Poitninn pljirnnn v golovini.
V Ljubljani, 23. septembra 1937
voammda
Leto i. štev. 18
Posamezna Številk« Din 1 —
Izhaja vsak prvi In tretji četrtek v mesecu
N a r o č n i n a Mesečno Din 8-— Četrtletno , 10-— Polletno „ 15'— Celoletno , 25'— Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 8 Telefon štev. 2132 Rokopisov ne vračamo — Poštni ček. račun 17.177.
S O c / J A L N O - POLITIČNI IN STROKOVNI LIST.
Vse b in a: Masaryk je umrl / Nekaj misli k našemu programu / Podporni fond v podjetjih / Draginjska doklada rudarjev I Naš delega ski zbor v Kranju / Še ena kolektivno pogodbo dobimo.
Masaryk je umrl...
V gradiču blizu Prage je za večno zatisnil oči velik mož: Tomaž Masaryk, prvi predsednik svobodne republike četi oslo vaškega naroda. Masaryk je umrl v visoki starosti 87 let in gele v 1. 1935. je odložil težko mesto predsednika velike demokratične, nam bratske republike. V tej visoki starosti je izražena božja naklonjenost napram Čehoslova-škemu narodu, ki je hotela narodu do najskrajnejših mej človekovega življenja ohraniti moža, ki je bil za svoj narod to, kar je bil za človeštvo Kristus, sin Boga očeta: ustvaritelj svobode, odrešenik, dobrotnik, učitelj, veliki duhoven, zvezda življenja in vodnik naroda skozi razdivjana morja k cilju velike bodočnosti na osnovah svobodoljubne, socialno pravične in ljudske države.
V torek, dne 21. septembra, je biio truplo Masaryka položeno v grob na priprostem vaškem pokopališču v vasi blizu velike in ponosne slovanske Prage. Tako se je Masaryk tudi v smrti združil z delovnim narodom. Pogreb velikega- državnika, predsednika-Osvo-boditelja je bil tako veličasten in tako mogočen izraz prave ljudske ljubezni in vdanosti, kakor pogrebi kraljev in cesarjev niti zdaleka niso. Ves narod je šel za pogrebom, narod je jokal, ker mu je v večnost odšel najskrbnejši «tati-ček», mož, ki je s svojim delom in imenom predstavljal najmodrejšo, najmočnejšo in najplemenitejšo osebo v današnjem svetu na vseh kontinentih. Narod ;c jokal, ker je položil v grob moža, ki je češkemu in slovaškemu imenu dal slavo in svetovni sloves. Ljudstvo je točilo solze najgloblje žalosti in potrtosti, ker dobro sluti, da se narodom taki voditelji rode komaj v vsakem stoletju enkrat. Masaryk je nekoč ob povratku v domovino zbranim množicam rekel: <>prišel sem med Vas kot Jezus, ne kot cesar*. Čehoslovaški narod ve, da mu je v večnost odšel ne cesar ali kralj, temveč Jezus — tatiček,... oče domo-vine.
Masaryk je bil velik človek, ki je v svojem srcu, v svojem značaju in v svojem razumu združeval najvišje vrline in bogastva, ki jih človeku, temu slabiču v vesoljnem stvarstvu, skopa narava dati hoče.
Masaryk je bil človek tihega, vztrajnega in požrtvovalnega dela, človek misleč in ustvarjajoč brez presledka, vedno zvest svojim besedam: «naša narodnost ne sme biti samo na zunaj vidna oblika, samo navdušenje, narodnost mora imeti svojo vsebino v delu». Za Masaryka je bil rodoljub samo deloven človek. Masaryk je postavil načelo: «politika se mora izražati v stalnem navdušenju za delo za ljudski blagor*. Zvest tem svojim naukom je Masaryk dosegel, da je postal: revolucijonar, filozof, reformator duš in src, neizprosen socialist in človekoljub, politik in državnik izrednih sposobnosti, ki je s sveto-stjo svojih naukov in nazorov rušil in zrus.il prestole cesarjev in razdrl večstoletne državne tvorbe, da je na razvalinah postavil zlate palače svobodnega političnega življenja slovenskih narodov, predvsem Cehov, Slovakov in Jugoslovanov. Brez Masarykovih vztrajnih in prepričevalnih prizadevanj bi se avstro-ogrska monarhija ne zrušila v nič, ostala bi pri življenju z okrnjenimi mejami; Slovenci bi po svoji
veliki večini pripadali Italiji, tudi velik del Hrvatov, ostanek bi pa umiral pod madžarskim političnim nasiljem. Masa-ryk je bil znanstveni delavec in mislec, ustvaritelj mnogih znanstvenih ustanov, izdal je nebroj knjig, v katerih je razpravljal o narodnostnih vprašanjih, o socialnih, verskih in moralnih proble-blemih, bil je velik in neizprosen kritik in borbeno udan resnici. Sovražil je laž, prazno bahaštvo in navduševanje, obsojal je lizunstvo in hinavstvo, nemoralo v politiki. Zlate so njegove besede:
»Kakršno ima kdo moralo, tako je njegovo politično udejstvovanje. Politika kot praktično socialno delo mora biti sestavni del moralnega prepričanja.«
Masaryk je bil velik Čeh, Slovak in Slovan, nacijonalist, istočasno pa poln ljubezni in spoštovanja do človeštva in do ostalih narodov. Masaryk se je celo življenje boril za svobodo svojega naroda. Imel je tale načrt: »postati moramo moralno, gospodarsko in kulturno svobodni, politično svobodo nam bo potem lahko doseči*. Znan je Masarykov izrek: «češko narodno vprašanje je socialno vprašanje*, t. j. narodu je treba v prvi vrsti dati najširše socialne pravice. «Narodnost nam mora biti ljudskost.* Masaryk je bil velik duh, ki je segal v najskritejŠe globine skrivnosti tega sveta, pa vendar sta njegova duša in srce do zadnjega diha ostala zvesta narodu, brez katerega ni vseljudskega razvoja, in niti narodne niti mednarodne pravičnosti. Ljubezen do lastnega naroda zahteva pravičnost do drugih narodov.
Masaryk je bil prepričan socialist, globok socialni reformator, ki je svojemu narodu zapustil najudanejše spoštovanju do sočloveka; Masaryk je svoj narod in njegove politične voditelje prepričal, da je svobodo države in naroda možno graditi samo na socialni pravičnosti napram vsem slojem naroda. Masajk je svoj socializem zelo značilno in priprosto opisal: socijalizem le dejavna ljubezen do bližnjega. Ko se ;'e
Masaryk vrnil v domovino kot prvi predsednik svobodne republike, je političnim strankam dal tole zapoved: «Svobodno češkoslovaško državo je s svojo krvjo ustvaril čehoslovaški delovni človek v tujskih legijah. Delovnemu človeku mora svobodna domovina dati najmodernejšo socialno zaščito, ker bo ta zaščita najučinkovitejše orožje v obrambi dosežene svobode.* In res. Cehoslovaška demokracija je do danes ustvarila najmodernejšo socialnopolitično zakonodajo vzporedno s prizadevanjem za gospodarsko povzdigo države. Cehoslovaška je praktično pokazala, da socialna politika pospešuje gospodarsko moč in politično konsolidacijo države. Globokim Masarykovim socialnim idejam v čast, v zahvalo za veliko socialno reformatorično delo je v Češkoslovaški državi sto in sto fondov v socialne namene in nebroj socialnih m socialno-zdravstvenih ustanov, ki nosijo ponosno Masarykovo ime.
Masaryk je bil Sokol v najčistejšem pomenu besede, ker je v svojih filozofskih razmišljanjih spoznal, da je Sokol organizacija, ki je sposobna, da v narodu uresniči njegove ideale o človeku,
o	morali, o družbi, o socialni pravičnosti. Sokol vzgaja močne osebnosti, ki tic prenašajo suženjstva in zatiranja niti naroda, niti posameznika, niti posameznega stanu v narodu. Sokol je osnovna šola za socialno reformo družbe. Ker je bil Masaryk Sokol in etični nacijonalist, je zavrgel Marxov nauk o zgodovinski nujnosti in o gospodarskem materija-lizmu. Ni res, da je vse odvisno od gospodarskih prilik in od usode, ne, človek ustvarja zgodovino človeštva. Zato mora človek biti plemenit in dober, ne samo udan gmotnim dobrinam.
Masaryk je bil svobodomislec. Bil je v ostrih in dolgotrajnih sporih z duhovščino in s političnimi režimi, ki so predstavljali avstrijski duh, s katerim je bil utelešen klerikalizem. Masaryk se jte bojeval za ločitev cerkve od države, ker je v združitvi cerkve z državo vi-
Narodno vprašanje /e socialno vprašanje!
del zvezo med teokracijo in aristokracijo, da se prestol in moč opirata na oltar. «Verstvo ni in ne sme biti politika.* Vero je treba živeti. Vera zahteva visoko moralo, boljše nazore o socialnem sožitju, o družini. Brez vere v ljudstvo ni vere v Boga, brez ljubezni do ljudstva ni vere v Boga!
Masaryk je soustvarjal politično svobodo Jugoslovanov pred vojno in za čas vojne. Masaryk je bil najborbenejši advokat Jugoslovanov v vseh procesih, ki jih je Avstrija v svojem sovraštvu do Jugoslovanov umetno uprizorila proti svobodoljubnim jugoslovanskim ljudem. Masaryk je pred svetom odkril laž m intrige, s katerimi je Avstrija segala po življenju Jugoslovanov. Masaryk je s svojo krepko besedo branil Jugoslovane v Zagrebu, na Dunaju, povsod, kjer so avstrijska sodišča hotela delati krivico. V svetovni vojni je Masaryk z železno doslednostjo pri vladah v Parizu, Londonu, Petrogradu, Washingtonu, v Rimu branil pravice malih narodov do svobodnega življenja.
Masaryk je doživljal usodo vseh velikih ljudi. Bil je v borbi za velika socialna in demokratska načela sam s peščico udanih mladih ljudi. Njegova stranka je imela pred vojno dva poslanca ...
Masaryk je umrl od vseh brez razlike ljubljen in spoštovan, ker je delal in umrl v odrešenje politično nesvobodnih in socialno tlačenih malih narodov.
Masaryk je ustvaril vero v bodočnost človeštva, ki naj s sredstvi demokracije ustvari v človeštvu novo kulturo vseljudske medsebojne ljubezni in spoštovanja.
Masaryk je odšel v večnost, da njegovi nauki morejo postati vera. Tako končajo svojo življenjsko pot ljudski vladarji...
Nekaj misli k našemu programu
(Referat dr. Bohinjca na delegatskem zborovanju NSZ v Kranju dne 12. sept. 1937.)
V	začetku svojih besed moram povedati tole: strokovna organizacija je orožje v rokah delavstva za dosego upravičenih zahtev delavstva samega. Strokovna organizacija zato ne služi potrebam posameznika in tudi ni ustvarjena za posameznika. Strokovno organizacijo mora varovati in čuvati delavstvo samo kot svojo lastno stvar. Napačno je misliti, da so strokovne organizacije potrebne enemu ali drugemu funkcijonarju, bodisi v njegovo osebno uteho častiželja ali za politično slavo; usodepolna zmota je tako gledanje na pomen in važnost strokovne organizacije. Sila in moč strokovne organizacije mora ležati na članih samih, na voditeljih osake posamezne organizacije, ker vsako drugo sredstvo za napredek organizacije odpove. Umetno vzdrževanje posameznih organizacij je samo en čas mogoče, prej ali slej taka bolna organizacija umre.
Iz tega sledi: za usodo strokovnega po-kretu so odgovorni samo člani. Njih dejanja in nehanja morejo organizaciji dajati življenje ali ji prinašati smrt. Požrtvovalnost članstva v narodnejn delavskem pokretu mora biti posebno pojačanu, ker naš pokret hoče biti samo resen in soliden
pokret, ki noče računati na strasti in instinkte članov, temveč samo na zdravo pamet in se hoče razvijati samo s premišljenim in resnim socijalno-reformnim delom. Mi nočemo biti demagogi, ker je demagogija najnevarnejši sovražnik demokracije, kajti demagogija je laž in varanje. V naših vrstah smejo in morejo biti samo ljudje, ki so med 'nami s prepriča-li jem o pravilnosti naše ideologije in taktike. Mi smo toliko resni in pošteni, da brez oklevanja priznamo, da družabnega reda z revolucijo predrugačili ne bomo, niti nam revolucijonarne, demagoške metode pri reševanju posameznih socijalnih problemov ne morejo prinesti trajno koristnih uspehov. Mi smo organizacija, ki sloni na načelu vsenarodne solidarnosti, kar pomeni, da produkcijska sredstva in kapital smatramo za last naroda. Naš strokovni pokret je na uspešnem razvoju narodnega gospodarstva živo interesiran in zato hoče imeti pred očmi tudi koristi celote, kadar brani socijalne pravice svojega članstva. Za nas je delodajalec eden izmed predstavnikov narodnega gospodarstva, ako naloge narodnega gospodarstva ne pojmuje ozkosrčno osebno sebično. Zato
naš odnos do delodajalca ne more biti vedno in načelno sovražen, divji, neprestano žugajoč in zaničujoč, to zlasti zato ne, ker mi ne osvajamo nauka o razredni borbi, ki je samo drugo ime za diktaturo. Naš odnos do delodajalca pa more biti borbe-no-revolucijonaren vselej takrat, kadar zapazimo, da so v zadržanju delodajalca skrite nevarnosti za splošne ljudske in narodne koristi, kjer vidimo, da manjka smisel za socijalni napredek in ni pojmovanja za načelo: da je narodno gospodarstvo kot celota kakor tudi gospodarstvo posameznika samo takrat in tako dolgo upravičeno do obstoja, dokler izpolnjuje svojo temeljno dolžnost: da služi življenjskim potrebam celote. Mi moramo biti nacijo-n a l n o revolucijonarni, ker poznamo žalostno dejstvo, da je tudi kapital celo tzv. domačih ali narodnih ljudi v svojem izražanju običajno neljudski in nenaroden, ki gre samo za enostranskim dobičkom. Kaj šele tuj kapital! Ta neljudski, nenarodni duh kapitala moremo paralizirati samo z najodločnejšim povdarjanjem splošno-na-rodnih koristi. V tej sveti dolžnosti leži visoko poslanstvo našega narodnega delavskega pokreta. Zaradi tega poslanstva se mi ne smemo izgubljati v mednarodni meglenosti in mlačnosti, ne smemo zapustiti tal naroda, ker bi sicer izgubili razumevanje za prave socialne potrebe naroda, ker bi šli mimo njegove duše, mimo njegovih žalostnih in veselih dogodkov. Mi hočemo ostati narodni, ker hočemo narodu dati dušo in srce. Mi moramo biti na svojo narodnost ponosni, ker le ponos ustvarja junake dela in omogoča žrtvovati se. V tej naši notranji povezanosti z narodom leži naša moč, v tej naši nacijonalno-revo-lucijonarni ideologiji je skrita najtežja nevarnost za kapital, ki hoče izkoriščati. Ni slučaj, da narodno-delavski strokovni po-kret zadene pri zadržanju delodajalcev na največje težave in da imajo strokovni po-kreti drugih smeri lažje razvojne možnosti v podjetjih kot naš pokret. Kapitalist, ki n i z narodom, instinktivno čuti, da mu more biti narodno-delavski strokovni pokret najnevarnejši.
V interesu našega lastnega socijalnega napredka ter v korist gospodarske osvoboditve naroda je, da je NSZ ustvarjena, da sc razvija in uveljavlja svoj program. Mi smo jedro, okoli katerega se mora zbirati vse, kar želi, da postane narod gospodarsko svoboden in da se naš družabni red razvija k taki reformi, ki je zgrajena na vsenarodni socijalni pravičnosti. Naš program je torej nacijonalno-socijalno revolucionaren. Pri uresničevanju takega programa mora sodelovati zlasti mladina in predvsem inteligenčna mladina. Radi bi že skoro doživeli čas, da bi videli poulične demonstracije akademikov za socijalne pravice slovenskega delovnega človeka in ne samo za prazna politična gesla! Mi smo narodni pokret — zato smo demokratični pokret, ki zavrača vsako diktaturo, bodisi politično, gospodarsko ali kulturno. Mi smo zato poborniki za najširšo politično svobodo in za demokratične metode vladanja v javno-pravnik korporacijah in povsod, kjer gre za splošna javna vprašanja, zlasti za dolžnosti ljudstva. Tudi pri ugotavljanju ljudskih pravic mora priti do veljave demokratično gledanje na potrebe mirnega sožitja v današnji družbi. Politična svoboda je brez svobode tiska, besede in zborovanj nemogoča ali samo navidezna. Naš narod je za politično svobodo zrel; v politični svobodi je mogoč svoboden delavski strokovni pokret. Zatiranje svobode in kritike je prikrito ali neprikrito podpiranje korupcije, zatiranje ljudskih, zlasti delavskih socijalnih pravic, pomeni razmah kapitalizma v smeri, ki je ljudstvu škodljiv. Pogled v naše gospodarsko življenje nas na vsak korak o tem žalostno prepričuje.
Samo oni, ki ljubijo neresnico in dema-goška gesla, morejo nam očitati, da smo okuženi po fašistični mentaliteti. Take očitke najodločnejše zavračamo in trdimo, da so po svojem ideološkem jedru ose druge strokovne organizacije bolj fašistično nevarne, nego je naše gibanje. Ne moremo na tem mestu razpravljati o ideologiji fašizma. Eno pa lahko ugotavljamo: za nas so fašizem, komunizem in hitlerizem istovetni ideološki pokreti z značilno osnovno črto: vladati brez ljudstva. Kdor pozna jugoslovanske politične, kulturne, narodnostne, sociološke prilike, bo vedel, da cvetka fašizma v nobeni obliki pri nas rasti ne more. Podčrtanje naših nacijonal-nih in socijalnih pravic pa ni fašizem, to je samo izraz našega demokratičnega gledanja na življenje naroda in države.
V	kulturni svobodi vidimo svobodo vesti in prepričanja. Obsojamo vsako kulturno nesvobodo, vsako zatiranje vesti in prepričanje, ker tako početje razpaljuje strasti, ustvarja v državi nemir in pravno negotovost, ruši in slabi državno avtoriteto — vsi ti pojavi dajejo reakciji potuho in kre-pe nesocijalne sile v političnem in gospodarskem življenju. Moramo slutiti, da naše politične strasti in medsebojno nestrpnost krepko podpira oni kapitalizem, ki mu ni, da bi naš narod prišel do mirnega življe-
nja in s tem do spoznanja svojih socijalnih pravic in do moči, da te pravice tudi uveljavlja. V naši politiki divja laž in neresnica, demagogija in pretiranost, — sami smrtni sovražniki socijalnega napredka.
Mi se bojimo za gospodarsko in socijal-110 usodo Slovenije, slovenskih delavcev. Slutimo, da se bliža čas zelo nevarnega gospodarskega propadanja Slovenije. Ako smo pošteni, moramo priznati, da je Slovenija v novi državi na vseh poljih javnega življenja lepo napredovala, nasprotna trditev bi bila neresnica in laž. Gospodarski standart Slovenije je lep, tako slišimo potrjeno ob otvoritvah vseh važnejših gospodarskih prireditev. Imamo sicer še zelo občutno brezposelnost, toda zopet je res, da je industrijsko-obrtnisko delavstvo skupno z rudarji doseglo število 125 tisoč. Gospodarski ustroj Slovenije je zgrajen na možnostih izvoza izven Slovenije; domača potrošnja je neznatna. Slovenija je postala industrijsko-izuozna pokrajina. Čim večji je ta izvoz, tem boljša bo možnost zaposlitve doraščajočih novih delovnih moči in tem lažje bo mogoč kulturni in socijalni napredek Slovenije. To pomeni: gospodarsko socijalna in kulturna bodočnost Slovenije leži o znatni meri tudi v konzumentski moči in potrebah ostalih pokrajin v državi. Življenjske korenine Slovenije segajo tudi izven mej naše ožje domovine. To pomeni, da na državni gospodarski politiki ne moremo biti desintere-sirani. Gospodarska osamosvojitev ostalih pokrajin v državi, pomeni za Slovenijo neizogibno smrt. Gospodarsko autarkijo pa po nujnih psiholoških zakonih pospešuje politiku o treh narodih in o treh državah. Mi moramo zaradi svojih strokovnih koristi tudi v strokovnem pokretu stremeti za uveljavljanjem načela o narodnem in državnem edinstvu, ker bomo samo na la način mogli zaščititi posebne gospodarske in socijalne koristi Slovenije. Narodno in državno edinstvo izključuje vsak pokrajinski egoizem in narekuje tako načrtno gospodarsko politiko, ki je za vse p o -k r a j in e pravična in mo čn a dovolj, da nudi ljudstvu vseh pokrajin življenjski obstoj.
V	doslednosti svojega narodno-socijalne-ga programa moramo podčrtati, da je delavec polnovreden in enakopraven član naroda in družbe. Zato smo pravno in moralno upravičeni, da se nam ta enakopravnost stvarno du in stvarno zajamči. Mi se s politično enakopravnostjo ne moremo zadovoljiti, nam je potrebna gospodarska enakopravnost, da z njo delavec dobi za svoje delo pošteno plačilo, da je zaščiten v vseh življenjskih neprilikah, on in nje-
gova družina in da so mu jistvarjeni pogoji za polnovredno kulturno življenje, ki naj ima svoj viden izraz predvsem v brezplačnem šolanju in v svobodnem kulturnem uveljavljanju doma in v organizaciji. Naš pokret je borbeno-evolucijski, ki z dosledno in vztrajno reformo družbe želi \ sožitju človeške družbe odstraniti vse krivice, dasi se tudi zaveda, da je popolna enakost posameznikov in stanov po sili narave nemogoča-
Ne moremo biti z uspehom prizadevanj organizacije zadovoljni. Vzroki leže v znatni meri izven odgovornosti organizacije in njenih funkcijonarjev, predvsem v naši socijalni zakonodaji. Našo javnost še vedno karakterizira duh nesocijalnosti in naša soc. politična zakonodaja je negibčna in nemoderna. V zadnjem času smo dobili nekaj važnih zakonov, ki so nepopolni, zlasti to velja za zakon o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Iz mrtve točke se ne premakne zaščita vajencev. Za strokovni pokret je izredne važnosti stvarnej-ša zaščita obratnih zaupnikov. In tako dalje.
Vam so znane naše socijalno-politične zahteve in potrebe, ni treba, da jih naštevam. Naš pokret mora biti stalno na straži, on mora probleme znanstveno proučiti in biti vsak čas sposoben, da stavi stvarne zahteve s stvarnimi utemeljitvami. Potrebno je propagandistično organizirati zanimanje in razumevanje za naš program in naše narodno-socialne zahteve. — Naše publicistično uveljavljanje moramo vsestransko poglobiti in razširiti. Članstvo čakajo v tem pogledu še velike dolžnosti. Publicistično delo ne mqre sloneti na ramah dveh, treh oseb.
Naša moč in naš ponos leži v samoupravi naših organizacij in našega članstva. Proti naši časti je, da bi se v naše organizacijske zadeve mešale tretje osebe. Duh svobode delavcu tega ne dopušča. Delavec hoče biti zrel, da v svojih stvareh svojega strokovnega pokreta odloča sam brez asistence kogarkoli. V svoji težnji po svobodi in samoupravi moramo obsojati vse in vsakogar, ki bi naš nacijonalni delavski pokret hotel izročati v varstvo činiteljem, ki stoje izven našega organizacijskega ustroja ali izven naše ideologije.
Naš pokret bo rastel in bo postal nepremagljiv samo na složnosti članstva, na našem bratstvu in tovarištvu, na udanosti ideji z izločitvijo vseh osebnih želja in teženj. Mi se moramo jačati moralno in povezani moramo biti z železno verigo, v kateri je vsak člen močan kakor iz jekla. — V tem spoznanju in ravnanju bomo kos velikim nalogam, ki nas čakajo.
Podporni fondi v podjetjih
Radi pomanjkanja zakonitega zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti in tudi radi nepopolnosti bolniškega za- j varovanja so nekatera večja podjetja pristala na dolgotrajno zahtevo delavstva po ustanovitvi posebnih podpornih skladov ali blagajen pri podjetjih samih. Te sklade ali blagajne upravljajo posebni odbori, bodisi delavcev samih ali mešani odbori. Prispevske v sklade plačujejo po večini delojemalci in delodajalci, redki so slučaji, da fonde vzdržujejo podjetja sama z rednimi letnimi dotacijami iz sredstev čistega dobička.
Zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 1922. je predpisal, da bo zakonito delavsko pokojninsko zavarovanje stopilo v veljavo I. 1925., kar bi pomenilo, da bi čakalna doba za posmrtno zavarovanje potekla leta 1927., čakalna doba za slučaj onemoglosti 1. 1929. in čakalna doba za starostno rento pa 1. 1935. Velika večina delavcev bi danes imela v polnem obsegu varovane in pridobljene pravice iz naslova zakonitega pokojninskega zavarovanja — vsaj v naj-skromnejših pokojninah. Rentno zavarovanje delavcev vsled nerazumljive neuvidevnosti naše gospodarsko-socialne politike leta 1925. ni stopilo v veljavo. Polnih dvanajst let je moralo miniti, da je izšla uredba o uvedbi delavskega pokojninskega zavarovanja, ki je stopila v veljavo letos na dan 1. septembra. Delavska zbornica in delavske strokovne organizacije niso mogle gledati prekrižanih rok na dejstvo pomanjkanja starostne preskrbe delovnega človeka. Zato so organizirale krepkejšo akcijo za ustanavljanje prostovoljnega zavarovanja delavcev v posameznih podjetjih. To je imelo za posledico, da se je število posebnih podpornih fondov v podjetjih pomnožilo.
Podporni fondi so tekom let postali važne in skoro nepogrešljive socialno-zaščitne ustanove delavstva v podjetjih. Stari in onemogli delavci so edino v podpornem fondu dobili najskromnejšo podporo za življenje. Nekateri fondi so dosegli visoke, tudi večmilijonske zneske. Fondi so v pretežni večini vloženi v obratni kapital podjetij s skromnim obrestovanjem. Na ta način fondi koristijo gospodarskim potrebam podjetij, ker so prispevki podjetja dejansko ostali v funkciji obratno-produkcijske-
ga kapitala, od delavcev vplačani delež je pa ta kapital jačal proti obrestim, ki so bile nižje od normalnih bančnih obresti.
S tem so bili položeni skromni temelji starostnemu in invalidnemu zavarovanju delavcev, čeprav samo v obliki prostovoljnega zavarovanja.
Ko je bila letos v marcu objavljena uredba o uvedbi zakonito obveznega pokojninskega zavarovanja delavcev, so podjetja odpovedala svojo dosedanjo pomoč privatnim, tovarniško-delavskim podpornim fondom, češ, da na dve strani za pokojninsko preskrbo delavcev ne bodo plačevala prispevkov. Ne vsa, samo nekatera podjetja so hitela, da zagreše to skrajno nesocialno dejanje! Zakonito pokojninsko zavarovanje je urejeno samo v najskrom-nejšem obsegu, ki pravo pokojninsko zavarovanje dejansko samo komaj vidno markira. Premija znaša samo 3%, v drugih državah najmanj 10%, v našem domačem rudarskem zavarovanju 12—14%, v pokojninskem zavarovanju nameščencev 12% ali: za splošno delavsko zavarovanje znaša povprečni mesečni prispevek din 16.—, v rudarskem din 53.— in v name-ščenskem din 210.—. Na podjetnika odpade 1.5% ali povprešno mesečno din 8.—, za najboljše plačano delavstvo pa din 1&—. Pokojninsko zavarovanje je tako smešno skromno, da zlasti za velika industrijska podjetja ne pomeni nobene nove obremenitve, ker je v kalkulacijskih računih ta postavka skoro nevidna in brezpomembna. Zato smo upravičeno mislili, da podjetja ne bodo našla potrebe po ukinitvi lastnih podpornih fondov, temveč, da bodo te fonde smatrali kot dobrodošlo in primerno sredstvo za najnujnejše prostovoljno izboljšanje starostne preskrbe svojega delavstva. — Spominjamo se, da je Kranjska industrijska družba v zadnjem času ustvarila samostojen Pokojninski fond, ki bo zakonite pokojnine delavcem zboljšal za okoli 20%. Ne! Podjetja ne čutijo sramote, da solidne starostne preskrbe delavcev tudi z uvedbo obveznega zavarovanja ni in ne čutijo niti najprimitivnejše socialne dolžnosti, da bi to zavarovanje vsaj v obliki dosedanjih podpornih fondov vsaj malce izboljšali. Vemo, da bo povprečna pokojnina delavcev znašala samo din 270,— mesečno. Ni za živeti, ni za umreti!
Še več! Podjetja gredo v svojem grdem ravnanju in nesocialnem gledanju na potrebe socialne zaščite delavcev še dalj! Podjetju dopuščajo, da se podporni fondi z vso naglico likvidirajo in to na najnc-socialnejši način: s porazdelitvijo zneskov na delavce. Ta naglica je razumljiva samo pod vtisom, da "hočejo podjetja delavcem čimprej izbiti iz rok eno najsolidnejših sredstev za izboljšanje pokojninskega zavarovanja, češ, ko fondov ne bo, ne bo nikomur prišlo na misel, da od podjetij zahteva prostovoljno višje zavarovanje, kakor ga omogoča člen 5 uredbe o zakonitem zavarovanju. Ta člen pravi: posamezna podjetja, ki' zaposlujejo večje število zavarovancev, morejo na zahtevo zavarovancev urediti za vse delavce ali za posamezne skupine delavcev prostovoljno višje zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Ta člen je prišel v uredbo v glavnem samo z ozirom na že postoječe podporne fonde, ker so taki fondi najprimernejši način za izboljšanje zavarovanja. Izboljšanje zavarovanja je možno v več smereh: z dokupom let, zlasti za dosego čakalne dobe, kar je važno za starejše ali bolehne delavce, pri katerih je podana nevarnost, da v trenutku nastopa zavarovalnega slučaja ne bodo imeli izpolnjeno dobo čakanja: izboljšanje zavarovanja je možno z zvišanjem zavarovanega mezdnega razreda, seveda pa tudi v obliki dodatne pokojnine iz sredstev pokojninskega fonda.
Uredba pravi, da bo to višje zavarovanje uredil poseben pravilnik, ki mora bili objavljen najkasneje do 31. decembra tega leta. Dokler ni znana vsebina tega pravilnika, delavci na likvidacijo tovarniških pokojninskih fondov pristati ne smejo! Fondi naj ostanejo last delavcev v trajni temelj, na katerem naj delavci grade na izboljšanju svojega pokojninskega zavarovanja! Kjer fondov ni, jih je treba ustvariti!
Draginjska doklada rudarjev
Veliko je bilo hrupa predno so dobili rudarji, zaposleni v TPD enkratno dravinjsko doklado.
Uspeh je delen in nikakor ne odgovarja resničnemu dvigu cen in vsakdo’ je lahko sam opazil, da rudarji niso in tudi ne morejo biti zadovoljni s to doklado, ki je prvič premajhna, drugič le enkratna in bo izplačana za bodoče mesece, ne pa za nazaj.
Menda je škoda vsakega komentarja, saj vsak objektiven človek lahko uvidi, da je ta enkratni draginjski prispevek din 300.—, ki je najvišji, resnično premajhen, da ne omenimo ostalih prispevkov, ki postopoma padajo.
Drugič je to draginjska doklada in prav radi tega bi jo morali prejeti vsi in bi ne smelo biti razlike, saj porast draginje občutijo vsi enako, pa naj si bo zaposlen dva meseca, Štiri mesece ali pa štiri leta in je zato ta kategorizacija neposrečena, nesocialna in kot taka nedopustna in vse kritike vredna.
Prvi del pogajanj se je zaključil v sredo, dne 15. t. m., in sedaj pa so se pričela obratna pogajanja po vseh rudnikih TPD, kajti tu je še veliko odprtih vprašanj, ki se morajo urediti le na licu mesta.
Ko se bodo obratne razprave končale, bo mezdno gibanje rudarjev rešeno, a to le začasno, ker si s to draginjsko doklado ne bodo veliko pripomogli.
Ob smrti Masarjjka
Izvrševalni odbor je imel v četrtek, dne 16. t. m., žalno sejo za pok. prezi-dentom Osvoboditeljem Masarykom. Predsednik je v kratkih besedah očrta-val življenjsko pot velikega pokojnika. Vsi navzoči so govor poslušali stoje. Narodna strokovna zveza se je tudi udeležila s praporom svečane komemoracije na Taboru. V soboto pa se je delegacija NSZ vpisala v knjigo sožalja, ki je bila izpostavljena na konzulatu ČSR. Tudi žalne svečanosti, ki se je vršila na predvečer pogreba v Filharmoniji, smo se oficijelno udeležili in podpisali posebno sožalno adreso, ki fe bila odposlana čehoslovaški vladi.
Narodnost brez socialnega temelja je nemogoča
STROKOVNI VESTNIK
Maš delegatski zbor v Kranju
V	aedeljo, dne 12. septembra 1937 se j ie vršil v Kranju Delegatski zbor naše organizacije. Zborovanje narodnega delavstva se je letos vršilo v gorenjski
j bode in prav zato se borimo in smo tu, j da si priborimo ono mesto v socijalni zakonodaji, da bo delavstvo in name-ščenstvo zadovoljno.
metropoli, starodavnem Kranju, mestu, ki ni le pokrajinsko zanimivo, temveč tudi vsled svojega gospodarskega značaja in s strani širše delavske javnosti vredno največje pozornosti. V zadnjih letih se je Kranj pričel z veliko naglico industrializirati in je danes poln življenja. Številne tekstilne tovarne so zrastle skoraj čez noč iz tal in na tisoče delavcev je zaposlenih v moderno opremljenih obratih. Kmetijsko in obrtno delavstvo Kranja in njegove širše okolice prehaja v vrste industrijskega delavstva in odpirajo se naenkrat vsi delavski komplicirani problemi, ki zahtevajo temeljitega študija in končne rešitve.
V Kranju je položila Narodna strokovna zveza obračun dela preteklega leta. Narodni delavci so premostili vse neprilike in zapreke in zbor je dal novoizvoljenemu vodstvu navodila za na-daljno udejstvovanje in delo organizacije. Marsikaj je NSZ v preteklem letu dosegla in prav pri nobeni akciji jo ni manjkalo, kadar je bilo treba zagovarjati interese svojega članstva in zato funkcijonarjem ni bilo težko polagati računov.
V svoji borbi NSZ ni nikdar kolebala
in se je prav vedno izkazala kot nepomirljiva in konsekventna zastopnica delavstva. Narodna strokovna zveza je in ostane bojna organizacija naprednega delavstva, ki bo šla po svoji začrtani poti naprej do cilja.
V Izvrševalni odbor so bili izvoljeni sledeči naši tovariši: za predsednika Rudolf Juvan, I. podpredsednika dr. Jože Bohinjec, II. podpredsednika Tine Zupan iz Jesenic, tajnika Franjo Rupnik, II. tajnika Pavel Žmavec, blagajnika Josip Ambrožič, II. blagajnika Lojze Oven, gospodarja Lojze Orehek. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: dr. France Kovič, Ljubljana, Franc Marklzetl, Jesenice, Jakob Pivk, Javornik, Avgust Jamnik, Ljubljana, Lojze Hočevar, Ljubljana in Vladimir Pelc, Maribor.
V odboru skoraj ni bistvenih izpre-nreinb in se vidi, da so v Izvrševalnem odboru možje, v katere ima organizacija zaupanje.
V upravni odbor pa spadajo poleg Iz-vrševalnega odbora še vsi predsedniki podružnic.
Ob polni udeležbi je otvoril zborovanje tov. predsednik Juvan, ugotovil sklepčnost ter podal poročilo, ki ga prinašamo v izvlečku, kakor sledi:
Za sedanjost In bodočnost!
Pozdravljam vse, ki ste prišli, da skupno polagamo račune in določimo smernice za bodoče delo. Predno pridemo na dnevni red, je potrebno, da se spomnimo naših tovarišev in borcev za socijalne pravice delavstva.
Današnji zbor ni oficijelna manifestacija, temveč pravi delovni zbor in vsakdo si mora prizadevati z vsemi svojimi močmi, da bo ta zbor dosegel svoj namen. Želimo, da bi bile debate resne in na višku in da se ne dotikamo osebnosti in malenkosti, za katere danes ni časa.
Ta zbor mora biti enotna, stvarna manifestacija narodnega delavstva. Pokazati moramo, da smo strnjeni m disciplinirani in da se bodo nesoglasja odstranila mirnim potom. Mi smo nosi-telji velikega poslanstva nacijonalnega delavstva.
Letos stopamo v 30. leto našega obstoja. Leta 1908. je bila ustanovljena v Trstu »Narodna delavska organizacija*. Leto dni kasneje so si enako organizacijo ustanovili ljubljanski delavci. Leto kasneje pa se je izločila skupina narodnih železničarjev in je ustanovila tej sorodno organizacijo. Vojna nam je napredek ovirala in končno je oblast delovanje ustavila. Po vojni pa so bili narodni delavci in železničarji prvi tvorci samostojne države. Nasa državljanska svoboda nam ni prinesla socijalne svo-
Položaj, v katerem živimo, ni ugoden in s skrbjo gledamo in motrimo vse dogodke, ki lahko zanetijo svetovni požar, v katerem bo največ trpelo in žrtvovalo narodno delavstvo in prav radi tega moramo biti odločni borci miru.
Beda je še vedno velika, četudi gospodarska kriza pada in mi si moramo prvi prizadevati, da saj deloma odstranimo bedo, če jo že ne moremo popolnoma.
Vodili smo borbo za zakon o minimalnih mezdah. Tovariši, dobili smo ta zakon, toda izreči moramo svoje pomislike proti temu zakonu, ki nikakor ne ustreza današnjim potrebam, zato moramo nadaljevati to borbo, da izboljšamo položaj onim, ki so tega najbolj potrebni.
Dalje smo vodili tudi veliko borbo za splošno uvedbo kolektivnih pogodb in zakon o minimalnih mezdah bo tisti, ki bo delodajalca prisilil, da bo sklenil kolektivno pogodbo.
Tretja točka je zakon o starostnem zavarovanju, ki je stopil s L septembrom v veljavo, toda tudi ta zakon še ni popoln in ga bo treba izpopolniti.
Odločno zahtevamo, da se uvede 40 urni delavnik.
To ni nova zahteva in jo druge države že uvajajo in tudi mi ne smemo zaostajati. S to uredbo se bo zmanjšalo število brezposelnih in delavstvo bi se s to pridobitvijo lahko veliko bolj udejstvovalo tudi v drugih važnih vprašanjih, kar jim je v sedanjih razmerah nemogoče.
Naše delavstvo je izkoriščevano od različnih faktorjev in vse tako početje je treba najstrožje obsojati, nikakor ne smemo dovoliti, da kapital izkorišča naše delavstvo in smo bili in bomo proti vsemu takemu postopanju, posebno pa še proti izkoriščevanju tujega kapitala.
Mi smo večkrat v neprijetnem položaju, če nas kdo vpraša, kakšno stališče zavzemamo z ozirom na politično pripadnost. Mi vemo, da Narodna strokovna zveza ni politična organizacija, temveč samo strokovna in je potem-j takem izven politike. Eno pa je, da j imamo svoj program, smo nacijonalni • in nas vodijo enake smernice kot jih ima čehoslovaška Narodna socijalistična stranka. Naša organizacija je torej nepolitična in smemo in moramo predvsem zagovarjati le pravilno socijalno in gospodarsko politiko.
V	naši organizaciji je povezanost med ročnim in duševnim delavcem in simbol tega je naš znak kladivo in pero.
M3 izjavljamo, da nismo samo sim-I patizerji Sokola, temveč, da je ta povezanost med Sokolom in Narodno strokovno zvezo veliko večja in kdor je član NSZ, ta je tudi Sokol.
Kakor povsod, tako so se tudi med nami pojavila nasprotstva, ki pa so le osebna in ne načelna. Na vseh sestankih smo povdarjali, da pozdravljamo stvarno in resno opozicijo, toda te ni bilo in vse kar so počenjali gotovi tovariši, ni rodilo nikakega uspeha. Na današnjem delegatskem zboru se mora končno to za vselej rešiti. Kdor ruši, ne spada v naš krog. Moč sloni na disciplini. Mi pa nimamo samo pravic, temveč tudi dolžnosti.
Obžalovati moramo, da se ustanavljajo nepotrebne organizacije in rušijo naše delo. Želimo, da bi kmalu uvideli in spoznali, da so na napačni poti in da pridejo čimpreje nazaj.
Ml hočemo kruha, dela in pravico imamo do dela in če to pošteno vršimo, nas morajo tudi vpoštevati. Borimo se za srečo in življenje ne le samo nas, temveč tudi za našo obitelj in narod. Mi smo tisti, ki hočemo, da se država krepi in jača, in če bo srečen delovni narod, bo srečna vsa država. Mi pa moramo vzgajati narod v narodnem duhu. Imamo pa veliko ljudi, ki trdijo, da so narodni, ne spoštujejo pa našega malega človeka in naroda.
Več morale In poštenja, tudi to je naša parola, ko vidimo, kako je in je to po-
sebno potrebno za delovno ljudstvo. Velika je razlika med bogatim in revnim, toda še večja je razlika med slabim in dobrim. Posnemajmo gesla našega Klofača, čim več izobrazbe, tem boljši bo človek. Mi pa moramo etično dvigniti naš narod.
Narodnost brez socijalnega temelja Je nemogoča, kakor je nemogoča socijal-nost brez narodnosti. Klofač pravi, enakopravnost naroda in enakost v narodu.
Mi smo strokovna organizacija in gradimo naš pokret na gotovih načelih in programu. Mi ne gremo niti na levo, niti na desno, temveč premočrtno do našega cilja za dobrobit našega malega človeka.
Vedno pa bomo stali na braniku za nase delavstvo, domovino in kralja.
Živahnemu odobravanju je sledilo poročilo tajnika tov. Rupnika, iz katerega posnemamo sledeče:
Izvrševalni odbor je zvesto služeč smernicam, danih na celjskem kongresu, bil od zadnjega delegatskega zbora, ki se je vršil 10. maja 1936, vržen v precej razburkano in nemirno strokovno življenje, ki so ga povzročili gospodarski pretresljaji kot posledica svetovne gospodarske krize in krize našega notranjega političnega in gospodarskega iz-življenja.
Strokovno gibanje, kot eden naših glavnih programov in dolžnosti, se je vršilo na doslednosti programa narodno socijalisticne strokovne ideologije, je prestalo težak ognjeni krst strokovnih bojev v zadnjem letu, za gospodarski napredek delovnih ljudi.
Mezdno gibanje rudarjev v naših revirjih je postavilo našo organizacijo pred težko preizkušnjo neenakega boja. Uspeh tega boja je bil le delen.
Mezdno gibanje tekstilcev je pa bilo eno naših najtežjih preizkušenj, to pa radi breznačelnosti in nediscipliniranosti tekstilcev.
Iz teh bojev smo izšli le z delnimi in malo zadovoljivimi uspehi, kar gre zasluga edino le organizacijam.
V mezdnem gibanju papirniškega delavstva se je doseglo le delne uspehe.
Mezdno gibanje kovinarjev na Jesenicah In Javorniku se je končalo s precej l zadovoljivim uspehom, ako upoštevamo razmere in milje, v katerih so se vršila pogajanja.
Mezdno gibanje čevljarjev v Žireh
prištevamo k zelo važnim strokovnim uspehom, ker se je le z našo inicijativo posrečilo skleniti kolektivno pogodbo za več podjetij enako in naenkrat.
Mezdno gibanje stavbinskega delavstva, ki tvori pododsek podružnice Jesenice, je vodila naša podružnica na Jesenicah s svojimi funkcijonarji za sklenitev kolektivne pogodbe stavbinskega delav-stvastva pri Golf igrišču. Uspeh te kolektivne pogodbe je bil kočno le ta, da se je ustvarilo in ustanovilo znosno službeno razmerje in da se je uveljavila tarifa, ki je veljala za vse stavbince v Dravski banovini.
Mezdno gibanje stavbinskega delavstva je zahtevalo od naše organizacije precejšnje potrpežljivosti in sposobnosti, ker se je šlo za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj velja za vse stav-binske podjetnike v Dravski banovini. Naša organizacija je s svojimi iniciativnimi predlogi in izkušnjami uveljavila velik del svojih zahtev in mnogo pripomogla, da je prišlo sploh do sporazuma.
Mezdno gibanje delavstva v tovarni Medič v Medvodah je vodila samo naša organizacija, ter smo tudi v tem slučaju izšli s precej povoljnimi uspehi, k čemer je uvidevnost delavstva mnogo pripomogla.
Mezdno gibanje v tovarni Laurich v Sl. Konjicah je po neuspelih prvotnih štrajkovnih poizkusih prišlo na našo inicijativo do zadovoljivega podpisa kolektivne pogodbe.
Izdelan imamo tudi osnutek za sklepanje kolektivne pogodbe za rudarje v Pečovniku pri Celju, katero predložimo podjetju v prihodnjih dneh.
V poslovni dobi samih mezdnih gibanj smo preizkusili moralno silo orga-
niziranega članstva in sposobnost lokalnih in centralnih funkcijonarjev naše organizacije, ki nam ustvarja prepričanje, da je organizacija na pravi poti in da na teh ugotovitvah lahko gremo na delo za še večje strokovne uspehe.
Socijalna stran našega dela je deloma vpošteta že v poprej naštetih mezdnih gibanjih, glavno delo pa je bilo usmerjeno v inicijativnem delu za modernizacijo obstoječe socijalne zakonodaje in za uveljavljanje novih socijalnih zakonov.
'Tako je naša organizacija na podlagi neštetih posvetovanj stavila vedno svoje samostojne predloge na merodajna mesta in sicer za: zakon o zavarovanju zoper brezposelnost,
zakon o minimalnih mezdah, zakon o starostnem zavarovanih, reformo zakona o bolniškem zavarovanju,
reformo zakona o borzah dela in reformo zakona o delavskih zbornicah.
V ta namen smo se z močno delegacijo udeležili velike, več dni trajajoče ankete pri centrali delavskih zbornic v Beogradu.
Dosegli smo zakon o minimalnih
mezdah, ki nas in delavstvo radi nepopolnosti ni zadovoljil. Vendar so dani pogoji, da lahko trajno delamo za izboljšanje onih točk zakona, ki nas ne zadovoljujejo.
Zakon o starostnem zavarovanju je
kot naša dvajsetletna zahteva končno zagledal beli dan ter bil uveljavljen s 1. septembrom letos.
Tudi ta zakon nas ne zadovoljuje, ker so naši predlogi v njem le deloma vpoštevani, vendar je podana prilika j za njegovo postopno izboljšavo.
I Zakona za zavarovanje za brezposel-j nost še nimamo. Tudi še nimamo zadovoljivih rešitev naših reformnih j predlogov k ostalim obstoječim soci-j jaInim zakonom. Upajmo, da bo bodo-j če poslovno leto v tem pogledu uspeš-j nejše.
j 'Tako smo sodelovali na neštetih an-j ketah na predpripravah za nabiralne
1	dneve za pomoč brezposelnim. Za pomoč brezposelnim smo podvzeli vse korake, da zainteresiramo s pismenimi vlogami lokalne oblasti in centralo v Beogradu za zadovoljivo rešitev tega največjega socijalnega zla sedanjosti.
Sodelovali smo in še sodelujemo pri predpripravah za zaščito obubožane in pokvarjene mladine. Odlično pa je naša organizacija zastopana pri delu «Proti-tuberkuloznih lig» tako v centrali kakor v krajevnih organizacijah, ker smo primorani pomagati pobijati največjega sovražnika delavstva — tuberkulozo.
Gospodarsko delo naše organizacije ima dva pravca — zunanjega in notranjega.
V zunanjem pravcu naše gospodarske politike smo to vprašanje deloma reševali že s kolektivnimi pogodbami, deloma pa smo bili stalno na delu, da z ustmeno in pismeno besedo zagovarjamo gospodarske koristi našega članstva.
Propagirali smo zadružništvo kot edino izhodišče h gospodarski osamosvojitvi vseh, ki se čutijo gospodarsko zasužnjene. Ta naš gospodarski klic je obrodil dober sad. Ustanovi se v bližnjih dneh gospodarska zadruga na Jesenicah ter je upati, da bo ta zadruga lahko za vzgled vsem, ki imajo reelen gospodarski cilj delavstva pred očmi.
V notranjem pravcu naše gospodarske politike pa sledeče:
Dosledno in do pičice natančno se izvršuje naš notranji gospodarski program z edinim namenom, da se po ne-potrebi ne izdaja težko prisluženi denar našega delavca, ki ga nalaga v obliki članarine v organizacijo. Vpeljali smo skrajno štednjo ter posvetili vse sile, za sanacijo še neporavnanih obveznosti.
Deviza gospodarskega programa v naši organizaciji, ki se izvaja z železno doslednostjo, se glasi: štedi, ne delaj dolgov, plačaj upnike, kupi samo neob-hodno potrebno, gospodari modro in preudarno, ker denarja, s katerim razpolagaš, se drži pot in kri našega zat vednega narodnega delavstva.
Na?« kulturno delo se vrši z veliko doslednostjo, ker se zavedamo, da sta kultura in omika edino uspešno orožje vseh naših strokovnih socijalnih in gospodarskih podvigov.
Temu delu smo posvetili veliko paž-njo, zato smo prirejali po deželi predavanja.
Na Jesenicah se je celo ustanovila »Socijalno-gospodarska Šola».
Enaka «socijalno-gospodarska šola» se namerava ustanoviti tudi v Mariboru in Sv. Pavlu pri Preboldu.
Izdali smo koledarček za leto 1937., ki po svojli vsebini nadkriljuje koledarje drugih organizacij.
Izdajamo «Novo pravdo» kot Štirinajstdnevnik, ki uspešno zagovarja in brani socijalne in kulturne koristi našega narodnega delavca.
Vporabili smo vsako priliko, da v mejah finančnih možnosti Širimo izobraževalno delo med članstvom.
Odločilno sodelujemo pri zboljšanju učnega načrto obrtno-nadaljevalnih šol na posebnih anketah.
Omeniti moram še veliko kulturno manifestacijo delavstva o priliki razvitja društvenega prapora na Javorniku, kjer smo dokazali, da nimamo vzgojno-kulturnega programa samo na jeziku.
Za propagando in razlago naše na-rodno-socijalistične ideologije se poslužujemo «Nove pravde», opirajoč se na napredek naših učiteljev bratov Čehov, s katerimi nas vežejo prisrčne vezi od ustanovitve naše organizacije do danes.
S tem tudi v praksi izvajamo svojo slovansko kulturno misijo, ki krepi naš notranji nacijonalni ponos in up na boljšo jugoslovansko in slovansko bodočnost.
Organlzatorično propagandno delo je pa zahtevalo mnogo truda in časa, da smo izvedli svojo notranjo strokovno reorganizacijo.
Izvrševalni odbor je, videč, da pestrost poklicev strokovno organiziranega članstva zahteva univerzalno zmožnost poedincev v vodstvu organizacije, da bi bili kos težkim strokovnim nalogam, ki jih zahtevajo poedini poklici. Zato je smatral dosedanji način dela v praksi za nepopolnega.
Sklenil je reorganizirati naše obstoječe podružnice v poklicne podružnice. Pri IzvrŠevalnem odlboru pa ustanoviti kader strokovnih referentov, ki bi si podelili na kovinarstvo, rudarstvo, tekstilno stroko, oblačilno, živilsko in lesno stroko, ter na ostale svobodne poklice.
S tem bo dana priložnost za specija-lizacijo referentov za določeno mu stroko, kar znači, da bodo bolj sposobni izvrševati težke naloge za poedine poklice.
V	ta namen se je tudi ustanovila podružnica v tovarni «Union», ki spada v živilsko stroko, iz katere bo najlaže izšel tudi referent za to stroko.
Izvrševalni odbor je skliceval seje, ki jih je bilo 43, sej Upravnega odbora je bilo 4. Udeležil se je 31 pogajanj, 13 anket, 8 konferenc in 175 članskih sestankov, kamor smo pošiljali vedno svoje primerno zastopstvo, d!a ne govorim o intervencijah pri oblastvih, borzi dela, OUZD, Delavski zbornici, Delavskem razsodišču in pri poedinih vodstvih to-varen, katerih statistike pa nisem sestavil. Precej intervencij pa so izvršile podružnice v lastnem delokrogu.
Vzlic velikemu zaviranju je Šel Izvrševalni odbor krepko preko dnevnih težkoč na delo za ustanovitev novih podružnic. Tako so bile v tej poslovni dobi ustanovljene podružnice v Ribnici, Medvodah za podjetjte Medič, na Jesenicah za stavbince, ki tvorijo močan pododsek jeseniške podružnice. Za podružnice v Sl. Konjicah in Pečovniku pri Celju so pravila vložena ter samo čakamo na ustanovni občni zbor. V vidu pa je ustanovitev nove podružnice v Vitanju pri Celju, Sodražici, Kočevju, Novem mestu ter upamo, da bo tudi Mokronog v dogledni bodočnosti postal močan faktor v našem podružničnem sestavu.
Razumljivo je, da je vse sedaj našteto delo stalo veliko truda in sposobnosti na naše uradništvo v pogledu administrativnega dela, njega točnosti in ekspeditivnosti.
Končam svoje poročilo v trdni veri, da se delegati globoko zavedate svečanosti našega najvišjega strokovnega parlamenta, ker sem prepričan, da bo vašo kritiko preveval en sam izraz — koristiti in zopet koristiti.
Napravite Ji rok prostor resnici In pravici, ker na teh temeljih sloni naš po-kret. Vsi delajmo za zmago narodno-socijalističrie Ideologije.
Poročilo o blagajniškem stanju je podal centralni blagajnik tov. Ambrožič. Bilo je zelo optimistično podano, kar ye dokaz, da je Narodna strokovna zveza tudi v tem primeru na najboljši poti. Povdaril je povsod Štednjo in da se mora denar našega delavstva koristno in plodonosno uporabljevati. V teku poslovnega leta se je vršilo mesečno 15 predavanj, sestankov, oziroma shodov. Pogosti obiski pri podružnicah so dokaz, da ni odrekel Izvrševalni odbor predavatelja ali delegata nobeni podružnici, ako ga ie le pravočasno zahtevala; ni se ustrašil ne pota v še tako oddaljene kraje, niti stroškov. Opozarjal in prosil je navzoče delegate, da vsako podružnično zborovanje ali članski sestanek prej dobro pripravijo, da bo imel delegat dovolj poslušalcev in da bodo sestanki dobro obiskani. Zlasti je združen obisk pri oddaljenejših podružnicah z velikimi izdatki; zato naj: se te podružnice, zlasti male, posebno drže prejšnjih navodil. Apelira na članstvo, da poravnava obveznosti nasproti centrali.
Podrobno je obravnaval tekoče izdat-
Nekaj let po vojni je delavstvo pri KID imelo slabe plače, ker je dobivalo «aprovizacijo» zase in za svojo družino', v količini kakor se je upeljala v vojnem času. to je bil krivičen sistem, ker ie samski delavec dobival le za sebe, do-čim je dobival poročen za vso družino1. Seveda so bila živila precej cenejša, kakor je bila dnevna cena življenjskih potrebščin. Ker se je to upoštevalo', niso bile plače Času potreb primerne. K ureditvi plač se ni moglo pristopiti, ker tovarna ni imela naročil, to je bil tudi vzrok, da se pri poznejših ureditvah niso mogle plače zvišati na odgovarjajočo stopnjo, pač pa se je skrčila «družinska in stanovanjska doklada*. Stanovanjska doklada je znašala mesečno Din 32.— za poročene in Din 20.— za samske delavce in delavke. Ta doklada pa še da-leko ni bila primerna cenam stanovanj.
Kolektivna pogodba iz leta 1932. je pa že spremenila te določbe tako, da novovstopivŠi delavci po 31. decembru 1931 nimajo več pravice do družinske in stanovanjske doklade. Iste določbe so ostale Še v pogodbi iz leta 1934. Tako bi bila stanovanjska kakor bo družinska doklada v nekaj letih sploh prenehala.
KID se je pa pri sklepanju sedanje kolektivne pogodbe zavzemala, da se takoj ukine stanovanjska doklada. Motivirala je svoje stališče, da tega zneska ne misli pridržati zase, ampak ga dati v druge socijalne svrhe, ki jih določi delavstvo. Delavska delegacija je temu ugovarjala, vendar brezuspešno. Iz načelnega stališča organizacij pa je tudi pravilno, da imej delavec polni zaslužek, brez takih doklad, za stanovanja naj pa skrbi KID, kar je upravičena zahteva delavstva.
V	četrtek 16. t. m. pa se je vršila zaključna razprava med zastopniki organizacij podpisnic kolektivne pogodbe in KID, za sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bo stopila v veljavo s l. januarjem 1938. S tem dobi delastvo namesto stanovanjske doklade poseben
pokojninski sklad delavstva KID;
ki določa v posebnem pravilniku dajatve in prejemke. Pogodba je neodpo-vedljiva za dobo 5 let, odpovedni rok je 1 leto, vendar pa mora biti za odpoved podana posebna upravičenost od strani podjetja, zastoj v obratu ali znatne redukcije delavstva vsled omejitve obrata.
Prispevki podjetja v ta sklad so; vsa dosedanja odtegnjena in zbrana stanovanjska doklada od 15. februarja t. L, 2.25% od vsakega delavca zavarovane mezde in še za dobo 5 let po 100.000 dinarjev posebne dotacije, da dobi sklad stabilnejšo podlago. Delavstvo bo prispevalo 1% zavarovane mezde.
S temi prispevki se bodo dvignile pokojnine za 27% na pokojnino bratovske skladnice, kar je že precejšen priboljšek za tiste, ki uživajo pokojnino, ker
ke in temeljito obrazložil proračun za bodoče poslovno leto 1937.-38.
Nadzorni odbor je predlagal absolu-torij za vestno in točno delo Izvrševal-nega odbora, ki je bil soglasno odobren.
Tov. dr. Bohinjec je podal referat o naših nalogah in ciljih, ki ga prinašamo na drugem mestu, h kateremu je priključil tudi resolucijo, ki je bila soglasno odobrena.
Po tem referatu, ki je bil nadvse zanimiv in je žel vsestransko pohvalo, se je prešlo na reševanje raznih predlogov in pritožb.
Potek samega zborovanja je bil stvaren in na višku, le proti koncu je prišlo do živahnih razprav, ko je delegatski zbor končnoveljavno sklepal o usodi treh izključenih članov, ki pa splošnemu resnemu in stvarnemu poteku zborovanja ni moglo dati kakega posebnega obeležja.
Sprejel se je tudi predlog, da se že sedaj prične s pripravami za našo tridesetletnico, katero bomo proslavili prihodnje leto.
Ob velikem navdušenju je tov. predsednik zaključil zborovanje s konstatacijo, da smo s tem delegatskim zborom postavili smernice bodoči poslovni dobi, ki bo in mora prinesti uspehov.
(Resolucijo priobčimo prihodnjič.)
se je pokojnina bratovske skladnice od leta 1925. precej okrnila.
Podrobno razložitev o pogajanjih in razlago pogodbe bomo podali na zborovanju in v prihodnji številki lista.
Vodstvo KID pa je tudi apeliralo na zastopnike NSZ in JSZ, da naj se prepusti podpisati SMRJ to pogodbo kljub temu, da ni podpisnica mezdne kolektivne pogodbe. Strokovne org. stremijo ali bi vsaj morale za tem, da so nastopi vedno enotni, kadar se gre za delavske interese.
Zato tudi NSZ zastopa stališče apela KID. Delovanje nekaterih funkcionarjev med delavstvom je temu stališču nasprotno, ker ne priznavajo zmernosti napram svojim sodelavcem, ako so člani druge organizacije.
Naš odgovor naj jim bo, da so minuli tisti časi, ko so delavca terorizirali, da pristopi v SMRJ. Enotnost med delavstvom pa bi se morala pokazati vedno in ne samo pri vprašanju apela KID.
Tovariši! V nedeljo 26. t. m. se vrši člansko zborovanje ob pol 10. uri dop. v prostorih «Sokolskega doma» na Savi. Dnevni red: Poročila o posebnem pokojninskem skladu delavstva KID in o> razpravi splošnega položaja delavstva pri KID. Dolžnost vseh Je, da s« sestanka polnoštevilno udeleže.
Vsem podružnicam
Kakor smo že o tej zadevi obvestili podružnice z okrožnico, tako se sedaj ponovno obračamo na podružnice in posamezne tovariše, da pripomorejo, v kolikor je v njihovi moči, da bo naš letošnji kulturni program res na dostojni višini. Podružnice naj v tem mesecu pregledajo predvsem svoje vrste. Pregledajo naj, če vsi v redu plačujejo in izvršujejo napram organizaciji svoje obveznosti. Dalje naj se pripravijo, kot rečeno, za delo v jesensko - zimskem času. Pripravijo naj si program predavanj in sestankov. Bolje je, da se že v naprej to pripravi in sporoči centrali, da bo znala razporediti predavatelje in govornike. Prihodnjo jesen in zimo naj se povsod prirejajo predavanja, poučni sestanki, koncerti, gledališke igre itd., itd. Članstvu je treba nuditi čim več duševne hrane in jih poučiti o vseh socijalnih vprašanjih. Podružnice naj natančno določijo program in ga takoj sporočijo centrali, ki bo potem uredila tako, da bo vsem podružnicam ustreženo. Skrbimo, da ne bomo nepripravljeni.
Narodno strokovna zveza, odsek stavbincev Jesenice, priredi v nedeljo, dne 26. septembra t. /., v Sokolskem domu na Jesenicah prosto zabavo s plesom. Pričetek po sokolski tomboli. Vstopnina 6 Din. Ker je čisti donos prireditve določen za podporni sklad brezposelnih, cenj. občinstvo vljudno vabi — odbor.
Kolektivna pogodba za kamnolome
Delavska zbornica je sklicala 12. avgusta 1937 prvo razpravo za sklenitev kolektivne pogodbe za kamnolome. Na razpravo so bili povabljeni sledeči podjetniki:	ing.	Josip	Dedek, Stavbna
družba d. d., ing. Dukič in drug, Slokan Ivan, Mavrič Anton in Birolla Anton. Lastniki kamnolomov iz Štajerske niso bili vabljeni na razpravo z ozirom na oddaljenost in se bo sklicalo posebno pogajanje za Štajersko in Maribor.
Delavsko zbornico je zastopal prL teh pogajanjih g. Golmajer, delavstvo pa Savez gradjevinarskih radnika, Narodna strokovna zveza in Zveza združenih delavcev. To pogajanje se je 12. avgusta prekinilo in se je nadaljevalo 19. avgusta in ta dan se je pogajanje tudi uspešno zaključilo. Tako je tudi delavstvo v kamnolomih dobilo svojo kolektivno pogodbo, ki pa zaenkrat še ni popolna in ne velja Še za vse kamnolome, toda upajmo, da bo tudi to kmalu in končnoveljavno urejeno.
Za delavstvo v kamnolomih velja v glavnem kolektivna pogodba stavbin-skega delavstva, ki je bila sklenjena 25. maja 1937, s posebnim dodatkom, ki velja le za delavstvo kamnolomov. V tem dodatku je določeno, da traja delovni čas v kamnolomih le 9 ur dnevno. Mezde so pa nekoliko višje kot pri stav-binskem delavstvu. Tako bodo prejemali izučeni kamnoseki, zidarji in izprašani strojniki z nad 3 letno prakso din 5‘25, isti pod 3 letno prakso pa le din 4-50. Enako mezdo bodo prejemali tudi ricarji, štancarji, kovači In priučeni kamnoseki. Minerji z nad 3 letno prakso pa din 4-—, isti s pod 3 letno prakso din 3-50. Starejši pomožni delavci din 3-25, isti pod 18 letom pa le din 2-50. Čolnarji pa ostanejo pri svoji stari mezdi, t. j. din 8*—-od m3.
To je stopilo v veljavo že 27. avgusta 1937 in je veljavno do 31. decembra 1937.
Tvrdka Birolla pa tega dodatka ni
podpisala z izjavo, da ga podpiše takoj, čim pristanejo na to Še drugi manjši kamnolomi, ki se po večini pečajo s pridobivanjem apna.
Ugodnost za delavstvo na železnicah in ladjah
Nezaposleni delavci, ki potujejo iz enega kraja v drugega zaradi zaposlitve, kakor tudi tedaj, kadar se vračajo z dela domov, bodisi posamez ali v skupinah, imajo 50% popusta redne voznine v III. razredu potniških in mešanih vlakov in v III. ali najnižjem razredu ladij v državni eksploataciji.
Za delavca pa velja vsakdo brez razlike spola, ki daje svojo telesno ali umsko delovno moč v službi drugih oseb bodisi za nagrado, bodisi zaradi svojega izučevanja.
Isto ugodnost uživa tudi sezonsko delavstvo, če potuje iz kraja v kraj radi zaposlitve ali če se vrača domov.
To velja tudi za izseljence povratnike.
V	izjemnih primerih smejo izdajati organi javne službe za posredovanje dela namesto voznega popusta 509« nezaposlenim delavcem, sezonskim delavcem in izseljencem — povratnikom objavo za 75% popusta.
Iz podružnic
JESENICE. V petek 10. t. m. je preminul naš tov. Franc Marklzetl, upokojenec KID v starosti 73 let. Pokojni je bil zvest član NSZ, bodi mu ohranjen, lep spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje.
JESENICE. Stavbinsko delavstvo. Na
vidiku so znatne redukcije pri gradbenem podjetju Slograd. Celo leto je bilo zaposlenega precejšnje število delavstva pri tem podjetju, iz vsega sreza so hodili na delo. KID bo imela izvršena vsa večja nova dela in bo le še nekaj manjšega izvrševala preko zime, tako se bo zmanjšalo to število na polovico. Z upravičenimi obupnimi vprašanji se obračajo do merodajnih, da bi jih še za-posljevali kljub temu, da so plače prav male.
Še eno kolektivno pogodbo dobimo
Za konzorcij »Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.