrak Anton, posestnk in župan v Predtrgu; Miiller Anton, trgovec v Kamniku; Pleivveiss Josip, zasebnik in posestnik; Počivalnik Karel, gostilničar in posestnik; Pogačnik Alojzij, gostilničar in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Pogačnik Josip, posestnik in krojač v Radovljici; Reich Adolf, suknjar in posestnik; Rožman Ivan, ravnatelj central, blagajne; Stupica Franjo, trgovec v Ljubljani; Šeber Makso, tiskarnar v Postojni; Sušnik Lovrenc, posestnik v Škofji Loki; Slatnar' Anton, trgovec v Kamniku; Seidl Josip, mesar in posestnik v Spodnji Šiški; Urbanc Franjo, trgovski družnik v Ljubljani; Urbančič Ivan, posestnik v Trnovem. — N a d o m e s t n i k i:	Ham
Josip, mesar in posestnik; Koprivc Josip, mesar in posestnik; Kriegl Robert, urar; Mulaček Franjo, trgovski poslovodja; Podržaj Josip, gostilničar; Požlep Anton, posestnik; Spitzer Josip, dimnikar; Zajec Avguštin, gostilničar in Židan Mihael, čevljar in posestnik, vsi bivajoči v Ljubljani.
r Kdo bo župan v Št. liju? Dne 26.
aprila hi sc imela vršiti v Št. liju, v slovenski obmejni občini na Štajerskem volitev župana. Slovenski odborniki pa niso prišli k volitvi, ker je eden od njih zqJo nevarno bolan. Na ta način so preprečili volitev, ki se je za osem dni odložila. — Odbornikov imajo polovico Slovenci, polovico Nemci. Odločil bo žreb, kdo ho župan — Slovenec ali Nemec.
rr Hmeljarji na Štajerskem se gibljejo. Dne 1. maja prirede dva poučna shoda, in sicer zjutraj ob 8. v Mozirju, ob lt. dopoldne pa na Rečici.
r Slovensko vino odlikovano v Londonu. V Londonu se j«? letos otvorila velika razstava vin. Koliko Slovencev je poslalo svoja vina na razstavo, ni znano. Skoro gotovo je vrli vinogradnik Norb. Zanier iz Št. Pavla pri Preboldu edini Slovenec, ki je razstavil vino lastnega pridelka iz gorice v Bučki gori pri Vir-štanju. K mnogobrojnim odlikovanjem za svoja izborna vina je dobil v Londonu zlato kolajno.
r Vztrajen samomorilec. 561etni kočar Josip Voglar od Sv. Barbare v Halozah si je prerezal v nedeljo žile na rokah. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer ga pa vslfd pomanjkanja prostora niso
sprejeli. Voglar jo je potem ubral proti Dravi, vendar ga je neki policaj še pravočasno zagrabil za suknjič. Spravili so ga potem vendarle v bolnišnico.
r Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazljah na Krasu priredi v nedeljo, dne 8. maja t. 1. na dvorišču gostilne gosp. J. Dovgana veselico s petjem, igro in plesom. Na veselici bosta sodelovali bratski društvi »Draga« iz Orleka pri Sežani in »Venček« iz Dutovelj. Med posameznimi točkami in plesom bo sviralo godbeno društvo »Lira« iz Sv. Križa pri Trstu. — Začetek veselice točno ob 3. popoldne. — Cisti dohodek je namenjen za pomnožitev društvene knjižnice; del či-stega dobička pa za našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda. — Upamo, da nas bližnji zavedni Notranjci obiščete imenovani dan. Prosimo! Na veselo svidenje!
Dolenjslil noulčar.
d Z Dolenjskega. Kake tihe, a srčne prošnje pristavljajo nekje na Dolenjskem, ko molijo litanije:
Prevzetnega kaplana Politikujočcga kaplana Hiše kupujočega kaplana Stavbe zidajočega kaplana Na prižnici rjovečega kaplana Razpor trosečega kaplana K gospodinjam hodečega kaplana Teater igrajočega kaplana Kronce pobirajočega kaplana Družbe, mlekarne in štacune ustanavljajočega kaplana »Cilke« in hinavce rodečega kaplana Kimovce in podrepnike vodečega kaplana
Špijone, izdajavee ljubečega kaplana
Poštene može črtečega kaplana Občane hujskajočega kaplana Matere proti otrokom podpihujočega kaplana
Otroke staršem odtrgujočega kaplana
Žene proti možem šuntajočega kaplana
Strankarsko delujočega kaplana Ki kot petelin se repenči Hud ko sršen je brenčeči Kakor jež ponoči lazi Kot na pišče kragulj na nas pazi Kot lisička je prijazen V srcu kakor pav Ošaben Je gibčen, ko naša mačka, ki spredaj liže, zadaj praska Ohlaja kakor besen pes vsakega, ki njegov ni ves Ki mogočno se na prsi bije, na tihem pa veselo pije Ne privošči nam trpinom vina, da le mnogo on ga ima
s
p
X
O
O
o
W)
o
Pu
a
v><
S
&5
Cfl
O
O
o
•X.
-d
o
o-
o
yj<
ss
p
<0
Ni zadosti vinska, žitna bira, na nove viže nas odira Za nos, ki vleče klerikalce, zato jim dela liberalce Da v kalnem bi ribaril, nas lož j e vse bi osleparil Da eden drugega bi obrekovali, no-ben’ga več ne spoštovali Da bi med sabo se črtili, na limance mu se vjeli Nam ruši hišni, srčni mir, prej delal to je le hudir Družinsko srečo nam razdira, ljubezni vero nam podira Uganja tudi tihe špase, trgovcem dela sive lase Se dela lep ko solnce, pa kmetom jemlje kronce Se briga bolj za mlečne buše, pozablja on na naše duše Kaplana tamburaša, po fantovsko ki se obnaša Ukazuje kakor turški paša ženi, hčeri, ki je naša Da. »Domoljub« samo bi brali, neumni vsi da bi postali	«
Da tujcem spet bi hlapčevali, jim zadnji vinar naš oddali Z mesom, vinom jih redili, sami pa ovseni kruh žulili Ki ne ljubi nas Slovence, rajši ima tujce, Nemce Da bi mu za to kaj dali, » nemško šparkado« hvali Ki zabavlja čez možake, jemlje pa od njih petake Od sebe goni siromake, četudi nimajo napake Ki ne mara revnega očeta, varuj Bog nas tac’ga kaplaneta Rad ima neumne goske, naj so kmečke al’ gosposke Ki mu je čez vse denar, več kot Ti, sveta vladar
Pri nas je že veliko let, zaradi njega, da ne bo proklet moj sin, moj mož, naš oče, oh, prosimo Te Večni, vroče:
>Jaj kmalu gre tja v drugo faro Al’ vrzi ga med staro šaro,
Da tlačil ne bo več ubogo paro.
O Bog, naredi čudež, da spreobrne se ta Judež
O
o
XJ1
id
o
e-
M
cd
Gf><
S
p
05
O
o
CB
O
a-
W
CD
Vl<
O
o
CfJ
"d
o
(D
d
CD
3
P5
GO
d Društvo »Sokol« Litiju - Šmartno
priredi v nedeljo, dne 8. maja t. 1. pešizlet v prijazni trg Vače, kjer se bode javno telovadilo. Zbirališče »Sokolov« v kroju je telovadnica v Litiji ob 12. ter odkorakajo z eventualnimi drugimi došlimi društvi in gosti skupno in točno ob pol 1. iz Litije. K izletu se vabijo vsi člani in članice, prijatelji mladega društva ter sploh drugo občinstvo, ki pa se tudi lahko nekoliko pozneje odpelje. Sliši se, da se bo zagorski »Sokol« korporativno v kroju udeležil izleta,občinstvo iz Zagorja pa da se z vozovi pelje skozi Medijo in Kandrško dolino na
Vače. Upati je, da bo društvo nudilo izletnikom zabaven pomladanski izlet. Za vnanje goste st p za prihod v Litijo ugodna opoldnevna, za vrnitev pa zopet večerna vlaka. Za slučaj neugodnega vremena se bo vršil izlet pozneje. — Na veselo svidenje dne 8. maja na Vačah! Na zdar!
d Na sejmu v Novem mestu dne 19. aprila 1910 so bile s stojnic ukradene neznanim lastnikom te - le reči: 1 predpasnik (velik, moder), 1 par črnih nogavic, 1 par podveznic za nogavice, 1 lonček (porcelanast), 1 škatljica (okrogla), krem-mazila za čevlje, 1 bombažasta rumena naglavna ženska ruta, 6 preprostih žlic in 4 vilice iz bele kovine. Lastniki naj se javijo pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
d Iz Mirne. Na Mirni je talcozvano »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« predminulo nedeljo priredilo veselico. V koliko je to društvo narodno in slovensko, se jasno razvidi iz tega, ker je za svojo »veselico« izbralo gostilno pri edinem nemčurju na Mirni, pri Malenšku, katerega ime že kaže, koliko pristne nemške krvi ima ta možiček, ki za nemškutar-stvo kar brenči, se s svojo ženico pogovarja v blaženi nemščini in vzgaja svoje otroke v kranjsko - nemškem duhu. Vidi se, kam vleče srce te katoličane, ki se jim prilega slovenski naslov toliko, kolikor »čukom« sokol. kroj. Mirenčani to dobro spoznamo, zato je tudi udeležba bila pičla, čeprav so mogočno bobnali za njo. Da je bila zabava še slabša in prisiljena, si lahko mislite, ako povemo, da so veselico vodili naš ata, dobroznani, prosluli pastir Kocjančič, ki vtikajo svoj nos tudi v stvari, v katere ga ne bi smeli. Boljših, uglednih, zavednih mož, žen in deklet sploh ni bilo. Na pomoč je prišlo več »zavednih« »Čukov« iz Št. Ruperta, na čelu »Copatarja« Odlazka, ki je širokoustno usiljeval priučeno svojo modrost. Z njimi je prišel troštat veselogorski učitelj, ki se pa baje ni dobro počutil, ker naš ata so mu pač dovolili »tralala«, niso pa pustili »liopsa-sa«. Slab »Trošt« je to za slovenskega učitelja, pribrenkati si od breznarodne »Čukarije« v nemčurski gostilni par čaš vina. Pa naj bo le potroštan, -zato ga bodo pa v svoje okrilje sprejeli naš ata Kocjančič in temu podobni faktorji, ker še velja pregovor: »Gliha, vkup štriha.« Da pokrijejo breznarodnost in nemčurstvo, so predlagali ata, da se pobira za društvene namene, »Copatar« pa, ki pravi »pfuj Ciril - Metodova žveplenka,« da naj se pobira za obmejne Slovence. Z velikimi bolečinami so spravili skup 5 krone, ki so jih pobasali ata, pa ne rečemo, da v svojo bisago, ker bi s tem pač ne pokrili globokega dna. Da se ne bi vsi skup skisali, so se nazadnje še malo stepli. Mirenčani se pa smejemo in imamo le — zabavo.
d »Glavna hraninlnica in posojilnica v Mokronogu« je imela do 23. aprila, to je v
prvih šestih tednih svojega obstanka, 105.299 K prometa. Številke kažejo, kako potrebna je bila ta posojilnica, članica je »Zveze slovenskih zadrug«.
d Iz Št. Lovrenca pri Veliki Loki. Tam gori v domovini j)obožnili duš in pohlevnih ljudi, tam gori, kjer ni nobene surovine in nobenega divjaka, tam gori na vzornem Čatežu se je zgodil čudež ali pa vsaj slučaj, ki pa se redno ponavlja: Fantje so se stepli in jih več težko telesno poškodovali. Nič novega to, ker »naše« dobro ljudstvo rado moli, se priduša in pretepava, da pa za višjo izobrazbo ni dovzetno, zato skrbe že gotovi »gospodje«. Lani so tam gori enega ubili, tudi letos so jih že več poškodovali, sploh je tepež na Čatežu doma! Zato bi pa čateškega faj-moštra prav vljudno — kar sicer surovine ne znajo — vprašali, če niso tudi njegovi farani morda še večji divjaki, kakor misli o nas in nas je blagovolil « prižnice počastiti. Kako že pravi neki pregovor o pometanju in pragu, učenoizobraženi gospod fajmošter? čudno, da imajo sodišča ravno s pobožno (?) čateško faro — (izvzet je samo naš Tone) — toliko opraviti? Je pač resnica, da se klerikalno faro spozna najlažje po — tepežih. Kjer je tepež doma, tam klerikalizem še bujno cvete. Poglejte nas! Naša fara naj vam bo v zgled! Na cvetno nedeljo smo fantje povabili med se našega fajmoštra, da nam je molil in to menda prvič, odkar je duhovnik — zastonj, kar pa vaš menda nikoli ne stori. No, tudi naš Tone ni rad storil, a temu pozivu pa le ni mogel odreči, ko je videl našo gorečnost in pobožnost, ki skoro že presega duhovsko. Še nekaj bi vas vprašali. Tukaj pri nas se širi vest in glas, da so se maše na Zaplazu pocenile kar za en vinar. Ali je to res? če je, — posnemanja vredno!
d Iz Sodražice. Ni še tako dolgo, ko smo se bavili v »Slovenskem Domu« s tukajšnjimi klerikalnimi poštenjaki. Res, poštenjaki so ti ljudje, toda poštenjaki žalostne postave. Na sv. Jurja dan smo imeli pred cerkvijo veliko zabavo. Na vzvišeni prostor je stopil načelnik čukov, ter je pred celo faro preklical svoje žaljive besede, ki jih je rabil o nekem poštenem možu, katerega je moral še lepo prositi za odpuščanje, da ni šel ričeta jest. Ta čuk je kakor nalašč za načelnika čukov, ker zna tako imenitno po italijansko preklinjati in nam cele noči ne da miru. 0 nekem drugem čuku se pa pripoveduje, da pred sodnijo ni čisto nič pravilno govoril, marveč je prav pošteno lagal. Če ga malo zašijejo, mu ne bo nič škodilo, kot čuka ga bodo še bolj spoštovali. In taki ljudje naj vzgajajo našo mladino1? Starši, pazite torej, komu zaupate svoje sinove. Glejte, da se ne bodete kesali, ko bode že prepozno.
3z Krmelja pri Št. Janžu.
d Zmešnjava. Kakor smo že enkrat poročali, se je komisija, postavljena za posredovalca med kmeti in podjetjem glede zemljišč, po katerih teče železnica, prav čudno odlikovala. Žalostno je, ker ni človeka, ki hi kmeta o pravem času podučil, še bolj žalostno pa je, če nekateri ljudstvo nalašč, bodisi iz dobičkaželjnosti, ali pa same hudobnosti — farbajo. Velika zmešnjava vlada pri nas glede še neplačanega dela zemljišč, po katerih gre nova železnica. Nekako tri četrtine je plačanega, za ostalo pa že čakajo okoli dveh let. Ker so toliko časa čakali zastonj, so postali že ogorčeni in se pričeli posvetovati, kaj naj ukrenejo, da dobojo kar jim gre. To razpoloženje so izrabili nevedni vročekrvneži in hujskači, ki so ljudi strašili, češ, da ne bodo dobili nič več, da bodo ostale kronce izgubili itd. Tako bi se bili skoraj mnogi pozabili do neprevidnosti, kar se je vendar preprečilo s pametno besedo opreznih mož. Sklenili pa so. tožiti; zato so osnovali železniški odbor, za kojega voditelja so si izbrali mirniškega župnika Kocjančiča, — za izvedenca inženirja nekega Redelbacha, ki jih je »rešil« par kronic, potem pa jo je odkuril Bog ve kam. Tožbo so izročili v roke dr. Peganu (seveda). In dr. Pegan ima sedaj celo zadevo že več kot pol leta v rokah, a še ni
— nobenemu nobenega krajcarja pritožil. Župnik Kocjančič semintja skliče sejo železniškega odbora, ter razlaga,koliko imajo gospod doktor Pegan v beli Ljubljani s tožbo opraviti in koliko da so že naredili. V tem celem času pa nima ta železniški odbor drugega uspeha, kakor da je dognal, da je dolžnica za ostali plačilni del
— »Šentjanška premogokopna družba«. Ko so ljudje to izvedeli, se jih je zopet poprijel strah, da bodo ob denar. Ne čudimo se temu, saj vemo, da naši kmetje sodijo premogokopno družbo le po gospodu direktorju in njegovih »pomerkačih«. Od dobro poučene strani smo dobili pojasnila, in zato je umestno, opomniti na sledeče: Kmetje, vaš strah je nepotreben! Premogokopna družba ni gosp. direktor s svojimi »pomerkači«, ampak direktor je le uslužbenec te družbe. Da boste dobili vse plačano, zato bo skrbela država, ta je varuhinja vaših pravic, in če je premogo-kopna družba res tako revna, da ne bi mogla poravnati tega dolga, poskrbela bo
za to država.
d »Novi Lurd« na Dolenjskem je zopet bogatejši na novem »čudežu«. Sredi tega meseca je neki umobolni Jožef Tičar iz kostanjeviške občine zakuril tamkaj kup drv in sežgal nekaj predmetov, kakor: berglje, lase, podobe itd. Kip lurške Marije pa, ki ni hotel goreti, razbil na drobne kosce. Ljudje so bili nahujskani, da je Tičar naučen in plačan od framasonov učinil to »bogoskrunstvo«. Takoj so ga zvezali in privezali na bližnje drevo, da se
ni mogel ganiti, na kar so ga mimo idoči ves dan tepli in vanj pljuvali,ženske so ga z nohti praskale in bile s tolkačem po glavi,da je bil ves krvav.Napravili so tudi že grmado, na kateri bi ga bili gotovo sežgali, da nista tega groznega čina preprečila dva gospoda iz Kostanjevice. Umobol-nega Jožefa Tičarja je potem oddalo ko-stanjeviško županstvo na podlagi zdravniškega spričevala v deželno blaznico na Studencu. Razbit Marijin kip je neki »umetnik«, kojemu je »Novi Lurd« lep virček doslej zastonj iskanih dohodkov, zlepil skupaj in prebarval. Pa je potem pravil okoli ta »umetnik«, da so koščki Marijine sohe kar sami poskakali skupaj in se na svoje mesto prilepili. In po Dolenjskem gre zdaj glas o novem čudežu, ki ga je deležen »Novi Lurd« a njegov oskrbnik, »umetnik«, pa to stvar pripoveduje na dolgo in na široko vsakemu, kdor ga hoče poslušati. Vprašamo samo, ali ne bi moglo okrajno glavarstvo v Krškem napraviti konec taki goljufiji, ki se pod pa-tronanco šentjernejske duhovščine uganja v tein »Novem Lurdu« in ali hoče znabiti državno pravdništvo v Novem mestu začeti preiskavo proti tistim, ki so ubogega umobolnega človeka do krvavega tepli in ga hoteli sežgati? In konečno: Kaj pravijo merodajne oblasti v Ljubljani na dopis v »Slovencu«, v katerem se odobrava in hvali taka goljufija in barantanje z vero ter z veliko slavo opeva »ljudska sodba« nad umoboluim Tičarjem?
Z Vač.
d Na farovški shod, kamor bosta v nedeljo, dne 1. maja zbobnala oberfajmo-šter Titus in naš kaplan svojo »Cukarijo«, mi zavedni naprednjaki ne gremo, četudi nam plačata. Kaj ne, tam bi nam kaplan levite bral? Modrost naj kar zase ohrani! Še mežnarja nima na svoji strani, pa tudi šolskih otrok ne, ampak samo peščico nevednih backov. — Zavedni kmet.
d Z Vač. Kaplanovo bando zelo jezi, ker se je pri nas udomačil »Slov. Dom«,še bolj so pa hudi, ker se pripravljamo na sokolsko slavnost. Rajši bi še padli pri volitvah kot to. Pa je res smola! Kaplan je iz svoje bisage ponujal 240 K letne najemnine za tisto hišo, v kateri je naprednjak Kristan dal »Sokolom« prostore zastonj. Podrepniki naj se le pod nosom obrišejo, teh prostorov ne dobe. Sicer se pa za »Čuke« še otroci ne zmenijo. Pred kaplanov, očmi nosijo znake in hodijo telovadit. — »Čukov« je sicer vse polno, toda mednje se noben pošten človek ne bo mešal, saj se vsakomur studijo. Proč s »Cuki« in »Cu-kovkami«, živeli zavedni »Sokoli« in »Sokol ice«!
d Iz Semiča. Veseli se o Belokranjec, prišel je tvojega vstajenja dan! Klerikalci ti obljubljajo zlata nebesa. Tako se mo-
ramo tudi mi Semičarji veseliti novega življenja, kakor se nam je obetalo v nedeljo, dne 17. aprila. Naš gosp. M. je povabil črnomaljsko katoliško izobraževalno društvo pod nadzorstvom gdč. Primožiče-ve. Imeli smo tudi čast videti župana Skubica v spremstvu dr. Šturma in drugih vitezov. Društvo je zvečer predstavljalo neko igro, po predstavi so imeli skupno večerjo, pri kateri seveda ni manjkalo raznih govoranc. V prvi vrsti je imel župan Skubic zelo poučen govor. Pripovedoval je namreč, kaj vse bode njihovo društvo dobrega storilo. Drugi je govoril p. Kube-nik tako - le: »Prikazala se je zvezda. Katera zvezda pa je to? To smo mi in pa naše tamburaško in izobraževalno društvo. »Atmosfera«. — Naša moč mora biti od Metlike do Semiča in od Semiča do Vinice!« — Res, lepo je govoril ta Kubenik, a žal, da se njegove besede ne bodo uresničile. Z vašim društvom bodete malo dosegli pri nas Semičarjih. Nočna vožnja z nežnim spolom nam nič ne ugaja, še manj pa skrivnostni pogovori za hišnimi vogali. Culi smo tudi opazko: »Au, koko so Semičarji zabiti!« Povemo vam v obraz, da s takimi obiski nas tudi ne bodete nič izobrazili, dokler bodete pod vodstvom dičnega Skubica in značajnega dr. Šturma. Cim bolj se bodete hvalili, tem manj bodete pri nas dosegli. Kajti v spominu nam je še lanski »Slovenčev« napad na metliškega in črnomaljskega »Sokola«, ki sta bila priredila izlet v Semič. Na nas so »Sokoli« napravili zelo dober vtisk, zato upamo, da nas tudi letos posetijo. Prišli so podnevi in odšli podnevi. Kaj pa vaša »Cukolada«? Ob pol 2. ponoči se je krasno voziti, kaj ne da! In takole skupaj nabasani fantje in dekleta, med njimi pa kaplan. Gospoda župnika vprašamo, po kaki ceni bi dal tiste sviloprejke, ki imajo že cele mreže po cerkvenem oboku? Le pustite par dni njive pri miru, ter malo v cerkev poglejte, ki vpije po omelu! Nam se dozdeva, da je cerkev prva in šele potem se smete brigati za druge stvari.
d Državno podporo v znesku 800 K dobi vas Lipe v občini Tomišelj za po povodnji povzročeno škodo.
tl Čebelarski shod v Št. liju pri Zati-čini se vrši dne 1. maja ob pol 4. popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval o čebelarskih podružnicah in o naprednem čebelarstvu gosp. nadučitelj Likozar. Ker se ustanovi lastna podružnica, se pričakuje obilo udeležbe.
Gorenjski nooičnr.
Jlovice iz Št. Vida nad Ijubljano.
g Prihodnjič bomo povedali, kako je odbornik brat »Orel« v šoli s klofutami obsul brata telovadca »Orla« in kako sta se potem po bratsko pozdravila.
i
g Nadzorovanje v šoli. Pretečeni teden si je ogledal krajni šolski nadzornik gosp. Matjan šolsko opravo in šolski red v tukajšnji šoli.
g Mrtvoud je zadel po desni strani soprogo Ivana Zavašnika p. d. Brezarja na G linčali. Upanje je, da kmalu okreva vrla žena.
g Klanfar »umetnik«. Pri razpravi o šolskem vprašanju je imel Klanfar napravljeno skico, katera je zavzemala 35 m dolžine ob državni cesti in 27 m ob stranski, ker je računal, da bode smel šolsko poslopje staviti 4 m od roba državne ceste. Ker to ni dovoljeno, je umetnik načrt v toliko spremenil, da je v stavbišče vzel sosedovo pot, ki pelje čez stavbišče in vodnjak. Sosed pa je temu naredil konec s tem, da si je dal nanje vknjižiti svojo pravico. Kaj bode umetnik sedaj napravil, nam še ni znano 1
g V Dravljah je umrla, v Ameriki se nahajajočega posestnika Jožefa Štruklja soproga v tridesetem letu starosti, zapu-stivši troje malih otrok. — Svetila ji večna luč!
g O novi šoli. Pred 14. dnevi smo pozvali šentviška osrečevalca, Klanfarja in Zabreta, na odgovor, kako delata z ljudskim denarjem in z ljudsko voljo pri vprašanju novega šolskega stavbišča v Št. Vidu. Gospoda pa spet molčita, kakor nema. Kaj to pomeni? Ojunačil pa se je »Slovenec« z dne 22. aprila v toliko, da prizna, da vprašanje šolskega stavbišča razburja tukajšnje občane. Priznava tudi relcurz zgornješišenske občine proti nameravanemu atentatu na ljudske žepe, ne pove pa, da se je temu rekurzu pridružilo tudi šest odbornikov občine Št. Vid, kot zastopniki spodaj Št. Vida ležečih vasi in dva člana krajnega šolskega sveta. S tem pa je že padla kocka, namreč, da je večina zastopnikov šolske občine Št. Vid vložila rekurz proti Vovkovini kot stavbišču nove šole. Da je vloženi rekurz na mestu, smo dokazali, in gotovo je, da mora imeti uspeh. To pa ni všeč »Slovencu«, zato že skuša na smešen način terorizirati člane deželnega šolskega sveta, da, celo trdi, da je nedopustno, drugače misliti, kot je všeč Klanfarju in Zabretu, Misli menda, da bode s takimi izbruhi zavezal pravici oči, a se moti! Pravica mora zmagati, zato bomo poskrbeli. Pozivamo pa župana gosp. Belca in župnika g. Zabreta, če smatrata naš nastop pri tem vprašanju kot osebno nasprotovanje, da skličeta, da se ljudstvo pomiri in pove svojo voljo, v Št. Vidu javen shod prizadetih davkoplačevalcev in staršev šoloobveznih otrok, da se jima tako nudi prilika zvedeti, zakaj so tukajšnji občani razburjeni. Ako pa tega ne storita, s tem pokažeta, da se ljudstva bojita, da je torej njuno delo črno. V tem slučaju bomo pa mi sklicali javen shod in ljudstvo bo izreklo sodbo in odprlo vrata pravici.
g »Domoljubov« dopisunče zopet prav po gorenjsko kriči, da se liberalna barka že potaplja. Zdi se nam, da se bo dopisun, kakor ponavadi, tako tudi sedaj grozovito zmotil. Kakor sedaj vse kaže, se bo Klanfar - Zabretova barka mnogo preje potopila, kakor pa narodno - napredna. To bržkone že tudi sam sluti, zato v svoji besni jezi laja, kakor stekel pes. O novi šoli pa piše, kakor bi bilo že pribito, da bo stala na Vovkovini. Ne vemo, ali to dela zato, da s tem' sam sebe tolaži, ali zato, da bi nas kmete slepil, češ: se bodo že vdali, ko bodo mislili, da je vsaka pomoč zastonj. Pa ne bo nič, nismo več tako neumni, da bi take marnje verjeli dopisniku, pa če je tudi »žegnan«. Kje bo stala nova šola, o tem bo določal krajni šolski svet in mi davkoplačevalci, ne pa kak Tinkrle, katerega moramo s svojimi žulji rediti. No, bogu bodi hvala, da se našemu kmetu tako hitro odpirajo oči! Marsikateri je bil pred kratkim časom še zvest Zabretov ki-movec, a sedaj pa že jasno spoznava klerikalne »osrečevatelje« in se z nami vred poteguje za naše koristi. V to je mnogo pripomogel naš preljubi »Slovenski Dom«, ki je ustvarjen kakor nalašč za kmeta. Zato ni čuda, da je Tinkrle v nedeljo popoldne pri krščanskem nauku neprestano tulil nad naprednim časopisjem. S tem seveda ni drugega dosegel, kakor to, da so se mu poslušalci v obraz smejali. Nadalje nas »Domoljubov« dopisun prosi, da bi se toliko ponižali in začeli prebirati »čukar-sko« glasilo »Mladost«. A zaman prosiš, Tinkrle. Tako daleč se pa mi nismo ponižali, in se tudi nikdar ne bomo. Tvoja želja, da bi mi brali »Mladost«, se nam zdi ravno tako smešna, kakor bi tiščal odra-ščenemu človeku »dudlo« v usta. Pač pa ti dobrohotno svetujemo, da z »Mladostjo« tembolj zakladaš »čukarski« naraščaj, da se čimpreje nauči vitrihe delati in kure daviti! Pa zdrav, Tinkrle!
g Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo sta nas posestnike iz Šmartna skupaj sklicala farovška podrepnika Turk in Klinc in nam hotela pri ti priložnosti na gozdna pota nove davke napraviti. Seveda smo bili skoraj vsi zoper to. Gozdna pota naj se še naprej kakor do sedaj s tlako popravljajo. Zapomnita si, da nove davke napraviti ni teško, ali tiste odpraviti je pa težje. Ali že nimamo tako dosti stroškov in plačil. Seveda, da bi novi, splošno imenovani »šporkasni« konji, po slabih potili ne bodili, zato naj mi vsi plačujemo! Ampak nismo več tako kratkovidni in neumni, da bi mi tega ne uvideli. Nam se je začelo daniti, razumeta! Namen povabila je bilo tudi kaj drugega, namreč »bodočih volitev«, ali ko sta čutila, da ni za Mačkovo in Ribničanovo stranko več upanja, sta to raje opustila, da bi preveč resnice ne izvedela. Lepo je od vaju, da sta nas v treh letih enkrat za naše mnenje hotela vprašati, da vesta pri občinski seji o na-
ših željah poročati. Vprašamo, ali nas hočeta še nadalje za nos voditi? Zakaj pa nas nista povprašala poprej, preden ste staro šolo, katera je med brati vredna 6000 K, zamečkali in Ribničanu vrgli? Takrat je bila Vaša dolžnost sklicati posestnike skupaj in jih vprašati za mnenje. In soglasno bi vama odgovorili, da ne, a tistikrat nista imela korajže, nas pri občinski seji zastopati, in kimala sta, a ne za naše koristi, ampak za Ribničanove! Naj vaju pa še pri prihodnjih občinskih volitvah Ribničan in Maček volita, mi pa vaju ne bomo! Naši predniki in vsi mi smo s denarjem in žuljavimi rokami sezidali staro šolo, in sedaj se rabi za to, da kakih 10 še pod nosom mokrih čukov notri kozle preobrača. Saj fant, če ima kaj časti, ne pristopi k tej prismodariji, ker ga je sram. Ribničan! Tebi pa na uho povemo, če poznaš božjo zapoved, daj nam faranom staro šolo nazaj! Prihodnjič kaj več.
jeseniške novice.
g Dramatično društvo se je preteklo nedeljo ustanovilo na Jesenicah. Članov šteje okrog sto, med temi mnogo zavednih slovenskih žena in deklet. Novo ustanovljeno društvo bo počelo v kratkem svoje delovanje. Namen društva je vprizarjati gledališke predstave, vstanoviti knjižnico in čitalnico, gojiti petje in glasbo, skrbeti za razna predavanja ter sploh širiti izobrazbo med ljudstvom.Z največjim veseljem pozdravljamo novo napredno slovensko društvo, posebno ker ima namen čimbolj pospešiti stavbo »Sokolskega doma«, kjer bo potem združeno vse napredno slovensko življenje. Kličemo novemu društvu: Le hrabro naprej po začrtani poti!
g Burka »Zmešnjava na zmešnjavo«, ki jo je vprizorila moška Ciril-Metodova podružnica v soboto zvečer v dvorani pri Jelenu, je kar najboljše vspela, tako v gmotnem kot moralnem oziru. No, imamo pa tudi igralce take, da nas lahko Ljubljana zavida. Graščaka Borovskega je igral gosp. Špicar. O njegovi igri bi bila vsaka kritika odveč, ker ga naše ljudstvo že prav dobro pozna*. Naravnost pa je nas presenetila gospodična Robičeva v vlogi gospe Borovske. Opazilo se je pri njej pač še nekoliko tiste dresure, ki je v navadi pri klerikalnih diletantih, ampak to je moglo opaziti le bistro oko. Izvrstno nam je predstavljala sitno in klepetavo staro gospo, ki se na vso moč trudi, da bi prej ko mogoče omožila svojo hčer. Gospodična Kernova v vlogi hčerke je izvršila svojo vlogo tako naravno, da se niti opazilo ni, da bi bila na odru. Sicer pa je treba priznati, da se v svoje vloge nihče tako ne oživi kot ravno gdč. Kernova. Sploh vsi igralci so rešili svoje vloge tako dobro, da bi boljše gotovo ne mogli. Cujemo, da se igra ponovi. Prav tako, to je gotovo poštena in poučna zabava, gledališki večeri, in naše ljudstvo je zna tudi ceniti.
g Klerikalna vzgoja. Pobožni »Slovenčev« dopisnik hoče zopet naprtiti Sokolom tistega čuka, ki je, kakor sem vam poročal, kradel kakor sraka. Pravi, da dokler je bil pri čukih, da je bil pošten in dober, pozneje pa da se je pri Sokolih pokvaril. Toda ta čukec ni bil nikdar nič drugega kot čukec. Ti pobožni lažnik, vprašaj vendar svoje čuke, komu je bil na Miklavžev večer leta 1909 ukraden dežnik in kje se je potem ta dežnik našel, vprašaj vendar načelnika čukalade, koga je sumničil, ko mu je pred nekaj tedni zmanjkalo iz obleke v garderobi pet kron, vprašaj potem še druge čuke, koga so opazovali, ko jim je zmanjkalo iz žepov nekaj cven-ka. Pri nas Solcolili se pa vse drugače vzgaja! Zato pa rajši molči o sorodnikih, češ, da jim ni bilo ljubo, ker je fant zahajal k Sokolom, ker v resnici fant ni nikdar prestopil praga Sokolove telovadnice. Konštatiramo samo še to, da je dopisnik »Jeseniških novic« v katoliškem »Slovencu« najnesramnejši lažnik vse Gorenjske.
g Še enkrat klerikalna vzgoja. Vse povsod se bahajo klerikalci, kako svojo mladino vzgajajo v pravem krščanskem duhu. No, morda je drugod kaj boljše, ampak pri nas na Jesenicah pa, kjer je kakšen kraval ali kakšen pretep ali alco je čuti pokanje samokresov v poznih ponočnih urah, tam imajo gotovo povsod v krščanskem duhu vzgojeni čuki kremplje zraven. Ples, ta je za brezverne liberalce, ne pa za Marijine otroke, tako učijo klerikalci. Pri nas pa vsak človek ve, da so prav čuki najbolj strastni plesalci. Podnevi seveda kažejo svetu svoje hinavske obraze in človek bi mislil, da ima pred seboj samo poosebljeno nedolžnost: vse jim je preveč brezversko, vse preveč liberalno. Ko pa se stori noč, jim pa ni nobena gostilna preveč brezverska ali preveč liberalna, samo da imajo priliko se pošteno naplesati in naskakati. Ker pa večina poštenega ljudstva pri nas ne mara za hinavce in svetohlince, zato se pa tem bož-jakom le malokdaj posreči, da se morejo do dobrega naplesati;- ljudstvo jim kmalu pokaže pot skozi vrata. Taka se je zgodila tudi v nedeljo zvečer. V »ajmohtarskem domu« so igrali igro »Stari in mladi«. Po igri so šli menda stari domov, mladi so jo pa udarili v Jelenovo gostilno, od klerikalcev za brezversko razglašeno, kjer se je vršila veselica podpornega društva. Veselica se je pričela sicer že ob 4. popoldne, ampak v krščanskem duhu vzgojeni čuki so jo prigrmeli šele ob polnoči. Ker pa jim je občinstvo povedalo, da oni ne spadajo na plesišče, ampak v cerkev, so nekateri užaljeni čuki potegnili nože. Toda tudi to sredstvo jim ni nič pomagalo: postavili so jih enostavno pod kap, kjer so na hladnem lahko premišljevali, kakšen ugled uživajo s svojo hinavsko klerikalno vzgojo med poštenimi, značajnimi Jeseničani.
g Očka Humer so menda v želodcu klerikalnemu dopisniku. Sama zelena zavist mu ne da miru, da opazuje očka Humra, kako moško hodijo po hotelu »Triglav«, pa strežejo gostom, katerih baje nikdar ne zmanjka. O da, mi pa vemo, ko bi očka Humer dali nekaj desetakov za klerikalne zamurčke, potem bi imeli prav nebeški mir pred temi aposteli, ki učijo, da na svetu nič ni, v resnici pa hočejo spraviti vse pod svoj klobuk.
g Za »Sokolski dom« je nabrala gospodična Rekarjeva na občnem zboru dramatičnega društva 11 kron. V isto svrho nabira tudi gospa Ravnikarjeva. Živele po-snemalke, na zdar!
g Letni živinski semenj v Selcih bo v
torek, dne 3. maja, na katerega se živinski kupci in živinorejci opozorijo.
HoMlii novičar.
jNfovice iz JCcgatca.
n Na občnem zboru moške podružnice Ciril - Metodove družbe je bil izvoljen tale odbor: Sodnik Josip Prevec za predsednika, finančni komisar Valentin Zun za njegovega namestnika,davčni asistent Dominik Dereani za tajnika, trgovec Rudolf Puppis za njegovega namestnika, posestnik Ivan Rihar za blagajnika in trgovec Josip Tollazzi za njegovega namestnika. — Občni zbor ženske podružnice pa si je izbral ta - le odbor: Gospo hotelirko Jos. Mazi za predsednico, gospo Mici Legat za njeno namestnico, gospo Emo Tavčar za tajnico, gdč. Štefano Kokalj za njeno namestnico, gdč. Leopoldino Mulley za bla-gajničarico in gospo Antonijo Marušič za njeno namestnico, gospe Karolino Bajec in Josipino Korenčan za odbornici. Imena dam in gospodov, ki so v odboru, so nam porok, da se obe tukajšnji podružnici ne bosta strašili dela,marveč se zavedali vsaki čas svoje narodne dolžnosti. Obe podružnici ste sklenili, da priredita skupno v letošnjem letu, ko bo naša šolska družba praznovala 251etnico svojega obstanka, dve večji veselici, in sicer zabavni večer takoj sedaj spomladi, vrtno veselico pa meseca avgusta.
n Zabavni večer obeh tukajšnjih podružnic Ciril - Metodove družbe, ki se je vršil dne 10. aprila v prostorih hotela »Kramar« v Dol. Logatcu, obsegal je zelo raznoličen, obširen in zanimiv vspored. — Najprvo so uprizorili logaški diletantje veseloigro »Doktor Hribar«, ki je vzbudila obilo smeha pri mnogoštevilno zbranih poslušalcih. Igra je bila skrbno pripravljena in vestno naštudirana, in so bili vsi igralci in igralke kos svoji nalogi. Posebno sta se odlikovala z dobro pogodeno masko in globoko premšljeno igro graj-ščak Radič in njegov sluga France. V
spevoigri »Velikomestno življenje« ste gospodični Milka Gradišnik in Franica Gostiša s svojimi prikupljivimi glasovi pevaje opisovali prijetnosti in neprilike življenja v mestih in na deželi, za kar ste želi burno pohvalo. Ženski zbor je zapel prelepo Dvorakovo skladbo »Prstan« s tako sigurnostjo,da občinstvo ni hotelo prenehati z odobravanjem, dokler niso pevke pesem ponovile. Članice ženskega zbora so uprizorile nato z istim uspehom dramatično - glasbeni prizor »Pomlad«, pri katerem so se vrstili ženski trospevi s sopranskim samospevom. Posebno zanima-nje je vzbudil ženski dvospev »Hrepenenje po pomladi«, katerega ste gospodični F. Gostiša in E. Rozman prednašali s finim čutom in želi zato buren aplavz. Petje je spremljevala na klavirju gdč. Štefana Kokalj s priznano točnostjo. Moški čveterospev je zapel med odmori nekaj naših mičnih popevk ter s tem tudi pripomogel, da se je vspored, ki je imel edino to napako, da je bil preobširen, izvršil v splošno zadovoljnost. Z izidom zabavnega večera je bila zadovoljna tudi blagajniča-rica, ker je izkazala nad 260 K čistega prebitka. Obisk bi bil morda še večji, alco bi bil odbor nastavil za stojišče nižjo vstopnino, kar naj se v bodoče blagohotno vpošteva.
n Cirkus pa narodne prireditve. Pretekli teden se je cirkus »Central« na potu v Ljubljano ustavil v Logatcu in v Dol. Logatcu priredil dve predstavi, ki ste bili dobro obiskani. Mi ne zavidamo temu podjetju povoljnega obiska, osobito, ker ima nekaj dobrih moči engažovanih, in tudi privoščimo Logatčanom prav od srca, da so se pošteno nasmejali \imestnim in neumestnim šalam in dovtipom, ki so jih uganjali različni klovni v cirkusu, vendar je marsikoga iznenadilo, ko je opazil v cirkusu izredno veliko število takih Gore-njelogatčanov, ki poudarjajo pri vsaki priliki svojo narodnost, a dva dni popreje, ko se je vršil v Dol. Logatcu Ciril - Metodov zabavni večer, pa so se dotični narodnjaki baje ustrašili dolge (?) poti do Dol. Logatca. Izgovor je pač dober, četudi ga itd.	—m—	^
n Telovandna društva »Sokol« iz Cerknice, Logatca in Postojne prirede na Vnebohod, dne 5. maja t. 1. popoldanski pešizlet v Planino. Snidejo se v narodni gostilni gospoda Lavriča, kjer bode predaval br. Zorko Stritar o »Sokolski ideji«. — Prijatelji »Sokolstva« dobrodošli!
flovice iz postojnc.
n Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali:	gdč. Iva Dereani za dva bloka
10 K 60 vin., br. Berne Anton 1 K, br. Baraga Andrej 1 K, br. Tedi Dekleva za drog, vreden 5 K, br. Peter Štefin 2 K, brata Rusjan in dr. Vašek 4 K. — Vsem srčna hvala! Na zdar!
n Za višjega davčnega oskrbnika je
imenovan davčni oskrbnik v Postojni gospod Dominik D e r e a n i.
n Občinske volitve, ki so se vršile te dni v Postojni,so se povsem redno izvršile. Izvoljeni so v vseh. treh razredih narodno-napredni kandidatje. Nasprotna stranka ni postavila nikakih protikandidatov. Izvoljeni so naslednji gospodje: v I. razredu: Avsec Anton, c. kr. sodnik, Brinar Josip, ravnatelj meščanske šole, Dereani Dominik, c. kr.'višji davčni oskrbnik, Juvanec Ferdo, šolski vodja, Kogoj Jak., e. ki', notar, in Kogej Jernej, trgovec in posestnik v Postojni. V II. razredu gospodje: Arko Frančišek, posestnik, Ditrich Ludovik, trgovec in posestnik, Garzarolli pl. Emil, restavrator in posestnik, Zwolf Ivan, slikar in posestnik, Kutin Fran, trgovec in posestnik, Paternost Fran, hotelir in posestnik, vsi v Postojni. V III. razredu gospodje: Bizjak FraiT (Žabar), posestnik, Burger Andrej, gostilničar in posestnik, Ivančič Anton, posestnik, Krainer Franc, trgovec in posestnik, Mavrič Andrej, .posestnik, Sever Ivan, posestnik; vsi iz Postojne.
n Postojnska okrajna bolnica je dobila od c. kr. deželne vlade, sporazumno z deželnim odborom kranjskim, s prvim majem pravico javnosti. Tarif je določen za II. razred 2 K 20 h na dan, za I. razred (i K na dan. S tem je torej dobila bolnica šele popolno veljavo. Ker je nje vodja g. dr. Vašek skozinskoz strokovnjak, je pričakovati, da bode ta najmlajši zavod v blagor človeštva tudi najbolje napredoval.
n Ijsretlna lovska sreča. V teku 14. dni sta ustrelila v Javorniku, v lovišču lovskega društva »Hubertus« gospod Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Postojni lepega (5 kg teškoga divjega petelina ter gosp. geometer Navratil isto-tam dva lepa, a nekoliko manjša eksem-plura. Ker je v tem lovišču še več divjih petelinov, zna.postati Postojna še imeniten kraj za lov na divje peteline, ki je eden najinteresantnejših lovov.
n Pevsko in gasilno društvo v Vipavi priredi dne 1. maja, zvečer ob 8. v dvorani gosp. župana Petrovčiča veselico z igro in šaljivim prizorom ob navadnih cenah. — K obilni udeležbi vljudno vabita združena odbora.
n Narodno - napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Vipavi dne 7. aprila je zmagala narodno - napredna stranka. Izmed 18 izvoljenih odbornikov, jih pripada 10 narodno - napredni stranki in 8 S. L. S. Ker je tudi en virilist pristaš narodno-napredne stranke, bode imela narodno-na-predna stranka v novem občinskem odboru 11 zanesljivih in odločnih svojih odbornikov.
n V Ložah pri Vipavi se je ustanovilo v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. »Kmetsko izobraževalno društvo« in se je izvolil ter
sestavil na prvem občnem zboru nastopni odbor: predsednik: Rajko Vidrih,ekonom; podpredsednik:	Ivan Kodelja, pos. sin;
tajnik: Franc Žgur, posestnik; blagajnik: Ferd. Vidrih, posestnik; knjižničar: Josip Rehar, posest, sin; odbor.namestnika: Anton Semenič, posestnik in Vinko Volk, oskrbnik; preglednika: Franc Jež, posestnik in Janez Dolenc, posestnik. — Želeti je, da bi sc to prepotrebno društvo lepo razvijalo in delovalo za prosveto in korist svojih članov. — Bog ga živi!
n Iz Gornje Branice smo prejeli ti-le dve pismi: Neki dopisnik je priobčil- v »Slov. Domu« z dne 16. aprila t. 1., št. IG, stran 8, dopis iz Branice. Dopisnik pravi, da smo praznovali zaroko med menoj in gospico Ivanko Cehovinovo. Vedite g. dopisnik, da nismo praznovali nekake zaroke. Dokler pa to trdite, Vas imenujem nesramnega in podlega obrekovalca. Povem pa vam tudi to, da med nama ni bilo in ni nikakih ljubavnih razmer. — V Gor. Branici, dne 19. aprila 1910. Velemir Peček, učitelj-voditelj. — Prosim, da priobčite tale popravek: Ni res, da se je praznovala zaroka med menoj in g. učiteljem Vele-mirom Pečkom, res pa je, da ni bilo in ni nobenih ljubavnih razmer med nama. V Gor. Branici, dne 19. aprila 1910.	—
Ivanka Čehovin.
Slovenski kmet, spominjaj se, da so klerikalci napravili za voditelja deželne bolnice Nemca Nebcnfiihrerja, da so imenovali za deželnega stavbnega svetnika Nemca Geilhoferja, za nadučitelja v Beli peči pa Nemca Kraulandn; spominjaj se, da so oddali napravo deželnega vodnega katastra nemški tvrdki Berger in da so sprejeli v deželnem zboru tak volilni red za mesto Ljubljano, s katerim pridejo v mestno zbornico zopet Nemci! Prevdari vse to in premisli, ako še moreš imeti zaupanje v klerikalne poslance!
lišTek.
Na semanji dan.
(Konec.)
II.
Šum in ropot semenjskega dneva se je pozno v noč polegel. Oštarija stoji mirna in razsanjena sredi mesečine, zadaj nekje za njenim hrbtom žubori iskreča studenčnica, trepetlika se pomenkuje z vrbo, mesec se gleda v vodi in poravnava krmežljavo obličje, bel oblak se suče okrog njega in ga moti pri lišpanju, kakor bi mu hotel delati resnično sitnost in zgago.
Mešetar Jernej, ki je zadnji zapustil krčmo, je omagal že pri petem koraku, v cestnem jarku,se je zleknil, in zdaj smrči in gode, kakor bi se mu sanjalo o nebeških godcih.
Tista dva, ki gresta miljo daleč po cesarski cesti, vihrata z leve na desno in narobe, se zaganjata drug v drugega in se lovita za lase, — tista dva sta kmet Andric in njegova pijana polovica.
Boštjana je bilo omamilo vino, pa ga je razpalila strast in pregreha, da se je izkadila omotica kakor megla v burji. Ko vse spi, se splazi in šumi po listju izpod hleva, po lestvi pleza na dvorišče, priklenjenemu psu moli oddaleč kos pogače in se izmuzne za oglom in po grapa,sti poti proti gorici.
Tiho vse naokrog, vrhu holma šumi hrast in vabi.
Boštjan se prestopa prihuljeno, pripogiba glavo, skriva hrbet za mejo, koraka tako naglo, da komaj dohiteva leva noga desno tovaršico, ves gori v glavo, ustne hočejo govoriti, pa ostajajo besede v mislih neizrečene.
Pride, prihuli se k deblu orjaškega hrasta, pa posluša njegovo pesem. Zdaj poči trhlina, nastlana med travo, zdaj skoči črna senca, zdaj sede k njegovim nogam bistra cigančina. Tudi Boštjan sede. Objame prvič — objame tudi cigančina, objame tesneje drugič, cigančina se namrdne, objame v tretje, cigančina zapoje:
»Ce ta fant je moj junak, naj pokaže Srebrnjak.«
Boštjan pogleda, vnovič poči trhla vejica, pet senc se zamaje za deblom, čreda rok se stegne nad glavama. Ženska, mlada ciganka skoči na pot, pleše in se krolio-če v mesečini, batine pojo in žvižgajo po nočnem zraku. Boštjan kliče na pomaganje, in se oteplje rok, ki silijo v njegove žepe.
* *
*
Zvezda jutranjica mežika nad klancem, mladi dan zaspano leze po ravni Prvi popotnik meri cesarsko cesto. Krčmar Matija odpira vežne duri, se razgledava na pragu po vremenu, s psom se pomeni, ki se mu dobrika v jutranji pozdrav.
»Kdo pa?« vpraša.
Boštjanovi koraki škrtajo za voglom, in razkuštrana glava pogleda izza stene.
’ »Glej ga!« se čudi krčmar. »Kakšen pa si, Boštjan, kdo te je pa razdrapal, in kod si pohajali«
Pa slaboglasno odvrne Boštjan:
»Coprnico imate v hiši! Ko je bila v hiši polnoči, pa je zašumelo krog mene v listnici, črna baba je padla od stropa in me zajahala. Šla sva čez drn in strn in za vašim kozolcem sredi polja me je izpustila. Moro narišite na vse dveri, z blagoslovljeno vodo poškropite vse dveri, vse dimnike, nad vrata pa obesite podobo svetega Farjana. Zakaj tako me je razjahala preklicana babura, da mi gori vse meso in me peče kakor svetega Lovrenca na raž-
nu. Ta se naj domisli nase, pa naj v mojem imenu reče svetemu Farjanu, naj obrne name svojo golido. Tako je, oče Matija.«
»Na — ha,« je dejal krčmar, »ti si pa zares lumpacij.«
»Salament, vina mi dajte, da se ute-šim in privežem dušo. Še jutri prodam vola in vam plačam. Danes mi je vse vzela coprnica.«
Šla sta v hišo in si močila grla Valentin in Peregrin.
Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek.
Loterijske številke.
Dvignjene	v soboto,	dne	23.	aprila	1910
Trst:	68, 50,	73,	5,	8,
Line:	41, 28,	57,	52,	85.
Dvignjene	v sredo,	dne 27. aprila 1910.
Praga: 1, 79, 66,	16,	44.
Citatelje in naročnike našega lista prosimo, da se v vseh zadevah, kjer žele nasvetov in poduka, obračajo na uredništvo »Slovenskega Doma«, ki odpre poseben predal za vprašanja in odgovore.
Pravkar je izšla zanimiva knjižica
2. snopič »Več luči“
pod naslovom: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše odločbe glede vojaške dolžnosti. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Dobiva se v tiskarni
Iv. Lampreta v Kranju in v vseh knjigotrinicah. 36 3-2
Posestvo
z gosp. orodjem in poslopjem ter živino na prodaj. Nad 15 oral. Uršula Oblak, posestnica, Polje št. 8. p. Krmelj, Dolenjsko. 39 3-i
Hiša na prodaj
V Gradcu (Dolenjsko) sredi vasi tik dež. cestfe, pripravna za kako trgovino ali gostilno. V hiši je tudi sedaj majhna trgovina in pekarija. Zraven ima še 2 SObi, klet in prostoren obokan hlev, vse krito z opeko, voda pri hiši pod streho. Cena primerna. Več pove Ivan Stipanič. 402-1
Ravnokar je izšel najnovejši in zelo praktični
poletni vozni red
veljaven od 1. maja do 1, oktobra 1910.
obenem s koledarjem za leto 1910.
Pregledal ga je višji železniški uradnik. Obsega vse železniške proge, ki teko po slovenskem ozemlju. Dobiva se v nekaterih knjigarnah in trafikah in v založbi »Gorenjca« v Kranju. Cena 20 vinarjev, fino vezan 40 vinarjev. 42 1—1
/V/M) ne
da se dajo Pehate te na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica, ki jo vsakomur brezplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
3 18 8
Razpis.
Mlekarska zadruga na Prestranku
bode zgradila
in se bode zaradi oddaje vseh skupnih del vršila
dne 8. maja 1910 popoldne ob 7z 4 uri v lastnih prostorih na Prestranku
g javna ponudbena obravnava.
Načrte, proračune in natančneje stavbene pogoje je mogoče v mlekarski pisarni v pogledati. Vsak ponudnik mora položiti 10% od ponudnega zneska kot varščino.
Predstojništvo si pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudnega zneska.
Prestranek, dne 21. aprila 1910.
Predstojništvo.
Eng. Pranchetti
v Ljubljani, Sodnijska ulita 2, nasproti kavarne ..Evropa"
priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno ——	————
in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov.
Svoji h svojim!	20 52-42
Kri! Moč! Zdravje!
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po . •. povzetju pod naslovom v glavni zalogi.
Lekarna pl. Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža.
dosežejo odrasli in otroci, bolni in zdravi. — Polo-* vico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako • pijete SLADIN, *®31 to je dr. pl. Trnk6czyja sladni čaj.
Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne
BLHGHJNE
izvrstne kakovosti
prodaja tovarna Masaju Ji yjatersfiiiget
Dunaj, L, Franz Josefs-Kai št. 27.
Založnik rajfajzen. zadrug itd.
.21 42—8
Zrm cene v £jub!jani
od dne 23. aprila do 27. aprila. 1910
		Cena		
	od		do	
	K | h		K	1 1>
kg govejega mesa I. vrste . .	1	[h	1	40
i» i, i, H* ,»	1	—	1	20
a a a Ul* a '	—	90	1	12
„ telečjega mesa		1	40	1	80
pmšičjega tnesa (svežega) .	1	80	2	10
„ „ (prekajenega)	2	—	2	20
„ koštrunovega mesa . . .	1	20	—	—
„• jagnjetovega mesa ....	1	1 60	—	—
„ kozllčevega mesa . . . .v	1	80	—	—
Prašiči na klavnici		1	30	1	50
kg masla		2	60	2	66
„ masla surovega		2	60	2	80
„ masti prašičje		2	20	—	—
„ slanine (Špeha) sveže. . .	1	90	2		
„ slanine prekajene ....	1	90	2	—
„ sala 		2	—	2	10
„ surov, margarlnskega masla	2	10	2	20
„ kuhan, margarinskega masla	2	20	2	30
jajce		—	5	-E-	6
1 mleka				20			
„ „ posnetega		—	08			10
„ smetane sladke		—	—				
kisle 				'80			90
kg incdu		1	30	1	50
„ čajnega surovega masla . . piščanec		—	—	—	—
	1	20	1	40
golob . 			—	45	—	50
raca		—	—			—
gos		—	—		—
kapun			—	—	—	—
puran		5	90	9	—
30 kg pšenične moke št 0 . .	45	70	—	—
30 ,, ,, ,, ,, 1 . .	45	30	—	—
00 „ ,, „ „ 2 . .	44	80	—	—
30 ,, ,, ,, „ 3	43	50	—	—
00 „ „ „ „ 4 . .	42	50	—	—
30 „ „ „ „ 5 . .	40	50	—	—
00 „ „ „ „ 6 . .	38	—	—	—
00 „ „ „ „ 7 . .	33	—	—	
00 „ „ „ „ 8 . .	16	—	—	—
30 „ koruzne moke ....	21	—	—	—
00 „ ajdove moke .... I.	36	—	—	—
00 „ ajdove moke . . . .11.	33	—	—	—
00 „ ržene moke		31	—	—	—
/ fižola		—	20	—	32
„ graha		—	36	—	50
,, leče		—	36	—	40
„ kaše 			20	—	22
„ ričeta		—	20	—	—
00 kg pšenice		28	50	—	—
00 „ rži		19	—	—	—
00 „ ječmena		17	60	—	—
00 „ ovsa 		17	60	—	—
00 „ ajde		17	60	—	—
00 „ prosa belega		17	20	—	—
30 „ „ navadnega . . .	—	—	—	—
30 „ koruze		14	80	—	—
00 „ krompirja	 Lesni trg. Cena trdemu lesu 9’40 K—10 K Cena mehkemu lesu 9 K. Trg za seno. slamo in steljo.	5		5	20
Na trgu je bilo				
— voz sena 				—	—
1 „ slame		6	50	7	_
— „ stelje		“	—	—	—
JVttstno tržno nadzorstvo v Cjubljani.
Razširjajte »Slovenski Dom".
I B3
Advokat Dr. JOŽEF C. OBLAK
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani,
Dalmatinova ulica štev. 15.
(Hotel Štrukelj.) 411-4
Josip Dekleva,
It
Gorica, ulica Municipio št. 1.	32	10-4
Prva slovenska tvrdka, ki se bavi že nad 25 let s prodajo jamčenih dobrih
  šivalnih strojev, -----
za vse sloje in po nizkih cenah. V zalogi ima tudi
trpežna dvokolesa:
Premier, Ipog, Regent in Bourir s prostim tekom in
= gramofone brez trobilnika.
Prodaja tudi šivanke za Singerjev stroj po 70 vin. tucat, plašče za dvokolesa po K 5*50, pnevmatika K 4*50 in više.
Izvršuje vse poprave ceno, in hitro. Cenik pošlje na zahtevo.
©
>CJ
O
o
a>
S
O £ c 2- © a.<->
n .5
»■■N
>
d
u
O.
o
a.
■a
o
■o
“t
u
<
5*
3 3
o -O
n 2
O O • “
?r
X
rs>
O
o<
3
O
*
iH6 m nemi
domačega izdelka priporoča
3 52-8
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
priporoča	30	5	3
Fr. Mally & dr.
m ii Mu a mm Rta
najboljše kakovosti in v poljubni množini.
v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani. Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobSirnejSe jamstvo.
SIK	Nfi*lAr iAž uto*
»v*	Iv*	fvtfiirv	ni^
m	m
| Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani |
mmtM
^ Del. glavnica K 3,000.000.	Stritarjeve	ulice	štev. 2.	Rezervni	fond	K	300.000.	^
#
$ Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. $
i	m
Sprejema vloge na knjižice in na Ji 4/ Q/	Kupuje	in prodaja srečke in ■£
J tekoči račun ter jih obrestuje od (ZMm /O	vrednostne	papirje	vseh	vrst	po	S
$-	dne	vloge	po	čistih	j	/KJ	dnevnem	kurzu.	£
*
52 52-40
m
^	Mk*	vdta*	JA*	*J||£	^	?A?	^	VV	^
Tift Tlju ^j»\ ✓JjK «T(f* H|R ni** rljPv nj** 7+ ta 7»iR nju 7lji* TtifZ njR ni** nj** ni** nj** niK njR njR nift n|R npt ni** njft nji* niR ni** nj*5 njK njK nj^ nfR 7j§k
Vinske sode Umetna gnojila
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine izparjene iu ovinjene, porabne takoj za vsako vino prodaja
zadruga
Agro-Merkur,
Ljubljana.
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek.
Moko
otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga
Agro-Merkur
v Ljubljani.
kakor žlindro, kalijevo so), kaj nit, rudninski supci fosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi
Agro-Merkur,
Ljubljana.
Vino
kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 1 naprej zadruga
Agro-Merkur
v Ljubljani.
10 48-13
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranilnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983*93. Obrestuje hranilne vloge
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
od 8.—IZ. in od 3.-4.
v lastnem zadružnem domu.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
leron 17,102.911-27.
Posojuje na zemljišča po 5'/4°/0 z */a°/o na amortizacijo ali pa po 5‘/4°/o brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga
Uradne ure vsak dan
od 8—12. in od 3.-4.
3 52-17
Tisk »Naiodne tiskarne" v Ljubljani,