PO KONFERENCI V CARACASU Sovjetske priprave za konferenco v Ženevi Snperose en 1400 hectareas el area sembrada de arroz prevfsta para 1957 Alcanza a 73.400 hectareas el area sembrada de arroz en todo el pais en el presente ano agricola. Esta cifra, alta- mente satisfactoria, ha sido dada a co- nocer por el Servicio Estadistico Oficial, dependiente del Ministerio de Asuntos Tecnicos, y de acuerdo con el primer cal- Hay algo que resulta en este calculo muy significativo, y es que ya se ha su- perado el area de siembra, que, de acuer¬ do con los objetivos del Segundo Plan Quinquenal, debla alcanzarse en 1957, y que era de 72.000 hectareas, es decir, aumentar en un 44 por ciento el prome- culoi realizado por el Ministerio de Agri- | dio del quinquenio 1947-51. cultura y Ganaderia de la Nacion. Has- j De acuerdo con el area sembrada, se ta el momento, la cifra consignada es la j calcula que se obtendra un total de mas alta registrada hasta la fecha, y 190.000 toneladas de arroz, siendo la dis- supera en un cuatro por ciento el area ponibilidad cottSecuente de un saldo de de difusion de ese cultivo durante el ano j exportacion de aproximadamente 25.000 anterior. i toneladas. 1 I Že letos je riža posejanega na 1409 ha več kot je določeno za leto 1957 Konferenca y Caracasu je trajala sko¬ raj mesec dni. Bilo je to 10. zasedanje zveze, ki povezuje vse ameriške države (izvzemši Kanade, ki je članica angle¬ škega imperija). Tokratnega zasedanja pa se ni udeležila Costa Riea. Zaseda¬ nje je bilo zelo plodovito, saj je politič¬ na komisija pripravila 114 resolucij, ki so bile vse odobrene. Zasedanje je po¬ teklo v najlepši soglasnosti, 11. konfe¬ renca vseameriške zveze pa bo čez pet let v prestolnici Ekvadorja — v Quitu. Letošnje zasedanje je bilo v znaku dveh velikih odločitev, ki sta jima nače¬ lovali ZDA in Argentina. Ameriška de¬ legacija je predlagala resolucijo, ki naj prepreči razmah komunističnega impe¬ rializma kot mednarodne nevarnosti na ameriškem kontinentu. Ta resolucija je bila med prvimi, ki je bila sprejeta in je proti njej glasovala samo delegacija Guatemale, dočim sta se Mehika in Ar¬ gentina vzdržali. Slednja je zlasti opo¬ zorila, da ta resolucija ne sme postati povod, da bi zaradi preganjanja komu¬ nistične nevarnosti tuje države posega¬ le v notranje zadeve drugih držav. Kot je nevaren mednarodni komuni¬ zem s svojimi imperialističnimi nameni, tako je ameriškemu kontinentu nevaren kolonializem, ki se na nekaterih točkah še ohranja na tem kontinentu. Nekate¬ re evropske države še imajo v Srednji in Južni Ameriki svoje kolonije. Te ko¬ lonije so za sodobno pojmovanje o svo¬ bodi narodov in o njih neodvisnosti ne¬ mogoč pojem in zato je konferenca v Caracasu soglasno odobrila besedilo re¬ solucije, ki jo je predlagala argentinska delegacija. Zanjo je glasovalo 19 članic zveze, dočim se je delegacija Združenih držav vzdržala glasovanja. Ko je ame¬ riška delegacija to^isvoje stališče pojas¬ njevala, so bili opazni razlogi, zakaj je delegacija zavzela to stališče. ZDA ima¬ jo v Evropi ravno s temi državami, ki imajo v Ameriki še kolonije, posebne po¬ litične in vojaške dogovore. Kakor do¬ puščajo ti dogovori Združenim državam posebne prednosti v raznih delih Evro¬ pe, tako so te koncesije vezane na dogo¬ vore, ki naj ščitijo te posesti evropskih držav v tem delu sveta. Toda zahteva po odpravi kolonializma je v našem ča¬ su tako splošna in razumljiva, da se po¬ navlja že ves čas v vseh posvetih vse¬ ameriške zveze. Te zahteve so izraz vedno večje rasti, moči in vpliva posameznih držav ame¬ riškega kontinenta. Ta smer pa se bo še bolj uvaljavljala, ko se bo gospodarstvu teh držav odprla možnost popolnega razmaha. Zato je bilo sklenjeno, da se bo v kratkem sešla gospodarska konfe¬ renca vseh ameriških držav (nje sedež bo v Buenos Airesu), kjer bodo obrav¬ navali obseg in način trgovine med čla¬ ni te ameriške unije. Pod Tifovo "demokracijo"... Borivoj Radosavljevič, predsednik “verske komisije” pri Titovi komunistič¬ ni vladi je dal časnikarjem izjavo, da je v Jugoslaviji še vedno v zaporih 158 du¬ hovnikov zaradi “sodelovanja” z Nemci med vojno ali pa zaradi sovražnega na¬ stopanja po vojni proti sedanji vladi. Od tega števila je 124 rim. kat. duhovni- I kov, 32 pravoslavnih in dva protestan¬ ta. Radosavljevič je nadalje povedal, da je bilo v letu 1953 izpuščenih na svobodo 101 kat. duhovnik. V letu 1954 so pa bi¬ li aretirani in obsojeni štirje pravoslav¬ ni in dva kat. duhovnika zaradi tega, ker so branili stališče svojih škofov, da du¬ hovniki ne smejo vstopati v tista duhov¬ niška društva, ki so pod pokrovitelj¬ stvom komunistov. Vse naročnike Svobodne Sloveni¬ je obveščamd, da bo zaradi prazni¬ kov in preobremenitve pošte v času praznikov velikonočna številka Svo¬ bodne Slovenije izšla v ponedeljek dne 12. aprila. Tako bo v aprilu Svobodna Slo¬ venija izšla 1., 12., 22. in 29. aprila. Ko se je nemški kancler dr. Adenauer vračal iz Turčije, se je za nekaj dni u- stavil v Italiji. Njegov obisk so progla¬ sili za velik uspeh: Italija misli v naj¬ krajšem času ratificirati pogodbo o Ev¬ ropski obrambni skupnosti. Predsednik italijanske vlade Mario Scelba je celo sklenil retifikacijo pospešiti s tem, da bi jo vezal na glasovanje o vprašanju zaupnice vladi. Tako misli preprečiti kom. sabotažo v zunanjepolitičnem od¬ boru <-in v parlamentu. Med tem, ko je bil Adenauerjev obisk v Italiji velik uspeh v tej smeri, pa se je v Franciji položaj poslabšal. Najvišji francoski vo¬ jaški dostojanstvenik maršal Juin je imel na zborovanju veteranov govor, v katerem se je odločno izrekel proti ra¬ tifikaciji pogodbe o EOS. Opozoril je, da naj se vlada raje opre na sovjetske predloge o organizaciji varnosti v Evro¬ pi. V ZDA, še bolj pa v Angliji, je ta govor povzročil preplah; nekateri an¬ gleški listi so ga prinesli celo pod na-’ slovom, da je bil ta govor dejansko “smrtni udarec” proti EOS v Franciji. Ruske poteze v vzhodni Nemčiji Med tem, ko se v Franciji ponavljajo geste, ki delu za enotnost Evrope stav- Ijajo vedno večje ovire, pa so v komu¬ nističnem tisku članki Ilije Ehrenburga o tem, kako zelo se čutijo Rusi naveza¬ ni na Evropo. Nikakor da ni res, da bi bila Rusija del Azije, pravi Ehrenburg; obratno — vsa ruska kultura je polna evropskih elementov in ruski duh je v mnogih primerih oplojeval evropsko kul¬ turo. Danes ves ruski narod ve, da je francosko ljudstvo za ohranitev miru in ve, kolikšen je bil delež Italije pri raz¬ voju evropske umetnosti in kulture. Ta kultura pa je danes v veliki nevarnosti •— tisti, ki hujskajo proti sovjetom, pri¬ pravljajo vojno, ki bo uničila Evropo, pravi Ehrenburg. Svobodi evropskega duha grozi ameriški imperializem, sov¬ jeti pa prinašajo Evropi okrepitev, ki ji naj zavaruje dolgo dobo miru. Ko se ti članki vrstijo zlasti v listih vzhodne Nemčije, pa je sovjetska vlada napravila v vzhodni Nemčiji potezo, ki pojasnjuje, kako mislijo sovjeti politično to enotnost Evrope organizirati. Prejš¬ nji teden so v Moskvi objavili, da po¬ deljujejo sovjeti Vzhodni Nemčiji popol¬ no suverenost. Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji bo to svojo suverenost lahko izvajala v notranji in zunanji po¬ litiki, vendar bodo v tej “svobodni” nem¬ ški republiki še dalje ostali sovjetski vojaški oddelki, da bodo skrbeli za nje¬ no “varnost” in pa izvajali še naprej obveze, ki da jih ima Sovjetska zveza skupno z ostalimi zavezniki nad vso Nemčijo po določilih potsdamskega do¬ govora iz 1. 1945. Seveda je vsa ta su¬ verenost in svoboda Vzhodne Nemčije samo na papirju, posebnost je samo ta, da postaja Vzhodna Nemčija državna enota, ki je s tem moskovskim sklepom vključena v sovjetski -satelitski blok vzhodne in srednje Evrope. Kar se tiče Nemčije same pomeni to, da so sovjeti obupali nad tem, da bi mogli kmalu doseči zedinjenje vse Nem¬ čije v takem smislu, kakor so to pred¬ lagali na berlinski konferenci. Meja sredi Nemčije se bo še poglobila, Za¬ hodna Nemčija pa je “prepuščena”, da naj se popolnoma vključi v zahodni blok. Priprave za posebno konferenco v Varšavi Ko so se sovjeti tako na zunaj “des- interesirali” nad Zahodno Nemčijo, pa s tem niso prenehali s svojo borbo proti EOS in zedinjenju svobodnega dela Ev¬ rope. Ko so Vzhodno Nemčijo kot su¬ vereno enoto vključili v svoj blok, so ji s tem dali mnogo več kot pa ima Za¬ hodna Nemčija v zahodnem bloku. Vkljub ratifikaciji pogodbe o EOS in vkljub bonnskim dogovorom iz 1. 1952 Zahodna Nemčija danes ni suverena. Njena vojaška moč je enaka ničla, ker bo smela imeti lastno oboroženo silo še¬ le, ko bo organizacija EOS izvedena. Vzhodna Nemčija pa ima danes že 7 moderno opremljenih divizij, ki so do- sedaj delovale kot policijske enote. Po¬ slej bodo začele nastopati odkrito kot vojaške enote nove suverene vlade, po¬ veljuje ji pa maršal Paulus, bivši po¬ veljnik nemške vojske pri Stalingradu. Ta vojska bo kmalu ob meji z Zahodno Nemčijo, nakar se lahko začne počasi razvijati situacija, kakršna je bila na Koreji in je v Indokini. Toda trenotno bi sovjetski načrti še ne bili naperjeni v to smer, kot poroča¬ jo to dopisniki ameriških listov v Evro¬ pi. Sovjeti žele pred začetkom konferen¬ ce v Ženevi ustvariti v Evropi tak polo¬ žaj, da bi bilo jasno, da smatrajo vso Evropo že za svojo domeno. V Var¬ šavi nameravajo sklicati posebno kon¬ ferenco svojih satelitov, ki bi se je ude¬ ležile zlasti vlade Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Češkoslovaške. Na tej konferenci bi bila znova povdar- jena potreba, da se vsa Evrcrpa organi¬ zira v posebnem varnostnem sistemu, kakor je bil to na berlinski konferenci predlagal Molotov. Vsa Evropa se naj spremeni v posebno kontinentalno zve¬ zo, podobno zvezi, k: veže države ame¬ riškega kontinenta. V tej zvezi pa ne bi smele biti zastopan- ZDA, Anglija pa bi bila lahko nanjo navezana samo z rahlimi vezmi posebnih dogovorov. Res je, da bodo na konferenci v Varšavi samo povabili ostale evropske države v to zvezo, vendar računajo v Moskvi, da bo¬ do sklepi varšavske konference okrepili tiste, ki v Parizu intrigirajo proti EOS in olajšali delOvi-Ajs komunističnih strank v Italiji in Franciji. Varšavska konferenca bi naj bila prvo opozorilo, da mislijo v Moskvi resno na to, da mo¬ ra biti Evropa organizirana tako, kakor to oni hočejo; ako pa to ne bi zadosto¬ valo, tedaj bi se ob meji med vzhodno in zahodno Nemčijo v sredini Evrope kmalu mogla sprožiti taka kriza, ki je že razdejala Korejo in divja v Indokini. Tajna pogajanja o Trstu “New York Times” je 27. marca ob¬ javil poročilo iz Beograda, da se bližajo koncu tajna pogajanja med Beogradom in Washingtonom o položaju v Trstu. Položaj v Evropi se tik pred konferen¬ co, ki se naj v Ženevi sestane 26. apri¬ la, bliža nevarnim krizam. Sovjeti bodo povečali pritisk v Evropi, prav tako pa tudi ofenzive v Indokini, da bi pač na konferenci izsilili umik ZDA iz Evrope in pripustitev Kitajske v OZN. V Evro¬ pi sami se enotnost zahodnih zavezni¬ kov nevarno krha. V London je moral priti Harold Stassen, da prepreči preve¬ like koncesije sovjetom v vprašanju tr¬ govanja med vzhodom in zahodom. Ka¬ nada pa napoveduje, da je treba čim- prej priznati kom. režim v Pekingu in povabiti kom. Kitajsko v OZN. Da bi vsaj v enem sektorju fronto proti Moskvi okrepili, menijo v Wa- shingtonu to doseči tako, da bi okrepili svoje postojanke na jugu Evrope. Ker napoveduje Scelba ratifikacijo pogodbe o EOS, bo to lažje dosegel, ako pride do kake odločitve o Trstu. Titov režim pa je tudi v težavah in bi mu tudi ko¬ ristilo doseči v tržaškem vprašanju del¬ no razbremenitev. Pogajanja v tej sme¬ ri so trajala že več mesecev in so bila tajna. Sedaj so pred zaključkom in' je sporazum dosežen v tem, da bi Italija in Jugoslavija pristali na konferenco pe¬ tih, ki bi položaj Trsta definitivno re¬ šila, vendar se Italija in Jugoslavija ob¬ vezujeta, da bosta spoštovali dosedanjo razmejitev v tem področju, dokler se konferenca petih (Italija, Jugoslavija, Francija, Anglija in ZDA) ne sestane. S tem sporazumom bi bila odstranjena veljavnost izjave, ki so jo trije zahodni zavezniki objavili dne 8. oktobra, ko so sklenili zono A izročiti Italiji. Do kon¬ ference petih bi v Trstu še naprej osta le ameriške in angleške čete. Konferen¬ ca petih pa bi nato zono A priznala Ita¬ liji z nekaterimi mejnimi korekturami v prid Jugoslaviji. V letošnjem poljedeljskem letu znaša z rižem posejana površina 73.400 hek¬ tarjev. Te izredno zadovoljive podatke je objavila državna statistična služba v ministrstvu za tehnične zadeve na pod¬ lagi ugotovitev ministrstva za poljedelj- stvo in živinorejo. Omenjena številka je najvišja, kar jih je bilo dosedaj doseženih in presega za 4% z rižem posejano površino v lanskem letu. Značilnost objavljenih podatkov ob¬ stoja tudi y tem, ker je že presežena po¬ vršina, ki jo predvideva II. gospodarski načrt za področje, ki mora biti poseja¬ no z rižem v letu 1957. Ta površina je v smislu določil II. gospodarskega na¬ črta ocenjena na 72.000 hektarjev, kar se pravi zvišati za 44% povprečje pet¬ letnega načrta 1947-51. Z ozirom na posejano področje z ri¬ žem sodijo, da bo letošnji pridelek riža dosegel 190.000 ton. Pol zadovoljitvi vseh domačih potreb bo od te količine še osta¬ lo 25.000 ton riža za izvoz. Komunističnemu napadu bo sledil takoj neizprosen protinapad USA Lester Pearson, kanadski zun. mini¬ ster, je v 'Washingtonu, kjer se mudi na obisku, časnikarjem izjavil, da morajo zavezniki obeh Amerik skupaj in isto¬ časno izvesti protinapad na sleherno si¬ lo, ki bi izvedla napad na katerega ko¬ li zaveznika v obeh Amerikah ali v Ev¬ ropi. Pearson je bil prvi od ameriških zaveznikov, ki je pozval zahodne zavez¬ nike na tako akcijo v smislu novih na¬ črtov USA za obrambo demokracij. Ide¬ jo novih ameriških obrambnih načrtov je objavil Dulles 12. januarja t. 1., ko je dejal, da “bo odslej 'naprej ameriška obrambna politika slonela na zmožno¬ sti takojšnjega protinapada s sredstvi in na področjih, ki jih bomo mi sami določili.” Dulles takrat ni določno po¬ jasnil, če je mislil z besedami: “ki jih bomo mi sami določili”, samo na ameri¬ ško vlado, ali pa če bodo imeli pri tem besedo tudi drugi zavezniki. Zato je Pearsonov poziv vsem demokratskim zaveznikom prišel kot nekako pojasnilo Dullesove nejasnosti. Pearsonova izjava pa je obenem spro¬ žila celo vrsto ugibanj, kako namerava v slučaju napada postopati, predvsem kaj bo storil Eisenhower kot preds. dr¬ žave. Zato je Eisenhower na časnikar¬ ski konferenci jasno izjavil, da bo po¬ stopal “hitro in odločno po svoji lastni prevdarnosti v slučaju napada” in da “je prepričan, da ga državljani ne bi smatrali za nekrivega, če ne bi niče¬ sar storil in čakal na kongres, da bi raz¬ pravljal o položaju.” Postavil je celo trditev, da “bi morali slehernega pred¬ sednika obdolžiti ali celo obesiti, če ne bi postopal, kakor se od njega zahteva v slučaju nujnosti.” ZMEDE V EGIPTU Egipt se je znašel v težki vladni in državni krizi. Predsednik republike in vlade general Naguib je objavil, da bo vojaška vlada prenehala obstojati dne 23. junija, ko se bodo izvedle volitve v ustavodajno skupščino. Objavljeno je bilo, da pri volitvah ne bo smel kandi¬ dati nihče iz vojske. Istočasno je pred¬ sednik general Naguib obnovil vse sta¬ re egiptske stranke. Odredil je izpust na svobode tudi prvaka vafdistov Nahas paše. Sporočeno je tudi bilo, da bo pri volitvah general Naguib verjetno kandi¬ diral za predsednika republike. Po teh ukrepih so se na ulicah v Kai¬ ru pojavili demonstrantje, razdeljeni v dve skupini: del sindikatov in vojske ter policije je zahteval še nadalje vlado revolucionarnega sveta, katerega naj- Dulles je tudi v daljšem članku, ki ga je objavil v publikaciji Foreign Af- fairs, natančno pojasnil svojo izjavo z' x .. januarja. V članku med drugim pra¬ vi: “Eisenhowerjeva obrembna politika sloni na skupni moči zaveznikov, ki lah¬ ko izvedejo masovni protinapad. Eno od drugega je neločljivo. Zapadna Evropa je tako življenjsko važno področje, da je treba nanj posebej paziti. Njena in¬ dustrija predstavlja skoro resnično rav¬ novesje sil v svetu in. je zato prav ne¬ zadržna vaba za napadalca, ki bi bil pripravljen tudi na protiudarec, samo da to vabo pograbi. Zato mora vsak napa¬ dalec jasno imeti pred očmi in vedeti že vnaprej, da bo z napadom več izgubil kakor pa bo mogel pridobiti. Svobodni narodi ne morejo s človeškim materia¬ lom prekositi ZSSR in rdeče Kitajske skupno, niti ne s tanki. Zato morajo ime¬ ti boljšo strategijo, ki sloni poleg dru¬ gega tudi na atomskem orožju, ki je sedaj že na zalogi ne samo za strateško bombardiranje pač pa tudi za taktične akcije. NATO najbolje predstavlja kom cept o kolektivne varnosti. Več ali manj slične obrambne 'skupnosti se sedaj u- stanavljajo tudi na Daljnem in Srednjem Vzhodu.” Pred posebnim kongresnim odborom pa je Dulles na vprašanje dobesedno izjavil “Napad na Pariz ali London bo pomenil napad na USA in mu bo avto¬ matično sledil protinapad vsega ameri- : kega orožja.” V Franciji in Angliji je ta Dullesova jasna izjava povzročila velik preplah, češ, da bo USA s protinapadom potegni¬ la obe državi v totalno vojno z napadal¬ cem, ne da bi jih za to prej vprašala. vidnejši predstavnik je podpolkovnik Nasser, drugi del pa je demonstriral za vzpostavitev demokracije, kakor je to napovedal predsednik general Naguib. Zaradi vedno večjih nemirov se je se¬ stala vlada, na kateri so podali ostav¬ ko vsi ministri civilisti, člani revolucio¬ narnega sveta so pa zborovali ločena in so tudi hujskali množico za ohranitev sedanjega diktatorskega načina vladanja do leta 1956. Zaradi tako nasprotujočih si stališč približno enakomočnih sil v vojski in policiji, ki podpirata ena pred¬ sednika generala Naguiba, druga pa podpolkovnika Nasserja kot predstavni¬ ka revoluc. sveta, je bil Egipt tik pred izbruhom državljanske vojske. Med ge¬ neralom Naguibom in podpolkovnikom (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. IV. 1954 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je poslal v London svojega predstavnika, da tam s Churchi¬ llom prouči nove britanske predloge o skrčenju seznama strateških sirovin, ki jih zahodne države po skupnem spora¬ zumu ne smejo izvažati za železno za¬ veso. Churchill zahteva revizijo sezna¬ ma in s tem povečan izvoz nekaterih produktov v komunistične države. — ZDA so dale južni Koreji zagotovilo, da bodo zapustile ženevsko konferenco, ki bo razpravljala o zadevah Daljnega vzhoda, če na njej v 90 dneh ne bodo prišli do pozitivnih zaključkov. — ZDA bodo poslale v aprilu veliko trgovsko delegacijo v države latinske Amerike, kjer bo proučila možnosti povečanja a- meriškega izvoza poljedelskih- pridelkov in razvoja mednarodne trgovine. — Za¬ deva McCarthy-ja je zaradi hidrogenske bombe in posledic njene eksplozije na Bikinih, stopila nekoliko v ozadje celo v USA. Vendar traja spor med njim in vojsko dalje, ter je vojska postala za¬ radi več neovrgljivih dokazov komuni¬ stične infiltracije v njene vrste toliko zaskrbljena, da je gral. Ridgway, šef štaba, izdal povelje, po katerem bodo morali vsi častniki ameriške vojske pod¬ pisati novo lojalno izjavo. NIZOZEMSKA: Vlada je odločno za¬ vrnila sovjetsko grozilno noto zaradi vo¬ jaškega pakta, ki ga je ta država skle¬ nila z USA .Vlada v Haagu v odgovoru izjavlja, da “bodo ameriške letalske si¬ le imele svoja oporišča na Holandskem, naj je to Sovjetiji všeč ali ne.” ANGLIJA: Anglija je za nedoločen čas prekinila pogajanja z Egiptom gle¬ de odhoda britanskih čet s sueškega po¬ dročja. VATIKAN: Sv. oče Pij XIII j e pred dnevi po dveh mesecih bolezni prvič na¬ pravil kratek sprehod po vatikanskih vrtovih in je tudi prvič zopet maševal. FRANCIJA: Evropska narodna skup¬ nost, ki sestoji iz šestih zahodnih držav: Francije, Italije, Zahodne Nemčije in držav Beneluxa: Belgije, Nizozemske in Luksemburga, je brez objave razlogov odložila za 30. april napovedano konfe¬ renco v Bruslju. Menijo, da je razlog za odpoved velika razlika med Francijo in ostalimi državami glede zmanjšanja su¬ verenosti posameznih držav-članic v tej skupnosti. Francija hoče obdržati čim -več svoje suverenosti. ZAHODNA NEMČIJA: Predsednik republike dr. Teodor Heuss je podpisal bonske in pariške sporazume, ki se na¬ našajo na organizacijo zahodnoevropske obrambne skupnosti in vključitev Za¬ hodne Nemčije vanjo. S tem je dejansko prenehal veljati okupacijski statut. GRČIJA: Grška vlada je energično zavrnila sovjetsko noto, v kateri ji le¬ ta grozi s težkimi posledicami, ker je sklenila vojaško pogodbo z USA in ji odstopila letalska in pomorska oporišča. TURČIJA: Turška vlada je prav tako zavrnila sovjetsko grozilno noto zaradi sklenitve vojaškega pakta z USA. ZSSR: Zssr je izpustila na svobodo zadnjih 291 španskih protikom. borcev, ki so se v znani “Modri diviziji” borili na sovjetski fronti med drugo svetovno vojno proti komunizmu. INDOKINA: V Indokini divja vojna proti komunistom dalje. Francosko letal¬ stvo je z velikimi formacijami težko bombardiralo sovražnika in mu prizade¬ jalo take izgube, da je najhujša nevar¬ nost za padec francoske trdnjave, ki je oblegana že več tednov, nekoliko popu¬ stila. ZDA bodo v kratkem poslale no¬ va letala v francosko Indokino proti ko¬ munistom. (Nadaljevanje s 1. strani) Nasserjem je posredoval kralj Saudijeve Arabije. In kakor so poznejši dogodki pokazali z uspehom. In sicer v tem smislu, da je moral popustiti predsednik general Naguib in pristati na zahteve revolucionarnega sveta. Te pa so, da o- stane vse pri stanju pred 25. marcem, t. j. do leta 1956 vlada še naprej revo¬ lucionarni svet, volitev v ustavodajno skupščino ne bo, stare stranke ostanejo še naprej rezpuščene. V Egiptu so takoj proglasili obsedno stanje in obnovili cenzuro tiska. V Kai¬ ro pa vlada iz notranjosti dovaža nove kontingente vojske s tanki in strojnica¬ mi, da bi bila kos morebitnim večjim izgredom, ki bi jih sprožili nasprotniki vojaške diktature. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20 .— TRETJE PISMO G, DINKA BERTONCLJA Pred odhodom iz New Delhi-ja v Nantangua v Nepalu je g. Dinko Ber¬ toncelj poslal g. dr. Arku v Bariloče na¬ slednje pismo i Swiss Hotel, Delhi, 2. III. 1954. Dragi g. Arko in vsa ostala šuma! Ker je danes verjetno zadnjič, da se Vam lahko še oglasim z daljšim pismom, Vam moram kar takoj pisati, čeprav ne vem, če bom imel dovolj časa za pi¬ sanje. Jutri zjutraj namreč odpotujemo naprej v Nantangua v Nepalu. Zato imamo precej letanja. Danes ponoči so se vrnili Paco, Inara in Busquetz iz Bombaya, kjer so včeraj odpravili vso prtljago in robo po železnici v Nepal. S prtljago sta se odpeljala za vsak slučaj tudi Magnani in Ruiz, tako, da bo va¬ gon ja sigurno prispel v Nantangua. Danes je prišlo še nekaj stvari iz Ri¬ ma po zračni pošti. Pred nekaj dnevi pa je že prispel za nami Grajales, ki je v Rimu moral ostati zaradi filma, ker mu niso pustili vzeti s seboj. vse prtljage (okrog 300 kg). Danes smo to dobili, vendar pa imamo še strašne sitnosti s carino in pa še z BOAC samo. Mislim, da bi radi, da bi jim tukaj še enkrat pla¬ čali. No, pa upam, da bodo danes vse to uredili. Jutri ob treh zjutraj bomo že v vla¬ ku, ki vozi v Nantangua. Od tam bomo morali iti s kamionom do Bairava. V tem kraju imamo najete letalo, ki bo prepeljalo prtljago, šerpe in nas v petih ali šestih poletih v Pokhara. Tam se bo pa začelo pešačenje. Ko imamo zadnje vasi Beni in Muri za sabo, smo že ob reki Mayangdi Khola. šef šerpov Pasang Lama izgleda pre¬ cej izkušen mož. Bil je namreč že z več ekspedicijami na M. Everest-u, Nanga Parbat-u, gori Kz in še na drugih hri¬ bih. Mislim, da bomo lahko kar zado¬ voljni. Tukaj v Delhi pa sem se že vsega strašno naveličal, če bi morebiti prišli sem kot turisti, bi morda ne bil. Posta¬ jam že kar nekam nestrpen. Kar oddah¬ nil sem se, ko je prišel dan odhoda. Mesto Delhi smo si kolikor toliko o- gledali. Ima veliko zanimivosti. Najbolj sem se čudil temu, da je vse tako staro, a kljub temu še dobro ohranjeno. Tudi nekaj zgodovine sem si zapomnil. Sicer ne vem, če bo vse tako držalo, vendar Vam bom pa vseeno' napisal nekaj zgo¬ dovinskih podatkov. Mesto Delhi je bi¬ lo ustanovljeno že kakih 3000 let pred Kristusom. Deset mest je že zginilo na tem prostoru. To je videti še danes na področju 126 kvadratnih kilometrov o- krog Delhi-ja. Tu je namreč polno rud¬ nikov in grobišč. Največ sledov je še ostalo iz časov in imperija Velike Mon¬ golije, ki ga je ustanovil na severu In-, dije nečak velikega mongolskega osvo- jalca Tamerlana na koncu XV. stoletja. Leta 1739 ga je pa porušil perzijski kralj Nadir Šah in si tudi prisvojil vse bogastvo. Najbolj znana imperatorja sta pa “Akbar Zmagoviti” in njegov ne¬ čak Šah Jahan, ki je zgradil tudi krasno mošejo Taj Mahal v mestu Agra. New Delhi, oziroma Old Delhi je ustanovil pred približno 5 stoletji Šah Jahan. Palača v veliki trdnjavi “Red Ford _ Rdeča trdnjava” se imenuje palača velikih Mongolov. Mošejo, ki je zgraje¬ na na vrtu iz samega belega marmorja imenujejo “Perla”. Krasen prestol iz belega marmorja, okrašen z vsemi vrsta¬ mi dragih kamnov in na katerem je bil divan, je viden že ob vstopu v palačo. Na krasnem vrtu je polno stavb iz sa¬ mega belega marmorja. Sploh je ob vsakem koraku vidno veliko bogastvo. Minaret iz Kutaba (Kutar Minar) je edino dobro ohranjen ostanek iz dobe pred 2.000 leti. Ima 5 visokih nadstro¬ pij, v sredini se pa vzpenjajo navzgor stopnice. Z vrha minareta je krasen razgled po vsej dolini Jumma. Okrog stolpa so razvaline palač neke prince- sinje in nekega pesnika Kushru. Še raz¬ valine pričajo o veličastnosti nekdanjih palač. Saj ni nobenega kosa kamna, ki ne bi bil lepo obdelan in okrašen z raz¬ nimi ornamenti. Naj končam. Če bom mogel, se bom iz Nepala še kaj oglasil, če pa Vam do vrnitve ne bom nič pisal, naj Vas nikar preveč ne skrbi zame. Imejte se dobro in pridno delajte na picadi med tem ča¬ som. Upam, da bo planinska koča Paine lepa in prostrana. V aprilu se me vča¬ sih malo spomnite, ko bom v* stenah Daulaghiri-ja. Vaš Dinko od komunistov proglašene stavke. Z njo so komunisti hoteli podminirati se¬ danjo vlado, ker komunistom ni po go¬ du vlada, ki je nastala iz ljudstva in de- i la za ljudstvo, ampak vlada nasilja in i korupcije, ki sili narod v ekstrem, t. j. v komunizem. S kakimi težavami se mora boriti vla¬ da v Boliviji, dokazuje tudi slučaj kat. duhovnika Luisa Sagredo Bravo v Co- chabambi. Tudi o tem slučaju poroča tednik “Presencia”. Rev. Luis Sagredo Bravo je bil med mladino zelo priljub¬ ljen. Na vseučilišču se je s katolhkimi akademiki tako uspešno boril proti ko¬ munistom, ki so imeli v rokah vodstvo vseučiliške organizacije, da so pri zad¬ njih volitvah zmagali protikomunistični akademiki. Zaradi zmage protikomuni¬ stičnih akademikov so komunisti zapo- čeli proti omenjenemu kat. duhovniku divjo gonjo. Proglasili so ga za nasprot¬ nika sedanje revolucionarne vlade, za organizatorja pokolja ljudi 9. novembra, da je nosil avtomatično orožje in sode¬ loval pri zavzetju prefekture itd. Jas¬ no je, da so vsi ti očitki, od prvega do zadnjega, izmišljeni, vendar so pa ko¬ munisti dosegli le to, da je imel ta du¬ hovnik tudi neprilike s policijo, v ka¬ teri po dogodkih, ki jih omenja tednik “Presencia”, veje močan komunistični veter. Policija je dvakrat izvršila hišno preiskavo pri omenjenem duhovniku. Našla ni ničesar. Ker so pa komunisti gonjo proti temu duhovniku tako za¬ ostrili, da ni bil več varen življenja, se je odločil za potovanje v Argentino. Iz La Paza je dobil od vlade potno dovolje¬ ne. Na letališče v Cochabambi so ga spremili apostolski nuncij v Boliviji, dva tuja veleposlanika in konzula. Poli¬ cija v Cochabambi je pa kljub temu, da je duhovnik Luis Sagredo Bravo imel od vlade dovoljenje za potovanje v Ar¬ gentino, odredila na letališču njegovo aretacijo. Odvedli so ga na policijo, na¬ silno slekli z njega duhovniško obleko nakar so ga pretepali. Skušali so ga sli¬ kati v civilni obleki pred kupom orožja, da bi komunisti imeli v rokah obtežilih I material. Na zahtevo iz La Paz-a je policija v Cochabambi končno morala izpustiti iz zapora nedolžnega kat. duhovnika. Za vse te dogodke tednik “Presencia” dela odgovornega šefa policije v Co¬ chabambi. Komunistično rovarjenje v Boliviji “Presencia”, kulturni in informativ¬ ni tednik, ki izhaja v La Paz-u, v šte¬ vilki z dne 26. februarja poroča o veli¬ kem zborovanju bolivijskega delavstva v La Paz-u, na katerem je govoril tudi Predsednik republike Bolivije dr. Paz Estensoro. V svojem govoru je bolivijski pred¬ sednik ostro nastopil proti komunistom ter jih obsodil zaradi stavke, ki jo je nroglasil Sindikat nameščencev v in¬ dustriji in trgovini. Pohvalil je prepro¬ sti bolivijski narod, pa tudi delavstvo, ki je v zadnjih dogodkih, ki so se odi¬ gravali v tej državi, pokazalo veliko zrelost in ni nasedalo ter ne naseda več komunističnim parolam. Dr. Paz Es¬ tensoro je nato prikazoval smemo sta¬ lišče komunistov, ki vsako socialno pri¬ dobitev delavskih slojev označujejo kot svoj uspeh, ko pa v resnici za to nima¬ jo nobenih zaslug, ker socialni in gospo¬ darski položaj delovnih slojev, pa tudi vsega naroda, zbojšuje vlada sama od sebe in brez komunistične patronance. Narod je opozoril tudi na končni cilj GORIŠKA I TV Prof. Ježa je kot odgovorni urednik “Demokracije” zamenjal prof. Dabino- vič. Te dni razstavlja v Trstu v galeriji Rossoni tržaški slovenski slikar Bogdan Grom. Te dni bo izšla v Trstu nova pesniška zbirka na ega pesnika Vinka Beličiča z naslovom POT IZ DOLINE. Napovedani občni zbor Slovenske Kr¬ ščanske Socialne zveze je bil v zadnjem trenutku odpovedan. Vršiti bi se moral 14. marca 1954. Katoliški glas je 11. marca objavil, da se občni zbor ne bo vršil, ker je dr. Besednjak izstopil iz odbora SKSZ. 14. marca je bil v novi šoli pri Sv. Ivanu skupni sestanek vseh slovenskih tržaških šolnikov. Sklicale so ga vse tri slovenske strokovne organizacije: Zveza uslužbencev slovenskih šol, Zveza pro¬ svetnih delavcev, Sindikat slovenskih v olnikov, zato da predložijo šolnikom dogovor o ustanovitvi skupnega pred¬ stavniškega odbora: Zveznega odbora strokovnih organizacij slovenskih šolni¬ kov. V odboru zastopane organizacije so pristale na to, dd bodo za obrambo skupnih koristi skupno nastopale. Zbra¬ ni šolniki so toplo pozdravili ustanovi¬ tev Zveznega odbora z željo, da bi uspeš¬ no delal za utrditev in ohranitev slo¬ venskega šolstva na Tržaškem. (Zvezni odbor sestavljajo po 4 zastopniki vsa¬ ke organizacije. Predsedniki organiza¬ cij so prof. Šah Maks, prof. Umek Jo¬ že in prof. Deško Vladimir.) Dne 15. marca je odpeljala iz Trsta prva ladja izseljencev, ki odhajajo v Av¬ stralijo. Avstralske oblasti so dale do¬ voljenje za 2100 oseb iz Trsta in okoli- PRIMORSKA ce, da se naselijo v Avstraliji. Prednost so imeli kmetje. Večji del odhajajočih so Slovenci. Opozorila, naj ljudje, ki so tukaj doma, ne hodijo v Avstralijo, naj ne zapuščajo slovenske zemlje, ker je to edino v interesu Italijanov, so oči- vidno malo zalegla. Žalostno, da se na ta način danes rešuje tržaško vpraša¬ nje ... Sredi marca bi moral iziti v Trstu nov politični tednik, ki ga namerava izda¬ jati dr. Engelbert Besednjak. Izid se je nekaj zakasnil, ker ni tako lahko najti odgovornega urednika.. . Primorski dnevnik porablja mnogo prostora za napade na SDZ in Dobro¬ delno društvo. Na tradicionalni ples za pusta je namreč Dobrodelno društvo po¬ vabilo tudi tukajšnje funkcionarje ZVU tudi italijanske predstavnike. Hoteli so očividno pokazati, da je tudi med tr¬ žaškim me čanstvom dokaj Slovencev. Italijani so ples označili kot ples “kra¬ marjev” (botegheri), Primorski dnevnik pa ga je označil kot prodajanje in udi¬ njanje Slovencev Italijanom. V zvezi z dr. Besednjakovo napovedjo, da bo začel izhajati nov list za kat. politično usmerjeno prebivalstvo na Gori kem in Tržaškem, pripominja nek dopis v Kat. glasu naslednje: “človek bi dejal, da tu igrajo vlogo osebne ka¬ price, saj se, kakor pravijo, Slovenci ra¬ di kregamo. Pa ravno katoličani naj bi bili najbolj nesložni?! Ne, sedaj je “Ka¬ toliški glas” povedal, zakaj hočejo nov Pst; zato da bi “katoliški” list nič ne omenjal, kar je protiverskega v Jugo¬ slaviji ... In sedaj naj bi molčali ? Za¬ to da bi komunisti v Jugoslaviji nemo¬ teno zatirali vero, da ne bi noben Slove- Zaradi brutalnega nastopanja proti kat. duhovniku je bil policijski predstoj¬ nik izobčen iz kat. vere. Njegovo izob¬ čenje so po naročilu krajevnega škofa brali po vseh cerkvah. Tega se je pa mož ustrašil in je zaprosil za spravo ter jo tudi dosegel. Med tem je pa prejel kazen tudi od vlade, ki ga je zaradi postopa¬ nja z duhovnikom Luisom Sagredo Bravo odstavila. nec črhnil besedice o tem. Ti “katoliča¬ ni” mislijo, da bo naše ljudstvo šlo sle¬ po za njimi. Z molkom hočejo prikriti dejanja komunistov, ki hujskajo ljud¬ stvo, da napada škofe, ki vlačijo duhov¬ nike po ječah, ki hočejo duhovnike pri¬ kazati kot zločince... Če bi svobodni katoliški časopis o tem ne pisal, bi ne vršil svojega poslanstva, če bi sam od tega odstopil, bi se ne mogel več ime¬ novati katoliški.” V Portorožu je umrl Srečko Kumar, katerega so pokopali v Kojskem v Br¬ dih. Pokojni se je po končani vojni vr¬ nil iz Ljubljane najprej v Kojsko, nato je odšel v Gorico odn. Trst, končno pa se naselil v Kopru, kjer je odprl Glas¬ beno šolo. V števerjanu sta praznovala zlato po¬ roko Anton Koršič in Alojzija Jakin. V Gorici so odprli novo relejno po¬ stajo, ki bo, kot pišejo laški časopisi, posredovala zlasti večerne oddaje iz Ita¬ lije in bo tako vsaj deloma “onemogo¬ čala propagandistične oddaje iz jugoslo¬ vanske cone Trsta.” Devinski graščak Rajmund Turn Ta- xis je ob priliki drugega rojstnega dne svojega sina Karla Aleksandra poklo¬ nil občini Devin-Nabrežira dve nagradi, in sicer prvo v višini 50.000 lir za dotič- no osebo, ki se je v teku preteklega le¬ ta izkazala z dobrimi deli do svojega bližnjega, drugo v vLini 100.000 lir pa družinam otrok, rojenih v februarju 1952, v mesecu rojstva njegovega sina. Na predlog občinskega odbora je bila prva nagrada podeljena Alojziji vd. Met- likovec iz Sesljana za njeno pomoč so¬ vaščanom ter družini zakoncev Pertot, ki sta vzela za svoja dva otroka iz siro¬ tišnice. Druga nagrada je bila podelje¬ na družinama Rada Slavca iz Nabreži¬ ne ter Kosmina iz šempolaja. V vsako slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik ARGENTINA V Argentini se je prejšnji teden mudil na prijateljskem obisku čil¬ ski minister za narodno obrambo di¬ vizijski general Abdon Parra Urzua. Ves čas svojega bivanja v Argentini je bil gost države. Imel je več raz¬ govorov z ministri vojnih resorov, bil je sprejet pri predsedniku republike generalu Peronu ter si je ogledal raz¬ ne vojaške ustanove predvsem razne vojne industrije. Minister za narodno zdravje dr. Ca- rrillo je za začetek aprila sklical I. konferenco za ureditev zdravstvene službe v turizmu. Med IAPI-jem in sovjetsko trgo¬ vinsko delegacijo je bil sklenjen trgo¬ vinski dogovor, po katerem bo Argen¬ tina poslala v Sovjetsko zvezo 15.000 ton zmrznjenega ovčjega mesa. Do- sedaj je Argentina že izvozila v So¬ vjetsko zvezo 22.000 ton zmrznjene¬ ga ovčjega mesa, 8.000 ton masla, 3.000 ton zmrznjenega svinjskega mesa in 350.000 komadov nasoljenih živalskih kož. V Mendozi so bile prejšnji teden velike slavnosi ob vinski trgatvi. Kandidat Peronistične stranke za podpredsednika republike kontraadmi¬ ral Teisaire je imel prejšnji teden s svojim spremstvom velike shode po prestolnicah severnih argentinskih provinc. Povsod mu je prebivalstvo prirejalo navdušene sprejeme ter ga pozdravljalo kot zvestega sodelavca predsednika generala Perona. V Lanusu v ulici Canada 5303 se je zaradi neozdravljive bolezni obe¬ sil jug. državljan Martin Štola. V Mepuito v Santiago del Estero je umrl v 110 letu starosti Juan Je- rez, Italijan po rodu, ki je prišel v Argentino pred 50 leti iz Loreta. Pok. je imel 14 sinov, od katerih je naj¬ starejši sedaj star 83 let. Vnukov je pa zapustil 52. Vlada province Buenos Aires je odobrila kredit 9 milijonov pesov za popravilo raznih šolskih poslopij. IAPI in češka vlada sta sklenila trg. pogodbo, po kateri bo češka do¬ bavila Argentini raznega lesa za vrednost 14 milijonov pesov. V dolini Lerma v provinci Salta je bila pred dnevi silovita nevihta s to¬ čo. Neurje je povzročilo veliko škodo, ker so posamezni kosi toče tehtali do 400 gramov. Samo tobačnih nasadov je uničenih v vrednosti 15 milijonov pesov. Izbrano argentinsko nogometno moštvo bo odigralo s sovjetsko no¬ gometno reprezentanco dve nogomet¬ ni tekmi v Rusiji. Ena tekma bo go¬ tovo v Moskvi, za drugo pa sovjeti mesta še niso določili. Sovjeti pred¬ lagajo kot datuma za tekmi 9. in 12. avgust, Argentinci bi pa radi igra¬ li prej. Med posamezne province je bilo razdeljenih nad 57 milijonov pesov, ki jih je zvezna vlada dobila od raz¬ nih igralnic. Socialistična stranka je sklenila, da se aprilskih dopolnilnih volitev ne bo udeležila. Zato tudi ne more imeti javnih shodov. Tako je odredilo notr. ministrstvo. Ostale stranke, ki so po¬ stavile svoje kandidate za omenjene volitve, lahko shode povsod prireja¬ jo. Vlada province La Rioja je izdala drastične ukrepe za preskrbo prebi¬ valstva z mesom. Ker živinorejci na trge niso dovažali zadosti goveje ži¬ vine, je vlada sklenila, da bo živino, godno za zakol eksproprirala. Mednarodna trgovina Argentine za leto 1953 je izkazala saldo 1,451.3 mi¬ lijonov pesov, to je najvišja stopnja, ki je bila dosežena od leta 1946 na¬ prej. Višina izmenjave blaga je dose¬ gla 12.762,1 milijonov pesov. Od te¬ ga odpade na izvoz 7,103.7, na uvoz pa 5.655,4 milijone pesov. V vrsti iz¬ voznih proizvodov je na prvem me¬ stu meso v vrednosti 1.276 milijonov. Za aprilske dopolnilne volitve je vpisanih v volilne imenike v Buenos Airesu 1,751.655 volilcev. Od tega šte¬ vila je moških volilcev 896.056, žen¬ skih pa 855.599. Dr. Juan I. Cook je novi argentin¬ ski stalni delegat pri Združenih Na¬ rodih. Doslej je bil 6 let argent. ve¬ leposlanik v Braziliji. IAPI je sklenil pogodbo s Compa- nio Chilena de Aceros del Pacifico za dobavo 60.000 ton jekla. V provinci San Luis povzročajo pu¬ me tako veliko škodo živinorejstvu, da je provincijska vlada izdala od¬ redbo o potrebi pokončevanja te zveri. Buenos Aires, 1. IV. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Olouice iz Na sejah dne 20. in 21. januarja se je dokončno konstituirala kom. skup¬ ščina v 'Ljubljani. Sprejeti so bili po¬ slovniki in izvoljeni člani v stalne od¬ bore in komisije. V načelni razpravi o skupščinskem poslovniku je govoril edi¬ ni Ježe Petejan, ki je v svojem govoru povdarjal, da predlagani poslovnik “za¬ gotavlja slehernemu poslancu polno možnost za vsestransko udejstvovanje”. Strinja se z določbo, da je glasovanje v skupščini načelno javno. “Volilci naj vedo, kako glasuje njihov poslanec”, je dejal. Primerjajoč vlogo parlamentov in poslancev “v tako imenovani zahodni demokraciji” je naglašal dalje, “da je v nasprotju s strankarskimi interesi v za¬ hodnih parlamentih naloga poslanca resnično demokratičnega jugoslovenske- ga parlamenta zastopali koristi celote.” Ljudska skupščina LRS ima naslednje tri stalne odbore: administracijskega — predsednik Ivan Novak-Očka, odbor za volitve — predsednik Lojze Ocepek, ^ komisijo za razlago zakonov — pred¬ sednik dr. Heli Modic in komisijo za ljudske odbore. Na seji republiškega zbora so bili izvoljeni naslednji odbori: Odbor za or¬ ganizacijo oblasti in uprave — pred¬ sednik Vlado Krivic, odbor za gospodar¬ stvo — predsednik Ivan Maček, odbor za prosveto in kulturo — predsednik Josip Vidmar, odbor za zdravstvo in socialno politiko — predsednik Viktor Avbelj, odbor za proračun — predsednik Branko Babič, zakonodajni odbor — predsednik Jože Petejan, mahdatno imu¬ nitetni odbor — predsednik Stane Bob¬ nar in odbor za predloge in pritožbe — predsednik Anton Šušteršič. Na seji zbora proizvajalcev so bili izvoljeni naslednji stalni odbori: Odbor za gospodarstvo — predsednik Zvone Labuna, odbor za gospodarske organi¬ Ali imate Zbornik - Koledar Svo¬ bodne Slovenije za leto 1954? Če ga še nimate, nabavite si ga takoj in z njim obogatite svojo družinsko knjiž¬ nico. Dobite ga lahko na Victor Mar- tinez 50, Buenos Aires samo za 44 pesov. Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬ nije za leto 1954 je največja in naj¬ bolj reprezentativna knjiga protiko- munističknih Slovencev v svetu. O slovenski knjigi v zamejstvu je pa Msgr. Matija Škrbec v poročilu o dr. Ahčinovi Sociologiji napisal te¬ le tehtne besede: "V zasužnjeni domovini komuni¬ stični režim z ogromnimi materialni¬ mi žrtvami podpira svoj komunistič¬ ni propagandni tisk vseh vrst. Vsa li- teraturaNinora služiti le propagandi za komunizem. Slovenska emigra¬ cija ima sedaj veliko nalogo in na¬ rodno dolžnost, da podpira sloven¬ sko knjigo, ki služi resnici, ne pa ko¬ munizmu. Narodna dolžnost vsake¬ ga zavednega Slovenca je, da z na¬ kupom slovenske knjige omogoča njeno izdajanje." GLASBA Zaradi zveze s prejšnjim poglavjem, ki je govorilo o gledališču, naj najprej omenim ljubljansko in mariborsko o- pero. — Vemo, da vodstvo ljubljanske opere ni v nesposobnih rokah, vendar je sporedni nivo zelo padel. V primeri s koncertnimi programi je operni spored revnejši. Gotovo je glasbeno občinstvo s koncerti toliko postreženo, da lahko iz¬ haja brez velikih opernih dogodkov. Iz¬ bor oper je preračunan le na povpreč¬ nega ljubitelja, ki mora najbrž tudi no¬ siti večji del stroškov za vzdrževanje o- pere. Neko pismo iz Maribora tarna, da morajo za dva operna kostuma igrati dva večera in najbrž v Ljubljani ni do¬ sti drugače. Repertoire sestoji v ogrom¬ ni večini iz ljudskih oper, ki jih ponav¬ ljajo iz sezone v sezono. (Ljubljanski dnevnik sploh ne prinaša več operne kritike. V sezoni 1952J53 sta bili vsaj dve pomembnejši noviteti, Sutermei- strova Romeo in Julija pa Brittonova Beraška opera; med večje dogodke šte¬ jemo lahko še Beethovnovega Ftdelia in Lhotkov balet Vrag na vasi z Mlakar¬ jem. Niti ene ruske opere, niti Wagner- ja, niti nobene domače, razen Era z o- nega-sveta, ki so ga ponovili zaradi go- stovtenja Heybalove )n razen Grorenj- zacije — predsednik Ivan Gorjup, odbor za vprašanja dela in socialnega zavaro¬ vanja — predsednik Lojze Ocepek, od¬ bor za proračun — predsednik Stane Bizjak, zakonodajni odbor — predsednik Daniel Lepin, mandatno-imuriitetni od¬ bor — predsednik Andrej Stegnar in odbor za predloge in pritožbe — pred¬ sednik Rudi Ganzuti Poslanca republiškega zbora v Ljub¬ ljani Alojz Benko in Štefan Šabjan sta dala ostavko, ki je bila sprejeta. Proti njima je namreč javno tožilstvo vložilo tožbo na okrajnem sodišču v Murski Soboti zaradi zlorabe uradnega položa¬ ja. šabjan kot predsednik in Benko kot podpredsednik okrajnega ljudskega od¬ bora okraja Murska Sobota sta si pri gradnji svojih hiš prilaščala po zelo niz¬ kih cenah ali pa tudi zastonj delovno silo, orodje in gradivo. Na skupni seji ljudske skupščine LRS je bil razrešen dolžnosti sodnika Vrhov¬ nega sodišča LR Slovenije dr. Teodor Tominšek, ker je bil imenovan za držav¬ nega sekretarja za pravosodno upravo LRS. Na Titov predlog je bil na 3. plenar¬ nem zasedanju CK Zveze komunistov Jugoslavije sprejet sklep, da se imenuje¬ jo za člane tega vrhovnega odbora jug. komunistov Miha Marinko, sekretar CK Zveze komunistov Slovenije, Petar Stam¬ bolič, sekretar CK ZKS in Blažo Jova¬ novič, sekretar CK ZK črne gore. Ta spopolnitev je bila zaradi izpraznjenih mest po- smrti Borisa Kidriča in izgo¬ nu Milovana Djilasa in CK ZKJ. V Ljubljani j e bil januarja dvodnevni posvet filmskih podjetij in filmskih de¬ lavcev. Na sestanku so sklenili naj film¬ ska podjetja v prvi vrsti snemajo “do¬ kumentarne” filme. Pravijo, da imajo v načrtu tudi izdelavo umetniških filmov. Zaradi rentabilnosti bodo filmska pod¬ jetja snemala v koprodukciji s tujimi filmskimi podjetji. Koordinacijski cen¬ ter, da bo izdelal mesečni filmski žur- nal s prispevki iz vseh republik. Ker se pa vodstva kino-podjetij domačih kom. dokumentarnih filmov branijo, je bilo predlagano, naj bi ob vsakem tujem umetniškem filmu obvezno predvajali domače dokumentarne filme. Komunisti so v opoziciji navadno zelo glasni v svojih kritikah o “zapravljanju ljudskega denarja”, na oblasti so pa največji zapravljivci in razsipniki. Svo¬ je funkcionarje, katerim so odmerili na¬ logo, da morajo nastopati v vlogi kom. poslancev — so določili kar lepe nagra¬ de. Sklenili so, da imajo poslanci zvez¬ ne skupščine poleg stalne mesečne na¬ grade, še posebne dnevnice za tiste dni, ko sodelujejo v delu skupščine ,njenih odborov ali komisij, če nimajo stalnega bivališča v Beogradu. Urejeno je tudi vpra anje odškodnine na račun potnih stroškov za potovanje kom. poslancev v ga zbora (skupščine), ki opravljajo stal- njihove volilne okraje. Poslanci zvezne- ne funkcije v skupščini ali v zveznem izvršnem svetu, pa dobe še posebne na¬ grade. Umrli so: V Ljubljani: Mira Guček, učiteljica v p., komercialist Joško Pisan- skega slavčka. Vodi Verdi s Traviato, Trubadurjem, Rigolettom in Falstaf- fom, sledi mu Puccini z Madame Butter- fly in Boheme, pa .e Faust, Carmen in Dvorakova Rusalka. Balet je dal samo Delibesovo Coppelio. K temu “železne¬ mu” repertoireju sta se v jeseni pridru¬ žila še Werther in Seviljski brivec, za¬ htevnejših stvari pa iz prejšnje sezone niso več ponavljali. Za tem sporedom Maribor prav nič ne zaostaja: Don Pas- quale, Tosca, Traviata, Nedbal: Od pravljice do pravljice (edina opereta), Zrinjski, Trubadur, Carmen, Čajkovske¬ ga Labodje jezero, Rusalka, Cavalleria rusticana in Gianni Schichi. Ljubljanska filharmonija razpolaga s poklicnim orkestrom in poklicnim pev¬ skim zborom. Pevski zbor je bil v veli¬ ki nevarnosti, da se razide zaradi po¬ manjkanja sredstev, vendar so ga za enkrat še rešili. Orkester je silno dela¬ ven, simfonični koncerti se vrstijo z ve¬ liko naglico in kot ugotavlja kritik dr. Švara, dostikrat samo z napol naštudi¬ ranim programom, tako da se orke¬ stralna reprodukcija vkljub kvalitetnemu programu spet bliža provincialnemu ni¬ voju: vse zato, ker je treba blagajno vzdrževati z inkasi v ravnotežju z izdat¬ ki. Švara pri tem ugotavlja, da je bel¬ ski, biv. trgovec, Frančiška Dolničar, Marija žvan, roj. Kocijan, Alojzij Pan¬ gerc, zasebnik, Ivana Zorko, upok. Tob. tovarne, Ana Lavrič, Frančiška Pograjc, Franc Sojer žel. upok., Mira Zupančič, Ivana Glavnik, Marija Krainer, Josip Sa- ter, strojevodja v p., Elca Tavčar, pošt¬ na uradnica, v p., Frančiška Eržen, roj. Šetina, upokojenka, Sonja Gaberjevčič, roj. Praprotnik, učiteljica v p., in Tere¬ zija Lesjak v Ptuju, Anton Srebotnjak, pos. v Orehku pri Postojni, Neža Dolin¬ šek v Mengšu, Marija Ačkun, roj .Za- vrašek v Hrastniku, FrančLka Drnov¬ šek, roj. Kremžar v Hrastniku, Ivan Hartman, upok. na Viču, Ivan Rus, pos. iz Loškega potoka, prof. Anton Zupan, gimn. ravnatelj v p. v Vrbi, Ivanka Go¬ lob v Škofji Loki, Franc Dremelj na Lavrici, Roza Skumavec v Trstu, Josip Hočevar, Vel. Lese, Jakob Zapušek v Št. Vidu pri Planini in Marija Javornik, pos. na Vrhniki. Titova agencija Jugopres je objavila, da bo v Jugoslaviji od 1. aprila dalje zo¬ pet veljalo obvčevanje kmečkih pose¬ stev po katastru, kot je bilo vsa leta prej v veljavi. Jugoslovanski komunisti so namreč po prevzemu oblasti, v želji po reformah in da bi čim bolj izropali slovenske kmetije, vpeljali obdavčevanje na pridelek. Toda po nekaj letih bridkih izkušenj se je izkazalo, da tako ne more več iti naprej, zato so bili prisiljeni se povrniti zopet k staremu načinu obda¬ včevanja, ki je bil v veljavi v “reakcio¬ narnih časih”. V ta namen so po vseh občinah izdelali katastrske sezname, v katerih so nanovo določili katastrsko vrednost zemljišč. Na podlagi teh določil bodo sedaj odmerjali davke, ki so jih pa komunisti seveda močno navili. Najemnino stanovanjskih hiš po no¬ vem stanovanjskem zakonu, o katerem smo svoj čas že poročali, bodo določali po kvadratnih metrih stanovanjske po- Slovenci v Buenos Aires MATURA V nedeljo je ponovila SO v A iz spore¬ da ene svojih prejšnjih sezon Fodorje- vo veseloigro z včasih prav solzavimi vložki “Maturo”, ki je skoraj napolnila ciudadelsko dvorano, čeprav smo imeli istočasno nekaj kvader stran materinsko proslavo. Odprla je novo gledališko se¬ zono že v septembru južne hemisfere in če je to dobri omen za produktivnost na¬ ših gledaliških družin, smemo letos pri¬ čakovati bogato sezono. Fodorjevo delo ni velika umetnina in Madžari imajo mnogo večjih. Velike u- metnine malih narodov pa ne gredo rade med svet in prav Madžari so bili tisti mojstri, ki so se znali uveljaviti rajši z lažjimi, bolj aktualnimi šlagerji. Takš¬ ne stvari so znali hitro prevesti v nem¬ ščino in nemščina jim je odpirala pot še v širši svet. V prevodu “Mature” smo slišali precej prav neprebavljivih nem- čizmov, ki hi jih tudi slovenski oder v Argentini lahko brez škode za tradicijo popravil prevajalcem ljubljanske drame. Je pa prav hvalevredno, da sežemo ta¬ krat, ko ravno ni domače stvari pri ro¬ kah, po predvojnih delih tistih narodov, s katerimi vodimo zdaj skupno borbo. “Matura” ie realistična, drama z mnq- grajska filharmonija finančno dobro preskrbljena. Posamezni ljubljanski kon¬ certi so vendar dosegli visoko kvaliteto tudi v izvajanju, kar je rezultat izred¬ nih naporov. V sezoni 1952|53 je dala filharmonija skupno 39 orkestralnih, 4 zborovske in 5 vokalno - instrumental¬ nih koncertov, deloma tudi izven Ljub¬ ljane. Pogostejši so bili koncerti po no¬ vem letu 1954, kot tudi jesenska sezona 1953 ni bila posebno plodovita. Abon¬ majski koncerti filharmonije so se mo¬ rali v jeseni preseliti iz unionske v fil¬ harmonično dvorano, ker je bil vpis a- bonmajev prepičel. Orkestralne in orke- stralno-pevske koncerte so dirigirali v 1. 1953 Bogo Leskovic (vsaj 5 progra¬ mov), J. Cipci, S. Hubad in L. Matačič (vsak vsaj 4), vsaj po enega Klaro Mi- zerit, Uroš PrevorŠek in D. Žebre; kot gostje po enega Juan Jose Castro, He- rold Saeverund (znan je Jakčev portret tega Norvežana) in Avstrijec Karl Ran- dolf. Slovenska instrumentalna skladba je bila zastopana v odlični meri: Arnič: Na domači grudi in še ena skladba, Bravničar: Belokranjska simfonija in Antiteza, Uroš Krek, Simfonietta, Ia- jovic: Psalm, Leskovic: De profundis (na Gradnikov tekst), Lipovšek, Mize- rit: Pevcu, Ramovš: Simfonietta, Šker¬ janc: IV. godalna simfonija, Suita v starem slogu in še ena skladba, Škerl: Serenada, Švara. Ne poznam skladatelja Jarnoviča, ki je bil tudi zastopan .En vršine glede na kakovost in lego stano¬ vanja. Zbrano najemnino bodo razdelili v amortizacijski sklad, namenjen za in¬ vesticijsko vzdrževanje hiše, v sklad za hišno upravo in v sklad za tekoče vzdr¬ ževanje hiše. Zasebni lastnik “ima pra¬ vico” do dela najemnine, ki ga določi ljudski odbor, ki pa ne sme presegati deset odstotkov celotne najemnine. Za¬ sebni lastnik “ima tudi pravico” do pri¬ mernega brezplačnega stanovanja v svo¬ ji hi: i, mora pa plačevati v sklad za vzdrževanje hiše znesek, ki ustreza na¬ jemnini stanovanja. Mariborska mestna občina je spreje¬ la sklep, s katerim je Maribor dobil tri kulturne ustanove. Tako je bila usta¬ novljena Umetnostna galerija. Za nje¬ nega upravnika je imenovan prof. Bran¬ ko Rudolf. Druga kulturna ustanova je Mariborska filharmonija, ki bo delovala kot oddelek Slovenskega narodnega gle¬ dališča, toda s samostojnim financiran¬ jem. Za direktorja filharmonije je ime¬ novan dirigent Ciril Cvetko. In končno so na levem bregu Drave odprli Držav¬ no glasbeno šolo, ki jo bo vodil kot rav¬ natelj Jaroslav Jerebek. V Škofji Loki so z novim letom od¬ prli okrajno sodišče. V občini Starše so imeli dne 27. dec. lanskega leta lov na zajce z mrežo in ne s puškami. Mreža za lovljenje zajcev je bila dolga 700 m. 500 m je je bilo razpete v ravni črti, robovi pa so bili upognjeni v obliki črke U. Gonjači so podili zajce proti mreži, ki so se skuša¬ li rešiti z divjim begom, skozi mrežo, pri tem so se pa vedno bolj zapletali v vrvi. Lovci so žive zajce spravljali v pripravljene zaboje, s katerimi so jih poslali v Francijo. Tja so jih prodali zaradi tega, da bi se zajčji rod tam zno¬ va zaplodil, ker je zajčja kuga pobrala skoro vse dolgouhce v Franciji. Argentini gimi liričnimi in črtičastimi vložki. Ne¬ kaj časa teče dejanje, potem pride pa na vrsto deklamacija ali idila, če hoče režiser pognati dejanje, mora ono drugo črtati, s tem pa srcu gledalca nekaj u- krade. G. Špeh je precej črtal, a vseh vzdihljajev vendar ne in tako se je ma¬ tura zavlekla. K temu je nekaj pripomo¬ gel še mestoma prepočasen tempo. Ime¬ la pa je ta predstava neko odliko, ki je redka: vsi igralci so bili na približno isti višini, in sicer precejšnji. Pri nekaterih je bilo opaziti nadpovprečno nemo igro. Na splošno so se izogibali ponavljanja mimike, kar pa ni šlo tam, kjer so pri prejšnjih nastopih dosegali z istimi ge¬ stami posebno dopajenje. Izgovarjava je bila skrbna, potrebno pa bo pri nekate¬ rih pričeti z gojenjem govorne tehnike. Ta ekipa lahko mnogo napravi, če bo vso sezono vstrajala pri začetni vnemi. M. M. Na umetniškem večeru na Cvetno ne¬ deljo 11. aprila bo prirejena prva umet¬ nostna razstava za Slovence v Argentini. Razstavljena bodo dela Šantla, Vavpoti¬ ča, Jakopiča, Jame, Pavlovca, Perka, Bare Remec in drugih. Po govoru pred¬ sednika Jurčeca bo krstna izvedba Ger- žiničeve dramske kantate “Balada o ma¬ teri”, doslej največje glasbene stvaritve simfonični koncert je bil ves posvečen Beethovnu, eden Čajkovskemu. Izmed tujih skladateljev so izvajali največ Brahmsa (5 krat), Beethovna (4), Dvo¬ raka (4), Ravela (4), Mozarta (3), po dvakrat Bjelinskega, Borodina, Čajkov¬ skega in Honneggerja (Pacifik), z eno skladbo so bili na sporedu Em. Bach, J. S. Bach, Bridge, Bruckner, Berlioz, Cel¬ imi, Cherubini, Correli, Ciglič, Dukas (Črnošolec), Franck, Gershvin, Hača- turjan, Liszt, Musorgski, Rahmaninov, Respighi, Saeverund, Schumann, Siegl, Rihard Strauss, Stravinski, Svendsen, Šostakovič, šulek, Uhl, Vivaldi, Wag- ner, Wolff, Ferrari, Hubad in Leskovic sta gostovala v Zagrebu, Hubad tudi v Helsinkiju. V Ljubljani sta nastopila z javnima koncertoma še radijski or¬ kester z zborom (nemški klasiki, Brit¬ ten, madrigalisti, slovenska moderna) in orkester jug. vojske iz Belgrada, ki je pod dirigentom Francetom Klinarjem igral Biničkega in Dvoraka. Pevski zbor filharmonije je naštudi¬ ral dva obsežna koncertna programa. Prvi je bil posvečen slovenski modemi in je obsegal skoraj samo prvič izvaja¬ ne skladbe Adamiča, (Lajovca, M'irka, Prelovca, Ravnika, Marolta, Kogoja, -Osterca, Vrabca, Tomca, Švare, šivica, Lipovška, Gobca, Liparja, Mihelčiča in svojega dirigenta Simonittija. Drugi koncert ie imel na sporedu jugoslovan¬ sko zborovsko produkcijo. Za mladino je Materinska proslava (28. marec 1954.) Stara kitajska zgodba, ki se je pozne¬ je prenesla tudi v rusko leposlovje, pri¬ poveduje, da je nekoč Najvišji Duh po¬ vabil vse Kreposti na gostijo. Sredi slav¬ nosti pa je opazil, da se dve čudovito le¬ pi čednosti še ne poznata med seboj. Sto¬ pil je k njima, prijel prvo za roko in jo predstavil: Dobrota. Nato se je poklo¬ nil drugi in jo nagovoril: Hvaležnost. Zgodba pravi ob koncu: “Odkar stoji svet — in stoji že| lep čas — sta se do¬ brota in hvaležnost prvič srečali.” Dan za dnem verjamem tej zgodbi. Sa¬ mo enkrat na leto ne. Na dan skupnega godu naših mater se zaklinjam, da je ta zgodba — laž. Proslavo je priredila “Slovenska De¬ kliška Organizacija”, kar daje lep pou¬ darek vsej prireditvi: dekleta, ki bodo same sprejele veličino in žrtev materin¬ stva, se spominjajo svojih mater, preden same nastopijo isto pot bolečine in od¬ povedi, a tudi čudežno pot soustvarjanja novih življenj. Majhna in skromna dvorana župnišča v Ramos Meiia, skromen in prisrčen program, kot je skromno in prisrčno, a čudovito nesebično življenje slovenske matere, ki nam je vsem toliko dala, a kateri smo mi vsi toliko vzeli. Recitacije deklet in fantov: v primer¬ javi z otroškim nastopom, bi od njih pričakovali Več kot pa samo šolsko po¬ dajanje. Lepa je bila klavirska točka, ki jo je izvajal neki “deček brez imena”. Dekliški zbor je bil ubran in pesmi do¬ bro izbrane. Govor gdč. Mare Bidovče- ve je bil podan v obliki premišljevanja, dobro pa hi bilo vsaj za konec nekaj na- vduševalnih besed. To je bil materinski dan slovenskih izseljencev v Buenos Airesu, leta 1954. Proslava je bila preprosta, a prisrčna. Nekaterih morda ravno zaradi te pre¬ prostosti ni zadovoljila. A če bi le-ti ve¬ deli koliko dela in žrtev pa koliko ljubez¬ ni ie tudi v teh preprostih rečeh, bi spo¬ štovali srčno kulturo in plemenito priza¬ devanje tistih, ki ne delajo za denar ne za čast, ampak ostajajo tihi in skriti in nikjer omenjeni za kulisami odra in živ¬ ljenja. Če bi to premislili, bi sklonili gla¬ vo in spoštljivo molčali, če bi se pa med njimi morda našel kdo s preprostim in čutečim srcem, bi mu ob vsem tem mo¬ goče solze orosile oči. .. Dejanje in dajanje ljubezni je pač naj¬ višja kultura, ne sicer razumska, z vse¬ mi mogočimi lestvicami in stopnjami, ampak srčna. Hvala Bogu, da te “kultur¬ ne sile naših izseljencev še niso dovolj izčrpane” ker, kadar bodo, ho konec na¬ še ljubezni in — kulture. š. A. slovenskega izseljenstva. Gdč. Kraljeva bo igrala na klavirju dve skladbi iz “No¬ vih akordov”. Po kratki misli o poslan¬ stvu umetnosti bo odigrano zgoščeno 2. dejanje Gheonovega misterija “Igralec in milost”. Mar del Blata Dne 6. marca t. 1. je bil krščen v cer¬ kvi sv. Petra in sv. Cecilije Robert-Karel, sin g. Herberta Lichtenberga in ge Ane, roj. Devetak, čestitamo! priredil poseben koncertni program z Adamičem, Simonittijem, Lajovcem, Maroltom, Venturinijem in Mokranjcem. Poleg filharmoničnega in v zvezi z or¬ kestrom radijskega zbora je v Ljubljani koncertiral samo še zbor Glasbene Ma¬ tice, ki pa ni bil deležen ugodne kritike kritik dr. Danilo Švara je sploh zago¬ vornik poklicnih izvajalskih korpusov s predsodki do amaterjev. Tri koncerte je ta.zbor priredil na Koroškem. Vodi ga Ciril Cvetko, na sporedu so bili starej¬ ši slovenski skladatelji, od mlajših Cvetko, Kozina, Pahor, Ravnik in Vra¬ bec. Akademski pevski zbor — sedaj ima predikat “Tone Tomšič” — v Ljub¬ ljani menda ni nastopil, pač pa zaradi fi¬ nančnih težav v enem in istem popoldne¬ vu v Škofji Loki in Kranju in sicer pod vodstvom Radovana Gobca z “umetniško predelanimi” svatbenimi obredi s Ko¬ roške, Dolenjske in iz Prlekije. Gostuje tudi e druga akademska folklorna skupina “France Marolt” z narodnimi plesi. Ljubljana napreduje torej v števi¬ lu orkestralnih koncertov ob istočasnem številčnem nazadovanju pevskih zborov¬ skih; če vtis ne vara, je tudi v nastan¬ ku novih skladb zaznamovati podobno razmerje. Med domačimi komornimi in solistič¬ nimi koncerti je omeniti naslednje: kon¬ cert Lipovškovih samospevov, komorni kvartet s Troštom (Škerjanc, Beetho- (Nadaljevanje na 4. strani) M. M. LETO 1953 V KULTURNEM ŽIVLJENJU DOMOVINE Stran 4. SVOBOLNA SLOVENIJA Buenos Aires, I. IV. 1954 SLOVENCI PO SVETU VSA Slov. kat. akad. starešinstvo v Cleve¬ landu je imelo januarja meseca kultur¬ ni večer, na katerem je pisatelj Karel Mauser govoril o slovenski književnosti po prvem katoliškem shodu pa vse do danes. Klub Krog je imel v začetku februar¬ ja v Slovenski pisarni sestanek za svo¬ je člane in prijatelje. Na sestanku je Uroš Resman predaval o organizaciji Free Europe in o njenem delu v smi¬ slu pomoči evropskim študentom v Ame¬ riki. Pevski zbor Slovan je imel 14- fe¬ bruarja koncert v Slov. narodnem domu v Clevelandu. Nastopil je samo moški zbor ter je pel samo slovenske narodne in umetne pesmi. V Severni Ameriki se je ustanovilo Cirilmetcdijsko gibanje, ki pravi, da je “gibanjev za trajni in pravični svetovni mir, red in edinost.” Iz okrožnice, ki jo je to gibanje razposlalo, je razvidno, da ima 16 odsekov. V pripravljalnem od¬ boru so za ženski del: Zalar Mary, Ko¬ želj Jennie, Gros Eleonora, Alič Antoni¬ ja, Mlinar Marijanca, za moški del pa Nemec Anton, Gospodaric Ferdo, Mer- kun Anton, Zalar John, Novak Nande in Maršič Franjo. Kanada, Poroke. V Torontu so se januarja po¬ ročili naslednji pari: Franc Urbančič iz Šmihela pri Št. Petru na Krasu in Ma¬ rija Ljudmila Rustja iz Kamanj na Vi¬ pavskem, Jože Debeljak od Sv. Gregorja pri Sodražici in Ana Matko iz Maribora, Henrik Peternel iz Novakov in Silva Pravst iz Ljubljane, Martin Sterle z Iga pri Ljubljani in Krista Zupančič iz Ljubljane. Družinska sreča. Jožefu Jerebu in nje¬ govi ženi Mariji, roj. Zlate se je rodila hčerka Marija - Jožica, Francetu Jerini njegovi ženi Uršuli, roj. Weber se je prav tako rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Helena Frančiška. Peru Salezijanski predstojniki v republiki Peru so izkazali veliko priznanje slo¬ venski delavnosti in sposobnosti s tem, da so č. g. Poldeta Kavčiča postavili za ravnatelje velikega salezijanskega 'zavoda z 800 gojenci v Piura. Imeno¬ vanje g. Kavčiča za ravnatelja tako ve¬ likega zavoda je tem pomembnejše ker je v istem zavodu med salezijanskimi sobrati zastopanih kar šest narodnosti: peruanska, slovenska, češka, holandska in nemška. G. Kavčiču k imenovanju čestitamo in mu želimo veliko uspehov. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. L. XXII. April 1954, štev. 4. Vsebina: Zdrava Marija, milosti polna (Zora Piščančeva), Como se refleja la semana en las costumbres eslovenas (Joe Juck), šege na domačih tleh (Joža Kmetov), Glej, prišla oljčna O veliki kulturni zrelosti slovenskih izseljencev pišejo vsi slovenski in tudi drugi časopisi ob priliki natiska prve slovenske znanstvene knjige — dr. Ahči- nove Sociologije, ki je pred kratkim iz¬ šla v Buenos Airesu. Ta kulturna zrelost pa naj se pokaže! tudi v tem, da se nobe¬ nemu Slovencu ne bo zdelo škoda dati borih 20 pesov za to odlično delo. Knji¬ ga se dobi v Dušnopastirski pisarni na V. Martinez 50 in na Granaderos 81. je nedelja (Simon Gregorčič). Marijino velikonočno veselje (Al. Košmerlj). Dve družini (Pierre L’Ermite — Vinko Lov¬ šin), Velika noč, pridi (Gregor Mali), Velika noč v rdeči Moskvi Walter B. Smith), Sveti boj (dr. Mirko Gogala), Turnišče (Marijan Marolt), žene v Je¬ zusovem rodovniku (prof. Pavel Slapar), Zveličar naš je vstal iz groba (Gregor Hribar), Svetniki gredo v pekel (Vinko Flek), Družinska verska vzgoja (dr. Ru¬ dolf Hanželič), Prepovedane igre (Vin¬ ko Flek), Podrta smreka (N. N.), Svet, meso in oče Smith (B. Marshall — B. Rozman), Konkordat s Španijo (dr. Ivan Ahčin); Kaj pa med nami, Stopnice (Bogdan Budnik), Komunizem v deja¬ nju, Kaj pa doma; Hudo je danes na svetu, Veliko, preprosto vprašanje (Vla¬ dimir Kos), Nove knjige (Joža Jurak), Misli, šale in otroška priloga. Božje ste- Cvetna nedelja II. aprila 1954 ob 18. uri na Montevideu 850. Umetniški večer 1 Umetnostna razstava “Slovenska pokrajina. (Odprta že ob 17. uri). Govor predsednika g. Rude Jurčeca, Lojze Geržinič, Balada o materi. Dramska kantata za soli, ženski pev¬ ski in recitacijski zbor pa klavir na besedilo iz “Velike črne maše za pobite Slovence” Jeremija Kalina. Gojmir Krek, Slovanski capriccio, Benjamin Ipavic, Fantazija po motivih Jenkove pesmi “Naprej”. Klavir: prof. Ančica Kralj. Iz trdnih temeljev — kvišku! (M. Marolt). Drugo dejanje iz Gheonovega misterija “Igralec in milost”. Vstopnice po 10 — 4 $ v predprodaji na Granaderos 61. Vstopnina se lahko vračuna v članarino. Slovenska kulturna akcija 4. 5. 6 . (Nadaljevanje s 3. strani) hoven, Brahms), Sonja Draksler in Ja¬ nez Lipovšek (barok in klasika), Rupl — Lipovšek (Vivaldi, Lipovšek, Prokof¬ jev, Beethoven), godalni kvartet (Schu¬ bert, Matičič Ravel), Gerlovičeva in Tumpej, pianist Devetak, čelist Mirko Dorner in pianist Ivo Maček, pianistka Breda Sterniša, pianistke Lilijana Rihter - Hribar, Jeni Srebot in Nada Verbič, Ozim in Horakova (Bach, Beethoven, Matičič, Kogoj, Schumann, Bloch, Bartok). Vilonist Rupl in pianist Lipovšek sta gostovala s tremi koncer¬ ti v nemških letoviščih. Od tujcev so go¬ stovali v Ljubljani: švicarski pianist Baumgartner, pianist Uninski, nemški violinist Gerhard Seitz, švedski pianist Hans Leygraf, zagrebški godalni kvar¬ tet, avstrijski pianist Fritz Egger, francoska pianistka Monique de la Bru- chollerie, koelnska pianistka Frieser in Traut, francoski čelist Pierre Fournier, stari Vaša Prihoda in londonski pianist Peter Wallfish. Nekatere goste — soli¬ ste je tudi filharmonija pridobila za o- digranje solističnih partov na njenih koncertih, sicer sta jih po večini absol- virala Trošt in Ozim. Delavna je tudi mariborska filharmo¬ nija; kot dirigenta sta nastopala Cvetko in Cipci. Koncerte prireja tudi maribor¬ ski radijski orkester. Pevski zborovski koncerti so v Mariboru pogostejši kot v Ljubljani, verjetno pa kakovostno manj izbrani. V Mariboru je nastopil s kon¬ certom tudi ljubljanski akademski pev¬ ski zbor; omenjen je bil tudi neki mari¬ borski komorni zbor. Kot solisti so na¬ stopali isti umetniki kot v Ljubljani. V Celju je orkester Glasbene Matice z Du¬ šanom Sancinom nastopil z izključno Beethovnovim sporedom, v Ptuju barito¬ nist Vladimir Košir. Glasbeno polemiko je izzval Danilo Švara ob izvedbi Ramovševe Simfoniette in sicer je postavil precej naivno vpra¬ šanje, ali naj slovenski skladatelji u- stvarjajo hipermoderno ali pod folklor¬ nimi navdihi. Odgovori so izzveneli pra¬ vilno, naj se ustvarjalci zavestno ne na¬ slanjajo nikamor. Novih skladb ni mogoče približno na¬ šteti, ker nimam dovolj podatkov. V Ljubljani izhaja glasbena revija, poleg nje Grlica za mladinsko glasbo. Najpo¬ membnejše edicije so gotovo Škerjanče¬ ve in Lajovčeve skladbe, ki so izšle — kot prve glasbene stvaritve — pri Aka¬ demiji znanosti in umetnosti, potem pri državni založbi simfonični pesnitvi “Ilo¬ va gora” Marijan Kozine in “čarovnice” Blaža Arniča. Zasledil sem še Vasilija Mirka “Morsko suito” za zbor, Premr- love tri pesmi za glas in klavir, Kozi- nove “Divertismente”, Bravničarjevo Fantazijo za violino in klavir. Ukmar je komponiral pantomimo “Kitajski slav¬ ček”, ki so jo izvajali amaterji. Ado Da- rian je napisal “Šolo lepega petja”. Po¬ leg v koncertnih programih omenjenih novih skladb je bilo govora tudi še o novi Švarovi simfoniji, neki Arničevi skladbi in Lipovškovi Suiti za godalni orkestrer; ali so bile te stvari izvajane in če so bile razmnožene, ne morem reči. Sicer bi spadalo bolj pod zaglavje ljudske prosvete, vendar naj bo omenje¬ no tu, da je število glasbenih šol v ljubljanskih predmetjih in v podeželju zelo narastlo in da tudi to dejstvo kaže ali vsaj napoveduje večje zanimanje za instrumentalno glasbo. Po eksploziji ameriške hidrogenske bombe na Bikinih Komentarji svetovnega časopisja se še vedno bavijo z eksplozijo amerkke hidrogenske bombe 1. marca t. 1. na Bi¬ kinih. Atomski pepel se je razširil po se¬ verni polobli tako daleč, da je dosegel New York, Chicago in druga ameriška mesta, seveda že neškodljiv. Preplah je povzročil predvsem v Evropi, in sicer v Angliji in Franciji, kjer zlasti komuni¬ stično časopisje pričenja veliko gonjo za ustanovitev “mednarodnega gibanja za prepoved poskusov s hidrogenskimi bombami v mirnem času”. Atomski pepel so iz višin 30 km na kraju eksplozije stratosferski zračni to¬ kovi raznesli na vse strani na severni po¬ lobli in bo popolnoma razredčen in zato absolutno neškodljiv v približno dveh mesecih priplaval tudi na južno poloblo in s tem na latinsko Ameriko. Priznani atomski strokovnjaki raznih držav so dali resne izjave o možnih po¬ sledicah hidrogenske vojne za človeštvo in se vsi strinjajo v tem, da lahko se¬ daj obstoječa človeška kultura izgine s površja zemlje.' Najmanj Ipreplaha je bidrogenska bomba povzročila v USA in Družabna pravda, štev. 79. Vsebina: Strokovne organizacije — odsev kapita¬ lističnega reda? (R. Čuješ); Existe un verdadero derecho al trabajo? (Por D.S.M.); Kako sem spregledal (A. Križ¬ man) ; Ples stoletja (Milan Majnik); Gospodarsko sodelovanje narodov (Av¬ gust Horvat); Ali v družbi ali vsak sam zase (Jože Mavrič); Nekaj vrstic o go¬ spodarskem in socialnem položaju v Ka¬ nadi (Franc Turk); Iz domačega in tu¬ jega tiska; Za božjo demokracijo kruha; Gospodarska tipanja in izkustva; Odme¬ vi naših naporov. Katoliški misijoni, April 1954. Vsebi¬ na? Mislimo in molimo; Ločenim kristja¬ nom, pisma papeža Celestina VI. (Papi¬ ni - N. Jeločnik); Nepal (Aladin); Slovo od Juikina (Franc Jereb CM); Po misi¬ jonskem svetu; Kitajski pregovori (Janez Kopač CM); Pogoji za misijone v Pa- raguayu (dr. Branka Sušnik); Zadeva napreduje; Eno samo je potrebno (N. Je¬ ločnik) ; Ksaverij neustrašeni (Paul Pi- ron S.J. - M. Trpotec). Otroška priloga: Mladi misijonar. "Lider slovenskih nacionalistov" “Hrvatska”, ki izhaja kot glasilo Pa- veličevih ustašev v Buenos Airesu, v številki z dne 24. marca t. 1. poroča, da je bila v mestu Jose Ingenieros v pro¬ vinci Buenos Aires slovesna zadušnica za pok. dr. Milana šufflay-a. Navaja, da so se zadušnice udeležili “številni člani Hrvatskega Domobrana kakor tudi več uglednih oseb iz hrvatskega javnega življenja”. Prav tako, da je na zadušni¬ ce prišel tudi g. Demetrij Veble. Njego¬ vo udeležbo na zadušnici in pozneje aka¬ demiji v spomin pok. dr. šufflay-a poro¬ čilo v “Hrvatski” označuje takole: “Vriedno je zabilježiti sudjelovanje na- rodnog zastopnika dra Dimitrija Veble, jednoga lidera slovenskih nacionalista, koga je posebno pozdravio starješina ogranka prilikom otvorenja akademije poslije sv. Miše.” Dr. Jose Ermesic Billinghurst 97/1. Dpto, D, Capital T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, .četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne za ženske bolezni in kirurgijo. Ostale dneve v tednu pa ordi¬ nira po predhodnem telefonskem dogovoru. SE NECESITA para yacimien- to petroliferO' en Comodoro Riva- davia matrimonio, preferible sin hijos, para cuidado pileta nata- cion y atencion concurrentes. Deben saber nadar y el marido poseer rudimento control maqui- naria. Časa libre, pero deben su- ministrar propios muebles. Solicitudes: Casilla N° 1133 Correo Central so tam objavili, da bodo izvršili nov po¬ skus s hidrogensko bombo, ki jo bo od¬ vrgla veletrdnjava in ki bo predstav¬ ljala eksplozivno silo 56 milijonov ton TNT. USA. ne bo upoštevala protestov, ki bi lahko prišli od koder koli. Ameri¬ ška vlada izjavlja, da bi prenehanje s poskusi pomenilo nazadovanje v razvo¬ ju atomske energije in s tem varnosti svobodnega sveta. ZSSR namreč ne bi ustavila svoje atomske poskuse. Eksplozija hidrogenske bombe 1. mar¬ ca je bila trojna: atomska bomba, vde¬ lana v hidrogensko, je služila kot vži¬ galnik, ki je povzročil nato še eksplozi¬ jo tritija, ta pa eksplozijo litija, kar je sprožilo termonuklearno reakcijo. Te. vrste hidrogenskih bomb pa postajajo tako velike po obsegu in učinku, da jih, če jih bodo še povečali, kmalu ne bodo mogli niti poskušati. To je izjavil pred¬ stavnik ameriškega senatnega vojaške¬ ga odbora. Hidrogenska bomba, kakršno namera¬ vajo odvreči 22. aprila, bo razdiralno u- činkovala na področju z radijem 500 km, kar pomeni, da lahko z eno samo tako bombo uničijo velik del britanskega o- toka, ali pa zbri. ejo z obličja zemlje mesta kakor so New York, Pariz, Lon¬ don ali Tokio in Moskva. Atomski pepel, ki so ga pobrali z o- kuženih japonskih ladij, strokovnjaki skrbno proučujejo. Objavili pa so že, da iz pepela samega ni mogoče ugoto¬ viti , kakšne vrste je bila bomba, ki je eksplodirala. Komunistična špijonaža je tudi pohitela in se polastila nekaterih z ladje postrganih delcev atomskega pepe¬ la. Tj° i e ugotovila japonska policija. Cena ribam je na Japonskem padla za 50%, ker se japonske gospodinje niso drznile kupovati rib, odkar je prišlo ne¬ kaj radioaktivnih rib na japonski trg. Da prepreči gospodarski polom japon¬ ske ribiške obrti ,je japonska vlada mo¬ rala objaviti, da z Geigerji pregledajo vse tovore rib s Tihega oceana; tako se ribi! ki trg znova počasi normalizira. Ameriška atomska komisija je za razširitev atomskih razizkovanj poslala ameriškemu kongresu v odobritev nov proračun v višini 1.342 milijonov dolar¬ jev za proračunsko leto 1954|55, z izja¬ vo, da bodo njeni stroiki v letu 1S55 za 42% višji od letošnjih. Vodstvo ameriške civilne obrambe z ozirom za nove, doslej še neznane mož¬ nosti bodoče hidrogenske vojne, ki jih je delno nakazala eksplozija 1. marca, že pripravlja nov načrt za obrambo civilne¬ ga prebivalstva, ki bo izdelan, če bodo izgledi za mir neizpremenjeni, v dveh letih, sicer pa prej. Po tem načrtu bo vsako ameriiko mesto dobilo znak za alarm dve uri pred sovražnim napa¬ dom, tako, da bodo lahko vse prebival¬ stvo pravočasno evakuivali. Knjižna založba Slov. Beseda priporoča v naročbo kulturno revijo ki izhaja na 32 straneh v desetih številkah po dve na dva meseca. SLOVENSKA BESEDA, Naslov uredništva in uprave San Martin 20, Časa Parroquial, Gral. SAN MARTIN, FCNGBM (Prov. Buenos Aires), Argentina Letna naročnina 80 pesov, v USA in Kanadi 3 dolarje VESTNIK glasilo slovenskih domobrancev in protikomunističnih borcev. Letna na¬ ročnina 15 pesov, v USA IV 2 dolar¬ jev, drugod tej valuti primerno. V zalogi ima: Broširano knjigo “Zgodbe mučeništva Slovencev” po $ 10.— in v španskem prevodu Histo- ria de un fusilado po $ 1.—, Letnike revije 1950, 1951 in 1953, razglednice Maribora in cerkve Marije Pomagaj na Brezjah. Vse lahko naročite tudi v Santeria y Papeleria Santa Julia, Victor Marti¬ nez 39, Buenos Aires. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Sem uradnik v tekstilni tovarni. Na državni gimnaziji nadalju¬ jem srednješolske študije in v kratkem bom polagal zaključne izpite (maturo). Delodajalec mi nerad daje dovoljenje, da hodim polagat izpite med delovnim ča¬ som. Nedavno mi je celo rekel, da mi te¬ ga ne bo več dovolil. Prosim za obve¬ stilo, ako obstojajo za uslužbence, ki štu¬ dirajo kake olajšave ali pravice in ali mi sme delodajalec odkloniti prošnjo, da bi šel med delovnim časom polagat iz¬ pite? Odgovor: Argentinska socialna zako¬ nodaja na vsebuje nobenega določila, ki bi dajalo uslužbencem v zasebnih podje¬ tjih, ki so učenci javnih ali zasebnih šol kake posebne olajšave ali pravice. Edino glede mladoletnih obstojajo neka določi¬ la (čl. 27 in 28 zakona štev. 12.921) in pa glede državnih uslužbencev, ki imajo pravico do posebnega urnika, ako študi¬ rajo, in do posebnih počitnic za čas iz¬ pitov. Po suhi črki zakona Vam torej sme delodajalec okloniti dovoljenje, da bi med delovnim časom hodili polagat izpite. Gotovo pa ie to v nasprotju z duhom no¬ ve socialne zakonodaje, ki zlasti ščiti mladega človeka in pospešuje njegovo izobraževanje. Verjetno je, da. bi se de¬ lavsko sodišče v primeru spora postavi¬ lo na stran delavca-učenca. Žal nam do- sedaj še ni znan noben sodni izrek v tej stvari. Društveni oglasnih Skupščina Gospodarske družbe “EDIN”' bo v nedeljo 25. aprila 1954 ob 15. uri po¬ poldne na Pristavi v Moronu. Skupšči¬ na se bo vršila ob vsakem vremenu. Krajevni odbor Društva Slovencev v San Justo priredi v nedeljo 11. aprila 1954 takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani prosvetno predavanje. Govoril bo g. Aleksander Majhen o vzgoji sloven¬ ske šolske mladine. Krajevni odbor Društva Slovencev v Floridi priredi v nedeljo 4. aprila t. 1. po sv. maši za Slovence v cerkveni dvo¬ rani zanimivo predavanje o vzgoji slo¬ venske mladine. Poizvedba. Kdor ve za sedanji naslov g. Antona Melinca v Peru-ju, ga prav lepo prosimo, da ga sporoči upravi Svo¬ bodne Slovenije. Zadnji njegov naslov je bil v Peruju: Negociaciones agricolas, Casilla Correo 249, Arequipa, Peru. OBVFSTILA Občni zbor Družabne pravde bo v so¬ boto, 1. maja t. L ob 9.30 uri dopoldne v prostorih JOC-a na Diaz Velez 3817 v Buenos Airesu. Ob 9. uri bo v kapeli na istem mesto sv. maša. Družabna pravda. V nedeljo, 4. aprila, takoj po sloven¬ ski maši, t. j. ob deveti uri, se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Jožefa v Lanusu sestanek za vse lastnike zemljišč v slo¬ venski naselbini v Lanusu. Na sporedu sestanka je več točk. Posebno važna je zadeva skupnega zemljišča. Zato je dolž¬ nost vsakogar, da se tega sestanka si¬ gurno udeleži. Gospodarski odbor V nedeljo, dne 4. aprila, je sestanek vseh slovenskih fantov; ob 4h popoldne na pristavi v Moronu. S.F.Z. KOMBINIRANI PAKETI NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA BLAGA od 5 — 20 kg. POŠILJANJE ZDRAVIL Z LETALSKO POŠTO! Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬ ga blaga, dviganje dovoljenj za novo blago, prepustite nam. Dajemo navodila za sestavljanje brezcarinskih paketov. Obrnite se na PAKEKPORT Buenos Aires — Maipu 735/1. Ur. ure od 8.—19. preprekinjeno Štev. telefona: 31-5142 Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires [J 9 ? urama asi zlatarna TeL 76-9160 OLAZABAL 2338 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)