41. številka Trst v petek tO. februvarja 1905 Tečaj XXX. Wm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. 1i. uri zjutraj. P7. ob ponedeljkih ob novč. (6 stotink) Ljubljani, Gorici, Petru, Sežani, Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Jfefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.l Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun St. 652.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. generala Kur »patkma imenovan vrhnim pr-veijniki m v Mandžuriji veliki knez Nikolaj, rrl general konjenštva. Dogodki v Rusiji. Iz Baku BA&C 9. Vfled štrajka stavcev niso danes iz'šie novine. Vseučilišče v Jurjevu zatvorjeno. JUBJEVO 9. Profesorski zbor tukajšnjega vseučilišča je sklenil radi velike razburjenosti, ki vlada med dijaki, prekiniti začasno predavanja. Iz Petrograda. PETROGRAD 9. (Petr. brz. agentura.) Poročila, da se štrajk zopet razširja, so ne-relaična. Samo še v dveh tovarnah štrajkajo delavci Svečenik Gapon. PETROGRAD 9. 8večenik Gapon je cd-tavljen oi svoje sveČeniške službe v de-portaeijski ječi ter ne eme več izvrševati svoje službe, dokler ni pojasnjena uloga, ki jo je igral povodom delavskega gibanja. Poslanska zbornica. DUNAJ 9. Vršilo se je prvo čitanje državnega proračuna v zvezi b cararako odredih glede provizorija za prvo polletje 1905. P.al. Sommer je obzirno govoril o položaju ca Ogrskem in za gospodarsko ločitev obeh državnih polovic ; govornik je za zvezo z Nemčijo ; izjavlja, da je za peraonaino unijo z Ogrsko, samo da se c hrani jedin3tvo voj ske in jedinstveno zastopstvo monarhije v inozemstvu. Govornik je izrazil bojazen, da navidezen konec slovaisie obatrukcije bo na škodo Nemcev. Nadalje je govoril proti temu, da bi se zopet vzpostavile v Inomostu italijanske vseučil:š$ne stolice ter da bi se v Trstu ustan ,v;!o italijansko vseučilš5e. Ko-nečn i je g ,vornik protestiral proti slovanskim vspcrednicam na učiteljiščih v Šleziji ter 99 izjavil za nem-ki kakor državni jezik. Ako Čelii t> v,»prejmejo, se In lahk^ našil temelj za sperazumijenja. D.-. Lockner je svaril vlado pred uporabo § 14 in pred varovanjem izključao dinastičmh interesov, marveč mora imeti pred očmi povspeše anje in blagor narodov. Govornik je tudi svati vlado, naj ne dovoli Ogrski nadaljnih koncesij v stvari vojske. Po si Ofaer je rekel, naj se 30 milijonov črta od vojnega proračuna, da se dižava obvaruje deficita in da ista izvrši važne, socijalno politične, kulturelne in gospodarske naloge. PosJ. Skene je hudo napadal ministra za železa ea, češ, da je prekoračil kreiit, dovo ljen za gradnio alpskih železnic ter je vprašal, Be bo li radi tega nadaljevala gradnja pod vodstvom tega moža. Govornik je zagovarjal uravnavo rek ter je izrazil svoj pomislek glede gradnje in donosnosti kanala med Donavo in Odro. M:ais:er za železnica \Vittek je prosil zborn:c3, naj počaka s svojo sodbo, djkler odsek stvari ne pro iči. Vlada predloži se veda vse informacijsko gradivo odseku, v dokaz, da ni postopala le p') dolžnosti, &mpak tudi v interesu države. Ne da bi navajal podrobnosti, je pripomnil minister, da ni bil določen nikak maksimalni kredit, torej se ne more prav za prav govoriti o prekoračenju, ampak o večih potrebščinah, iglasti se gre za kredite, ki so določani za železniška prometna sredstva in investicija po letu 1905. Po tem takem Be reducira navedena svota od 91.7 milijonov na približno 60 milijonov kron. Posl. dr. Risger je izrazil posameznim členom ministerstva svoje nezaupanje, m kar je bila debata zaključena. Posl. Seitz je hudo napadal gospodsko zbornico ter energično protestiral proti temu, da se ista umešava v poslovnik poalanske zbornice. Predsednik ga je dvakrat pozval na red. Prihodnja seja jutri. dvorni slikar cesar,« Viljema II. Rjjen je bil j predsednikom so zahtevali le-ti odločno ali v Vratislavi leta 1815. Op. ured.) univerzo v Trstu ali raje ni J. Ruski vojaški ataše v Sofiji. | Ako posežem dalje nazaj, postaja mi SOFIJA 9. Ruski vojaški ataeč general stal š3e Italijanov še odločnejše. Pred dobrim Protopopov, ki je odpoklcm iz Sofije, je debil od kneza veliki kordon vojaškega reda za zasluge, soproga generalova pa civilni red za zasluga. Štrajk ob KnrL ES8EN ob RURI 9. Konferenca straj-kujočih rudarjev, ki je pričela ob 9. uri zjutraj, je ob 2. uri popoludne sklenila vsprejeti resolucijo, ki se izjavlja za to, da prično rudarji zopet delat;. Nizozemsko državno posojilo. HAAG 9. Vlada nameruje najeti 3°/0 državno posojilo v mesku 45 milijonov, da amortizira ind jski nezaloženi dolg. Sestanek Viljema II. in Viktorja Emanuela. RIM 9. Cdsar Viljem se koncem meseca poldrugim letom obrnil se je eden vplivnejših italijanskih politikov na me kot deželnega poslanca in kot zastopnika napredne frakcije Slovencev v deželnem zboru goriškem : »Kako Btališče zavzemate pri vseučilišč-nem vprašanju in ako bi bila naša napredna frakcija voljna podpirati združene Italijane t. j. trentske, istrske, dalmatinske, tržaške in goriške pri zahtevi ustanovitve italijanske univerze v Trstu proti temu, da se compen-sando podpira Slovence pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani ?« Moj odgovor je bil takrat da sem iz stvarnih nagibov | nasprotnik univerza v Ljubljani, da prienavam ! načelno opravičenost z*ht9ve Italijanov po univerzi v Trstu, a da načelno zahtevam i * | slovensko univerzo ondukaj, da sem torej za marca sestane v Neapolju s kraljem Viktor- utrakvistično univerzo v Trstu. Presenečeno jem Emanuelom. ae mi je 0poreblo : »Ali to bi bila naša na- Nemški državni zbor. rodna smrt, najhujši udartc, kateri bi mogel BEROLIN 9. Zbornica je pričela raz- i italijanstvo zadeti!« »Kako morate Italijani pravljati o trgovinskih pogodbah z Avstro- Eavzemati tako Btališče? Saj vedno povdarjate Ogrsko, Rusijo, Italijo, Štieo, Belgijo, Ro isvoj0 dvatieočletno kulturo, svojo gospodarsko munsko in Srbijo. PobI. Herold (centrum) je jn „arodno premoč nad Slovenci. 8 svojega izjavil, da niso pogodbe zadovoljive. Predla- gkromnega BtališSa hočem slovensko univerzo gal je, naj ee trgovinske pogodbe izroče v Trstu, ker zahtevam, da se vendar že komisiji 28 členov. (Pohvala v centrumu.) 'enkrat emancipiramo od germanstva i n n a-Govorila sta potem poslanec Bernatein 'slonimo na italijanstvo, ki nam (socijalist) in državni tajnik Posadovski. ' j G bližje in sorodne j še. Sem za v I Trat poleg tega iz povsem objektivnega Bta- Vseucilisko vprašanjo. iis5a>ker nam to m«et° daj® predpogoje, da _ TX • • m ji** . ae ondukaj ustanovi modernejša univerza, Dr. Henrik Tuma nadaljuje svoja , J . . , , združena z višjo trgovsko akademijo, torej univerza, ki hi imela nekako novo trgovsko inđuatrijalno fakulteto«. Dočim sem povdaijal to šole na Lejte ! Slovenci, svoje stvarno sebi, t3r sem kateri stoje po PODLISTEK. I2r> Prokletstvo. jčičif gaji, iez* katerih se belijo borna eela, tu pa tam kaka starinska cerkev, dalje na vidiku se dvigajo gosposki dvori, zibel e; nega } slatina Nikole Gorjanskega, od ka terih se podobno bafi vije |.oi griči skezi zeleno ravan cesta od Dj^kova. Po ravnini se v je • edta ued livadami in nasadi sliv; satr.o tam, kjer je okrajek bregovja posegnil v ravnioo, pr.miba se pot zadnjemu griču, se ga dotika za h p in teče potem dalje v rav n. Poluine je nrnuV. a s; žgejo •Hc^si žarai kraj.no, da E; »i šc^. isa, čuuo ieto je, pet ndva seti t?an sedmega meseca leta Brzojavne vesti. Ogrska mioisterska kriza. BUDIMPEŠTA 9. Ogrski korespon-denčoi biro poroča z Dunaja: Casar je danes ob 1. uri popoludne vsprejel grofa Andras-sy-ja v posabni avdijecci. Cesar vBprejme v avdijeoci še več o*l> rezaih strank, med temi tudi predsednika zdtužene opozicije, j Frana Kcbšu ha. Avdijeace bo bodo \rale! najprej na Dunaju, pozneje se poda pa vladar v Budimpešto, kjer se bodo eventuelno vršila nadaljna pogajanja. Grof Andrassv se vrne b ponočnim vlakom v Budimpešto. t Adolf Memel. BEROLIN 9. Profdsor Adolf Menzel je danes rjutraj umrl. (Adolf Meozel je bil 13*6. Kakor na dlani leži pred tvojimi očmi ravnina, ožarjeoa od soloca, ali mrtva je, tiba kakor iz kamena, tako jo j9 prikrila huda Boparica. Niti list se ne giblje, niti ptica ee ne oglaša, niti muka ne zleta, a sirom je ni človeške duše. Zdi se, da ti zlate iskre igrajo pred očmi, kakor silno blešči. Suha zemlja poka na globoko, a na kraju vidika se sivi poletni sopar. Ravnina je mrtva; ali hladna čuma na bregu živi, kipi življenja. Nihče ne sluti, ne sanja, ca eo t griči kakor težek oblak, iz katerega bi ee mogla usuti blisk in grom. Na vrhu zadnjega brega je sedel na starem hlodu ban Ivaniš Horvat temnega obraza, povešane glave; lakte je opiral na kolena, roke je sthkal v klopec. Na njem se ne vidi nc banstvo, ne gospostvo, vidi se ti kakor navaden vojak. Nad jopič iz črne-medvedje kože j*3 povlekel srajco iz železne žice, ozke kožnate hlača se mu ovijajo okolo stegna, a negi mu stojita v visokih rmenih čižmih ; (1> širokem pasu se spušča na zemljo š roka sablja, poleg njega v travi pa leži močan šč t cd jekla, težak »buzdovan« in nizka želerna hana brrz nakitr. N? v'dez miren, obraz uiu je kakor iz kamena, n i: dlačica v bradi se mu ne miče, a ognjeni nadaljuje svoja izvajanja v »Omladini«. Čitatelji se spominjajo, koliko hrupa je provzročil izlasti v Ljubljani že prvi Članek drm. Tame o tem ^ perečem vpradania. Menimo torej, da bo: , , . , . _ , .. , . ,i stališča glede visoke ustreženo čitateljem, ako jim dalje priobčimo I ° _ . , . . j rwy t l' • • j i- dostavil: »Lejte! S razlaganja nazorov dra. Turne. Isti izvaja dalje: .„ ;, . , „ „ . , . „ ?. . , , . . . m , i Vaaem mnenju tako daleč za Vami. ne boje Zahteva po slovenski univerzi v Irstu , .. tT . .. , ,V._ . , ., i. ■ , se stopiti s s voj o mladino v Vase »rgolj« ali po utrakviBtični slovensko-italijanski um-! , r, * _ . .. . . » x i i l i. italijansko mesto Trst: ne bojimo se učiti verzi, ali pa za prvi pečetek zthteva utra-i J ... ... . . * ... . , . , , I Vašeea jezika, spoznavali in naslanjati aa na kvistične itilnansko-alovenske trgovsko-pravne J ,T . , j «- . , . .. ... , Vas živelj. Naravnost rečeno : z zadovoljstvom akademije pa je tudi iz taktičnega stališča .J . ... z r_ J r J ^ konstatujem, da Vas je moja izjava tako pre- ^ Va' . . . , . .. ~, 88n8tila. kajti b tam Bte priznali, da ne ral.ite Po pisanju mojega članka v zadnji ste- ^ _ _ ___' ; ____u ^^ .___ vilki »Omladine« so prinesli italijanski listi poročilo o konferenci italijanskega žurnalista z nemškim državnim poslancem Dersohatto. Le-ta je priznal, da Nemoi nikakor nieo načelno nasprotni italijanski univerzi, ampak da se isti up rajo le, ker bi Slovenci potem takoj zahtevali slovensko univerzo ne v Ljubljani, kjer nimajo ž njo ničesar pridobiti, ampak v Trstu. Pri najnovejš.h konferencah italijanskih državnih poslancev z novim italijanske univerze na sebi, ampak dajo rabite kot politično sredstvo v podporo svojih narodnostnih in irredentovskih stremljenj na avstrijskem Primorskem. Seveda je bil končni odgovor : »Trst je či§t> italijan3io mesto. N e damo ni najnižje slovenske šole za celo italijansko univerz). Ali vam v vaši Ljubljani in nam v našem Trstu vsa* cemu svojo univerzo — ali raje nič — « Kakor so Bi italijanski politiki v svesti ministerskim j svojega cilja in svojih pravih namenov, tako si slovenska javpOBt še danes ni; in le zaradi u . .. ,. »_ i*- g _ i tega ie moja ideja, ustanovitve univerza v očesi sta Be uprli v zemljo, pak molči, bamo 5 J J 1 ' j. - . • • - Trstu in ne v Ljubljani, nova za prettžio tu pa tam pnvzdiga o&esi in zre po ravnici j j • v proti Djakovu, a potem gleda zopet v tla. Pred njim leži, položan v travo, brat mu ŠUian, opitaje glavo na laket, za hip oziraje se v daljavo, potem zopet, opazovaje bratov obraz. Bilo je, kakor da Ivaniš Bpi, kakor da ga Stepko ne sme buditi iz spanja. V tem je zašumelo nekaj v grmu, nekaj je sililo iz pod listja, in za hip se je kača priplatila do bana. Na resnem obrazu mu je zadrhtel usmev. Hipoma je vzdignil glavo, privzdignil cogo in zdrobil kači glavo Večino slovenakfgi političn ga občinstva. Iq ne le t">: ta ideja je za nje odurna in ani-mozna, ker ignorira takozvano eredišee Slovenije: »belo Ljubljano«. Stališ&e Italijanov pa nas vendar-!e sili taktično postopati drugače; in 5e He naših politikov v Ljubljani ne gane, privede morda vsaj osrednjo vlado, da stavi junktim slovenske univerze in slovenskih nižjih in srednjihšol v Trstu z italijansko univerzo — Vidiš S:epko, je rekel, tako bo. Za-':ondu kaj. Objektivnih momentov ;ma vlada Jakobu bo dan maščevanja. pomni si : o sv. Ja^oou bo Kri za kri, glavo za glavo. — Bodi tako! je potrdil Štefan, Bog nam dal sreče. Ali, brat, tu sva se našla danes prvikrat po dolgem času. Jaz sem moral s svojimi četami - čuvati pcžežki kraj pred Štefanom Kcrego, ti in brat sta bila v Zagrebu, v Budimu in na zadnje v Mačvi. Pota bo dolga, počasi gre glas od mesta do mesta, pak se pači mej potoma. Različna pri-povedbe eeaa čul, ali nikdar ne vse krvave rp;nr'-p. Ti si vse videl na svoje cč:, p^vej mi ti, Kako se je dogodilo. (Pride še.) Trsi u do-strankama za ustanovitev večje univerze v volj ! Iz teh je odgovor obema lahek: »volenti non lit iniuria !< Nemci se torej boje slovenske univerze v Trstu bolj nego one v Ljubljani! Itnebe se po tej večjega dela slovenskega dijaštva iz Gradca ter ob enem preprečijo, da se slovenstvo ne more razvijati s hitrejšim korakom ob Adriji, to je tam, kamor merijo končni cilji german3tva, ker smojim nevarni mi in ne Italijani. Itulijani bi nas pa z vso silo podpirali pri etreml'eoju cniverzs v i L ubijani — kef aka uiiiiižajo iz pred ! Adiije. — Morda je torej zahteva po slovensko-italijanski u n i -11 rii v Trstu taktična pot — da dobimo čisto slovensko v L j ubijani!! Avstrijska vlada bi proti eminentnemu državnemu interesu bila tudi v stanu odkrižsti se nas s pravno akademijo v Ljubijani ! No, mi bi to rokoljubeč sprejeli ?! Celjska »Domovina« je prinesla pred kratkim članek, ki je izražal potrebo trgovske vzgoje naše mladine. Citujč izrek angleškega državnika lorda Roseberv-ja : »da mora postiti moderna vzgoja trgovska« ; kaže, da •o Nemci to idejo že koncipirali in si s trgovsko izobrazbo prisvajajo moč daleč izven nemške domovine. Članek »Domovine« pričenja a besedami, da sta ekonomsko bla gosta oje in gospodarska samostojnost edino zmožna podati slovenskemu narodu moč in neodvisnost in da so naši rodoljubi, videč to, pričeli ustanovljati denarne zavode. Ali to je samo začetek ! Ustanovitev narodnih bank je le prvi korak k ekonomskemu vstajenju. Skrbimo za trgovsko vzgojo, za trgovski naraščaj, to bo velika osamosvo jitev naše bodočnosti. — Dotični članek zgre-šuje temeljno svoj cilj le s tem, da se vrača k zahtevi slovenske trgovske šole v L;ubijani, da ne vidi mogočnosti našega položaja ob Adriji, da ne vidi, da mora postati ekonomska moč Slovencev v veliki trgovini, potom Trgovskega emporija v Trsta. In edino le tu! Važno je vendar, da se take ideje porajajo po časopisih, ki so namenjeni širokim masam. Prihajajo instinktivno iz čutstva sebe chrane in zato tudi izražajo resnico in morajo vplivati na široke mase in končno potegniti ra seboj tudi narodne voditelje. Repetita iuvant ! (Pride šs.) Uredništvo »Omladine« priobčuje to-le pripombo: Stališč«*, ki ga zavzema nešs uredništvo v slovenskem vseučiliščnem vprašanju s e bistveno krije s stališčem političnega društva in lista »E d i nos t« v Trstu. Ker so pa pri nas silno gosto sejani ljudje, ki se zgražajo nad članki, k; ih niso čitali in kličejo anatema »Edinosti«, ne da bi poznali njeno stališče, a tu ponovimo : Podpiramo staro zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani. Izključuj^ vsak kompromis nasprotujemo italijanski univerzivTrstu. Od tega nasprotovanja, ki temelji na prepr.čanju, da je za nas samoitalijanska univerza toliko kakor izguba naše bodočnosti — slovenskega Pri-mor a — ne odstopimo, tudi ako bi nam Italijan: za to ponujali pomoč za Ljubljano. Žrtvovanje tržaškega interesa se nam zdi skoro toliko kakor samomor. Ako bi pa politična konstelacija nanesla, da se Italijanom želje izpolnijo proti naši volji — pride v interesu naše primorske pozicije in tudi v interesu procvita bodoče slovenske visoke ssle (osobito z ocirom na konkurenco za slušateljstvo) resno na di-skuti o vprašanje, ali naj . ne bo slovenska visoka Ht.la v Trstu in sicer na temelju utra-kviema, ki bi dajal garancijo mirnega vzporednega razvoja jugoslovanskega in italijanskega dela univerze. Članek dr. Turne se peča s slednjo alternativo. Priobčujeajo ga pa tudi zato, ker je z nenavadno jasnostjo dokazal, kaj nam je in bodi Trst. Cianek posredno pobija novi junktim neka-ter h slovenskih oportuaistcv : Trst Italijanom, nam Ljubljano! — Ali je bil dr. Tumov članek »polit.čen«, naj sodijo bralci posebno iz današnjih njegov h izvajanj. Ljudje, ki se nekdaj n so mogli zsdiniti, kdo bo prvi govoril v parlamentu za univerzo, sr> naenkrat postali tenkočutni taktični ženiji. Čehi danes na š r<»ko razpravljajo, ali naj stoj: druga češka un verza v Olomucu, Prerovu ali Krnu. Tirolski Jtilijani — to je javna tajnost — bi bili za iovoljni z univerzo v Trentinu, italijanski poslanci danes izjavljajo, da je vladni predlog o Koveretu za njihovo diskusijo vsprejemljiv. Ako nam vlada res hcče dati kje univerzo, če smo nanjo pripravljeni, jo grtovo dobimo in prav vsi bomo brž Bložni. Kini *mo dovolj, da nočemo danes kriti kovati napak, ki so jih mero lajni krogi do/laj (tudi v zadnjem času !) napravili v vseučiliščnem vprašanju... In slovenske srednje šole! Dr. Tuma se je csmelil zahtevati, da se srednješolsko vprašanje reši vsaj vzporedno z vse-učiliščnim. Mesto da bi si rekli : »nostra eulpa «, so ga napadli, češ, da je škodljivec slovtnske univerze. Nemci da so izvedeli, da še n mamo srednj h šol, zdaj da imajo argu- posto« Kdo se ne spominja na govor dra. Pommerja zoper slovensko univerzo ? Dr. Turne govori o reformi univerz in kakšna univerza bi bila Slovencem koristnejša. To da je smešno, ker za Slovence to nima pomena ! Mi smo taki razkolniki, da smo mnenja, da je razgovor o tem, kakšna bo ali bodi naša univerza, le napredek, da je to znamenje, da se z vseučiliščnim vprašanjem pečamo vedno resoejie. — Slovenski d jaki Brno ei v a vesti, d« smo že nekaj storili za univerzo ; bodočnost pokaže, da je bila tudi zdaj njihova taktika čisto pravilna. Rusko-japonska vojna. Trat, 9. februvarja 1905. Začeti moramo kakor včeraj : tudi danes amo brez vsacih vesti z bojišča. Po tem izostajanju vsakoršnih vesti in izlaeti po trdovratni molčečnosti iz Tokija je potrjeno, d a je situvacija na bojišču res taka, kakor so jo očrtala zadnja Europatkinova poročila. Postavljene so torej na laž vee vesti is ja ponofilskih virov o velikem porazu Rusov pri Sandepu. Jedino, kar odgovarja resnici, je, da Rusi niso vseli tega kraja samega. Ali obstreljujejo ga gotovo dalje, kar po-menja, da se ruske aile drže le kak kilometer od Sandepu. To pa pomenja vsekakor napredek v izvajanju načrta Kuropatkino-vega. Zelo simptomatične sta dve nocojšnji veati. Ena je is Pariza, druga iz Londona. Vsakdo je lahko opažal tekom te vojne, da to japonofilski viri ^aikdar, kadar niso mogli nič dobrega — lagati o položaja na bojišču, kaj pridno govorili o konfliktih med ruskimi vojskovodji, ali pa so satrjali, da so v Petrogradu ailno nezadovoljni s tem, ali s tem poveljnikom, ki da bo skoro rdpozvan. lato igro igrajo tudi sedaj. Sedaj jemljejo poveljstvo iz rok Kuropatkinu samemu, ki da ga nadomesti eden velikih knezov. O da, da, umejemo, kako radi bi ravno Kuropatkina videli odhajati is Mandžurije. Menimo pa, da se jim ta pobožna želja ne izpolni. Parižka izdaja »Ne\v-York Heralda« pripoveduje namreč, da stranka na Ruskem, ki želi, da se sklene mir, postaja vedno moč-neja in pridodaja, da na mesto Kuropatkina pride eden velikih knezov. Menda zat"», da bi hitel sklepati mir, kakor si ga Žele japo-nofili. Nu, denimo lepo tudi to pobožno željo poleg druzih, ki se n so izpolnile. Preao Londona pa hitć zatrjati iz Tokija, da tamkaj niso v nikak h zadregah in srbske stranke, ker so v svoji kampanji zlorabljali tudi kraljevo ime, tako, da je izgledalo, kakor da se je kralj sam angažiral v tej borbi. Kajti drugače ni bilo možno razjasniti i i dejstva, da je vodja te kampanje proti vladi — kraljev privaten tajnik Z. Balugdžić, ki je v nekem dunajskem listu denunciral vlado, da je neprijateljski razpoložena proti Avstriji in da zato ne vzame posojila v Avstriji in da novih topov ne nabavi v Skodovi tovarni. Z. Balugdž'ć je a silo zahteval paralelne poskušnje s topovi is rasnih tovarn, da bi prišla v poštev tudi Škodova tovarna, ki isdeluje tako Blabe topove, da jih niti Avstrija noče za svojo vojsko. A to, kar ni dobro za Avstrijo, ne more biti dobro niti za Srbijo, ki mora imeti dobro vojsko in dobro oboroženo. Radi te kampanje je Paeceva vlada predložila kralju svojo demisijo. Ali more se reči za gotovo, da ostane tudi nadalje, ker kralj je danes (7. februvarja) zaslišal pred-sedništvo skupštine, ki mu je svetovalo, naj obdrži dosedanjo vlado. In kralj — kakor ustaven vladar — je elušal ta nasvet ter je posval vlado, naj še dalje ostane na čelu državne uprave, a vlada bo danes sklepala o tem v ministerskem svetu. Kriza je torej, more ee reči, odstranjena. Parlamentarna vlada je zmagala nad intriganti, ki so jej delali ovire na ustavnem njenem delovanju. Današnje oficijelne veati potrjajo, kakor je predvidjala Jugoslovanska korespondencija: ministerstvo Pas e je 2>e umaknilo svojo demisijo, torej ostane na krmilu. položaj na Ogrskem. Včeraj je cesar vsprejel v avdijenci greta Andrassy ja. Naravno je, da je bil ravno ta mož prvi pozvan, da skuša rešiti krizo in sestaviti novo vlado. Saj je bil ravno on, ki je s svojim nastopom proti vladi grofa Tisze največ pripomogel do po-rasa vladine stranke in do toli sijajne zmage koaliranih opozicijonalnih skupin. Poražena libsralna stranka je mislila in mislilo se je tudi v obče, da o sestavi nove vlade pride tudi ta stranka v poštev. Ali kakor kaže, so se ti računi razbili ob dejstvu, da je med zmagovalnimi opozicijonalnimi Skupinami naj-močneja Košutova stranka, ki kratko malo noče nič čuti o kaki kooperaciji z liberalno stranko. Tudi to je naravno, ker Košutova stranka temelji na nagodbi od leta 1848. in ima v svojem programu popolno gospodarsko nezavisnost Ogrske in personalno unijo, do-č m temelje liberalci na nagodbi od leta 1867. v gespodarski skupnosti med obema polovi- cama — v dualizmu. Tu dualizam, tam per-da' niso po enem letu vojne izgubili zaupa- j sonalna unija ! Tu zeva vmes programatičen nja v srečen zvršetek te vojne. Japonska in principijelan prepad, ki se ne^ da premo-da je odločena za nadaljevanje sovražno- stiti. Z največo napetostjo pričakuje torej sti/ dokler ne doseže zadovoljivih vspehov. Sedaj smo čuli : v Rusiji vse hrepeni politiski svet, kako se reši Ogrska kriza, ki menda nima izgleda v zgodovini. Ali po danih ckolnostih se sodi že danes, da je malo mino stranko. po miru, na Japonskem je vse navdušeno za nade, da bi Be grofu Andra?sy ju posrečila uadaljni boj. Kako lepo zna slikati japono- i ta gigantska naloga. Gospodar situacij* je tilska fantazija svoje — želje! V resnici pa danes Košut, pa naj ga že cesar vsprejnre je na eni strani zelo sumljivo tisto zatrjeva- i na Dunaju ali pa v Budimpešti, kakor vi-nje, da Japonci ne zgubljajo zaupanja, oni, harno zahtevajo madjarski šovinisti, češ, da ki so se zitali do sedaj vedno v vrtoglavih madjarske krize se smejo rešsvati edino le na višinah najhujega šovinizma ! Po vsej pravici; madjarskih tleh. Košut in Andras«y sta sicer 8e nam torej dozdeva, da so v Tokiju že skupno izvojevala zmago, ali s tem nista prilili precej vode v svojo šumečo kupico, postala politična somišljenika, marveč spada Na drugi strani pa si je besede: >dokler ne g™f Andrassy po vsej svoji politiški dosežejo zadovoljivih vspehov«, res težko losti v od njega poraženo liberalno e tolmačiti drugače, nego tako, da Japonci še To je moment, ki jemlje poslednjemu malo niso dosegli vBpehov, na katere so računali, ne vsako nado, da bi se mu posrečila ee Tako pripoznanje po enem letu, ko je ven-i stava, na kateri treba slušati besedo Košuta, dar notončno dejstvo, da so Japonci raču- Ta resnica je drastično izražena v vest., d a nali, da bodo že v štirih, petih mesecih na b o Košut te dn. vsprejet od cilju svojih želja. Kako daleč so še od tega o e s a r j a. Sin Ludovika Košuta - pred cilja, to nam ilustruje okolnost, na katero nositeljem krone Habsburžanov: to nam kažs smo opozorili že včeraj, okolnost namreč, da v bengaličnem svitu ves velikanski pomen je skrajna točka ruskega levega krila odda- i»da zadnjh volitev na Ogrskem._ ljena od reke Jalu, to je cd korejske meje, __ ^ , " le kakih 40 km, ali za enodneven marš. Po Domače vesti. * i tej okolnosti je najlepše razvidno, koliko je Odbor političnega društva »Edinost« napredovala tista toliko slavljena japonska bo imel dane8 eve6er ob 7. uri sajo v pi- otenziva ! A to v časih, ko v štiri- pstkratni premoči! so bili Japonci Česa se jim je torej nadejati odslej, ko se številno razmerje spreminja v naobratnem smislu, ko je znal Kuropatkin s svojo strategijo pridobiti toliko časa, da je zbral vojsko, ki že sedaj ni več št9V)lno inferijorna japonski '? ! Kriza v Srbiji rešena. »Jugoslovanska Korespondencija« javlja : Srbija se je nahajala te dni v težki krizi. L u 1je, ki nimajo pravice, da se ume-meni proti nam. »Omladina« pa je po mnenju savajo v državne posle, so bili zrušili vlado, ljubljanskega »Slovenca« v zvezi s »Tages ki je Bestavljena iz najboljih mož najmočneje' Ob jubil je sarni gg. odvetnikov dra. Gregorina in dr. Slavika. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se udeleže te seje. Odposlanstvo »Kmetijske družbe« pred namestnikom. Predvčerajnjim se je poklonilo namestniku, princu Hjhenlohe, odposlanstvo naše tržaške kmetijske družbe, sestoječe iz gg. Ivana Goriupa, dra. Pertota in Valentina Cibica. Gosp. namestnik je vsprejel odposlanstvo najljubeznjiveje. Dal se je natančno obvestiti ne le o razmerah in delovanju te družbe, ampak tudi o gospodarskih razmerah naše okolice sploh. Kmetjaki družbi« vso svojo možno podporo ter je zagotovil, da pojde kolikor le možno našim kmetovalcem na roko. Odposlanstvo je zadobilo najbolji utis. Nadejati se je, da bodo zadovoljivim besedam sledila tudi zadovoljiva dejanja. Dobrovoljna dražba. Dne 18. t. m. ob 9. uri zjutraj se bo vršila na južnem kolodvoru dobrovoljna javna dražba dveh vagonov hrastovega lesa skupne teže 24.300 kilogramov. Vse odbornice plesa tržaških gospa* to uljudno vabljene, da se udeleže danes cb 5. uri popoludne važne seje v hotelu »Balkan II. ndst. »Rokovnjači« na Dunaju. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju uprizori dne 12. f bruvarja 1905. v prostorih češkfga narodnega doma, XV. Turnei-gaeee št. 9, Govekarjeve »Rokovnjače«. Po predstavi bo ples. Pevsko društvo »Zorislava« v Sežani izreka najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so na veselici dne 2. februvarja preplaČali vstopnino v skupnem znesku 15 K 20 stot., oziroma, ki so, ker zadržani, vendar doposlali vstopnino; in slednjič vsem, ki so se udeležili veselice. Za veliki ples tržaških gospa. Opozarjamo, da bodo na galeriji postavljeni sedeži. Isti se dobivajo po 1 K pri vratarju »Narodnega doma«. Umeje se, da morajo ti gledalci plačat' tuii vstopnino. Pa kdo bi ne, ko ve, da stori s tem dobro delo za našo siromašno deco. Veliki ples tržaških gospa v soboto dne 11. februvarja prinese marsikomu veliao presenečenje ! Marsikdo ne bo verjel svojim lastnim očem, da je ves ta cvet inteligecce in elegance slovenskega rodu. Saj menda ve vsakdo, kako se vedno trudijo naši nasprotniki, da bi dokazali, da je v nas Slovencih samo par omikanejših »agitatorjev«, a drugo vse sama uboga suženjska para brez volje in pravice. A da bi ti naši naduti nasprotniki prišli v soboto, videli bi, koliko inteligence premoremo mi ter bi o nas s dili drugače. Kaj tacega ni vsak dan, le eamo v soboto! čujte, čujte ! Akademičai senat bodoSe italijanske univerze v Trstu obrnil se je h posebno »noto« do odbora »Tržaškega Pokola«, naj mu slednji dovoli vstop dne 5. marca na svojo maskarado. Glede na to, da bo se členi »senata < pod »častno besedo« obvezali, da se bndo — bodi na predavanji, bodi petju, deklamaciji itd. — posluževali edino le slovenskega iezika,-je »Sokolov« odbor v izredni seji ugodil prošnji akademičnega senata bodcus italjanske uuiverze v Trstu, ter je ob entm dovolil vstop tudi »častnemu spremstvu« Htega, kakor : poveljniku Menelikovih Čet pri Abba-Garimi, bežečemu slugi generala B-ir^tierija, mestnemu odposlanstvu Inomosti, občinskemu tajniku Herkulanskega okrožja, itd. Crtalo se je pa iz liste »častnega spremstva« vse Kalabreže in jednako druhal. Toliko v pojasnilo slavnemu občinstvu, da ne bo po pamoti nepotrebnih kritik in opazek. Predpustno veselico priredita postojnski salonski orkortsr in njega mešani peveki zbor kakor benefico g. kapelniku L. Kubišta v nedeljo, 12. februarja v veliki dvoraoi »Narodnega hotela« v Postojni. Začetek točno ob 8. uri. — Vstopnina za osebo 1 krono. Odvetnikov je bilo leta 1904. na Štajerskem 172. Od teh 7«) v deželnem glavnem mestu Gradcu. V Mariboru jih je bilo 15, v Celju 11, v Ptuju 7. Muršee In Sesula pomiloščina. Čitatelji se bodo še spominjali, kako Bta po-sestnik Osvald Š.-gula in krojač Alojzij Murš°o — ki je kakor sotrudnik in »domači pesn.k«. nesnage »Štajerca« na ostuden način blatil štajerske rodoljube — na bestijalen nač n umorila soprogo prvoimenovanega. Porotno Bodišfie ju je obsodilo na erart na ve-šalib. Sedaj pa ju je, ceBar pomilostil. Najviša sodišče je prisodilo Mursecu —- kakor moralnemu povzročitelju tega groznega zločina — doimrtno, Šeguli pa 20-letno ječo. " Še o skrivnostnem poskusu umorstva. Predvčerajšnjem smo poročali o tem dogodku, kakor smo bili zvedeli iz UBt tretjih oseb. Včeraj je pa šel naš poročevalec na lice meBta in tam poskušal zvedeti kaj na-tančnejega. Brttranca Peter in Alojzij Cesar imata v Kolonji evoji izvoljenki. V ponedeljek zvečer ob 8. uri sta šla od doma, rekša, da gresta v Kolonjo. Kakor ee je pozneje de- malo, e.a se bila v Kolooji nekaj sj.rla, in aieer ravno radi deklet. Vendar afa pa prišla akupaj domov, in to ob 2. uri po polunoSi. L#oč;la sta ee pred hišo. Alojz j je šel — kakor le povedano — apat v hlev ; prej pa je zaprl se zapahom od zactraj vrata, ki drže s c:*ste na dvorišč3. V hlevu na listju je že epal Alojzijev brat Vincenc. V kotu na de^no, pri vratih je bil v hlevu privezan pet. Sptča brata Vincenc in Alojuj sta imela noge prav blizu psa. Vincenc je bil bi žje vrat, dočim je ltžal Alojzij prav t k stene. Ob 3. uri po polnoč či je oba brata pre budil ttrel. Ko je Vincecc videl, da mu brat krvavi, je siti <*al mater. Nežo, in sestro, Katar, no, a pozneje tudi hlapca Josipa Peištno-viča. Vsi skupaj so potem najprej pregledali, da je li morda kak človek kje blizu hiše, a niso našli nikogar. Pač pa so bila vrata na «*esto odprta, dočim jih je bil A!oVj zaprl se zapahom od znotraj. Ta vrata je pa težko kdo odprl stoječ na cesti ; torej j h ni odpr', da bi prišel noter, ampak najbrže, da bi šel ven iz dvorišča. Ko je hlapec Peršinovič videl, da je Alojzij ranjen ravno nad srcem, je takoj smatral rano za nevarno ter je na-avetoval, da ae ranjenega Aojzija odvede nemudoma v bolnišuico. Ob 5. uri zjutraj sta on in ranjenČeva sestra Katarina odvedla Alojz ja v bolnišnico. Ko sti prišla naeaj domov, je začel h!ap«c zopat preiskovati, ne bi li našel kaj, iz česar bi se dalo sklepati, kdo da je streljal na Alojz ja. Našel ni nikjer ničesar. Ko je pozneje stal na vratih kuhinje, je prišel preko polja proti dvorišču Alojzijev bratranec Peter Cesar. Treba povedati, di je takoj ob strani hleva mal z dek, visok komaj 70—80 cm, a onkraj tega zidiča se začenja polje. Ko je prišel do tega zidu, se je pripognil, pogledal v zid t ar takoj na to poklical Per-šinoviča. Peršinovič je šel k onemu zidu, a tu mu je Peter pokazal patrono v luknji mej dvema kamnoma. Perš noviču se je to jako čudno zdelo. Shranil je patrono, zaznamoval z modrim s7inčnikom kamen, na katerem je videl patrono ter potem pazljivo pregledal ves rid, ne bi li našel še kak) patrono. A zaman. Kmalu za t;m je prišel redarstveni nadzornik Rudolf z eoim stražarjem, a le malo čiaa za njim so prišli orožniki. Peršinovič jim je povedal vso stvar, d 1 jim je najdeno patrono ter jim povedal, kje :n kdo da jo je našel. Orožniki in nadzornik Rudolf so še enkrat pregledali omenjeni z d, ne da bi bili n-š!i ničesar, a potem ao pregledali hlev, za»l šali Viucenca in druge ter sestavljali zapisnik. Orožnika sta bia dva. Dcčim je eden sestavljal zapisnik, je pa drugi krožil po dvorišča. V tem je prišel zopet blizu onega zidu, pogledal še enkrat in, glej — zapazil je v drugi luknji, prav blizu prve, še drugo patrono. Poklical je takoj svojega tovar sa ter rekel, da patr ne kar rase;o iz zidu. Povedali seno že zadnj:Č dejstvo, da pep, ki je jako hud na vsacega tujca, ni niti enkrat zalajal, in pa dejstvo, da Alojz:j navadno ni spal v hlepu. Vsa ta dejstva, spo iena z de stvom. da sta se bila Peter in Alojz j aprla v Kolonji, so govorila preglasno zoper ranjenčevega bratranca Petra Cesar a, kttereg* so orežniki tudi nretovali. Povedati pa moramo se, da so or.žn>ki na hi^aem preiskovanja pri Petru našli celo pest patron, enakih oaim, ki so bile najdene v zidu in ki popoln ma odgovarjajo rani v Alojz jevih prsih, to je kaliber 12 mm. Te podatke so dali nsšrmu poročevalca varuh mladoletnih Vmceoca, Alojzija in Ka tar.ne i'i«ar, g. Ivan Marija Piščanc, hlapec J 1 s:p Peršinovič in ranjenčeva mati, Neža. P -vedali si tudi, da sta se Peter in Alojz j ve^Krat kaj sprla, vendar ni prišlo mej njima n udar do hudega, in tc zbog miroljubnega značaja Aljzja, ki ne mere ž veti dlje časa v jezi z nikomur. 1/ »Škrata« : Praktičen čut. — Zakaj si danes tako žalostfn ? — Veš, sinoči sem se zarcč.l z deki c , ki ima 20.000 kron dote in pom si,, ša Je danes zjutraj sem videl veliko nesrečo, da deklica kritem gicda ! — Ne bodi neumen, 20.000 kron je za te velika sreči, nesreča je za dekl.Vo, da gleda kntem. 1 11 111 Razne vesti. Pesništvo na Francozkem Po statist ki nekega angieikega časopisa, izhaja na Fr*o-•otkem vsak dan po 20 raznih zbirk pesmi. Pisalni Stroji, v Zedinjen h državi h Severne Amerike je 47 tovarn za pisalne •troje. V minolem letu jih je bilo prodanih za 12 milijocov frankov. Stric papežev umrl. Iz R ma poročajo, da je v sob to umrl v Riese na Beneškem itr'c papeža Pija X. v visoki tt rosti 90 let. sniceizrečen komiti,i. Zbornica je razpravljala proračun minittsretva za javna dela. Leterijske številke ir.žrebsoe dae 8. februvarja : ■ 76 15 52 54 33. Lvov 30 38 1 78 13. Jtfohorjeva družba in nje naloga. (Dalje). »Saj jim dajamo dosti čtiva, za vso zimo... poreko?« Da, pa kakšnega ? ! Poglejmo lettšaje knjige !... Koledarju ne moremo nič posebnega očitat, da-si tudi v njem ne nahajamo nič posebnega. Nekaj, posebno poučnih odstavkov je dobrih ... Leposlovje pa . . Zmiraj isto. Kje so časi, ki je izdajala šs družba v koledarju celo ilustriiane povesti kakor : »Obsojen,« »Kak j je stari Moli k tatu iskal« itd., stvari ki 6e še daadents čitajo. Zdaj pa poje sama Amerika. In potem zidevlje človek še »redi povesti na odstavek, kakoršen je n. pr. str. 13. prva kolona. Seveda, tu se čuti men'Ja Mohorjeva družba poklicana... Narodnost je postranska reč — —. Mohorjeva družba je vse prej, nego narodno slo vanska. Predali koledarja bi morali naše ljudi preje spominjati na sorodne slovanske narode, neg j pa na drugf. Vem, o misijonih radi čitajo. Zikaj pa kaj slovanskega nima tam prostora, kjer ga imaodetavek na str. 13. in misijoni. V Makedoaiji so se godile imenitne stvari. Kaka prilike, da bi sezaanili ljudi s tam krajem in z boji za slovansko sirtbodo ! A niti sledi o tem. »('e pa nihče ni napfsal« Dolžaoet dražbe je, da si poskrbi jednakih zabavno poučaih spisov. Rusko-japonska vojna bo menda diugo leto opisana, jednako slav nos:i v Srbji. Ali [a b«ido tudi tako, da bo narod vedel, da je v vsem tem tuii nekaj naš*ga?! Lepo bi b lo, ko bi b la družba malo bolj slovenska in slovanska, ja malo manje »patriotična« in — tuja . .. ! Proti »Zgodbam« nimam nič naj se izdajajo ! Vea>, dn sa rade čitajo, da i naj B6 da ljudstvu čisti evangelij v roke, kakor pravi Tolstoj. Slučajno imam \VJfovo sv. pismo. S kakim hrepenenjem je č.tijo pri prosti ljudje in znajo cele odstavke na pam t! P*, kako znajo tudi vse raz'agati, če, jaz umejem stvar tako! N smo preti knjigam, k ee vsaj č tajo . .. O knjigi »Bodi svoje sreče kovač!« pravijo: to so pridige. Saj t» sami vemo, pa zmiraj to pripovedujejo. Po iraga^o naj nam, kaj bodo ssmo — uč li. .. Piav je, da se jim pripoveduje o organiza-| c ali it;., vendar dvomim, da li ima nauk v t»j obliki vspeha in če kn;iga doseže vaaj malo tega, kar je želel pr dni pisatelj. En drag kamen, zbrušen v lepi obliki, je več vreden, nego cd kup — (sa človeka namreč) ki m: ve za njegovo vrednest. BoljŠ9 bi bilo, j da bi se drugače uč lo ; pridig ima mš narod zadosti. V .'epogbvju ga hočemo ime i za tako cert zuidnega, otročjega, tu pa naj bi umeval vsa t*ž;s vprašanja. Res je knj ga pisana pil uim, kar ss da, vendar mnenje je tako . . . »Lisica Zvitorepke«, pravjo, to je za otroke, po strne »storije*. Jaz e nisem vzel za fako in ie prav, da je izšla. Vplelo naj bi se bilo nekaj občj znanih bolj slovenskih basa j n. pr. »o eiru«, in»ovkra-denem melu« n imela bi dosti večjo zanimiv, st, nfgo B?daj. Tudi bi b la knjiga lahko ilustr.rara, kar bi na b lo drago, ker je ta kih Sik d &ti in imela t>i večo privlačnost. Mesto d ug h nej bi se bila ilustrirala ta. Bilo ji boljša in b'a bi g>tovo eaa najle >nb letošnjih kn ;g. Slišal eem že zdaj med narod, m več primerov iz nje, kar je znamenje, da se ista lepo udomači; ko bi b la ilustrirana bi sa de bolj. »Slovenski fantje v Bosni«, je knjiga, ki se letos najbolj čita. Ni čada ! Saj vemo, kako ljudje radi č:tajo o vojski. Ali knt ga je p sana popolnoma z napačno tendetc . To obžalujemo. Ia zat3 bi je družba kakor take, s temi mislimi, slovenska narodna družba ne b bila smela nikdar izdat*. (Pride se ) Zadnje brzojavne vesti. Franeozka zbornica. PARIZ 'J. Nt učni minister Bienvenu Martin je predh žil zbornici zakoniki načrt glede ločitve države in cerkve. (Pohvala na levic:.) Načrt je bil ob protestnih klic b de- ltama poročila dne 9 februvarja Tržaška borza. Napoleoni K I9.C9 — 19.lv}—, angleik« lire K —— do —.—, London krateV termin K £40 3S—MG 80 Francija K 95 45—95.65 Italija K 95 3">—95.5*» italijanski bankovci K —.— —.— Nemčija « 117.30—117.60, nemfiki bankovH 17----- avstrijska ednotna renta K 100 — 100.30. ogrek> kronska renta K 98.— 9H.25, italijanska ren"- 103. l/4 103.3/4 kreditne akcije K 676.-- 677 — državne železnice K 654.--6£6 — Lombar^ F ,89.— 90.—, Llovdove akciie 707 --718 — Srečke: Tisa K 340.---£U - Kredit K 476.- do 486.—, Bodenkredit 1880 K 309.- 319 - Ho denkredit 1889 K 299.— 301 — Tnrlk- K 132 — do 13*.— 8rbake — ** za apiil 30.50 t» maj 3U 60, jun b: 60 ii. julij 30.60 Mirjo. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov I5B/16 ^b Java 16 9. Mlačt o. a 1 a d* o 1 luzemski Centrifugal piie. p'o no»u K 66.50 do 68.00, za sepUm>er K---do —. — marec-avg. 66.50 do 68.—- Concass4 in Meliep 1 promptno K 68.30 do 69.3J; a sept- K —.— o —.—, marec-avg. 68.30 do b 30. Pariz. Kž za teko • mesce 16.—, rž tt. marec 16,—, za marec juu'j 16 50, za m j avgust lo.— (mirao.> — fienica za teicoČi m -sec 23.20 za marec 23 4) za maiec - junij 23.S0 za maj-» vgust 2.».90 (mlić .(., — Moka za te koči mesec 29.5^0 za m.iec iiO <5 za mare> junij 30.60, za maj-avgust 30 fo mU5ii). — ltep?čm> olje za tekoči mesec 45.75 ca muec 4^.*i5 za maj - avgust 46 50 za se;itenbe - decsoaber 47.75 1 '.mirno t špirit za tekoči ine-^c 46.— mireč 117 5. n maj-avguu^t 43.50 : :i september - december 39.5«l (mlačno). Sladkor surov S'!0 uao uov .»S — „ mlaćao beJ za tekoči mesec 41T;9 za marec iunij 4 4'/» za maj-avgust 43 za obiober-jan. 345/„ .mlaćnoj rabnirfci. 76:a—77 Vreme: oblačno Trgov i ua se zaklanimi prašiči. Pre t vitraj š^j 1 je bilo pripeljaa h na tuk. irg 7G vraj pa 3'J zaklan h prašičev. Pro j dalo te včeiaj, kakor predvče- rajšnje od. Cena je bila ured včeraj snj jm 1. vr*ti j K 120. JI. viet pa K 116, včer-j |»a I vrsti K 116 P. v^ raš-fvai je veliko, blaga pa prenialM1—■#■ >— MM»H Sprejemajo se vsakovrstna dela in po - ■ ■ posebnih načrtih. ===^= Jlnsirovaii cenil brezplačno in franto. Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. po zelo nizkih cenah. mm—ms Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. ^Ml Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = trst. = I. Posojilni iB Konsnniflo fliuštvo, Občim" vpisana zadruga z omejenim poroštvom na Opčinah. VABILO na redni občni zbor ki se bo vršil dne 26 svečana 1905 «1» 3. uri p^pol. t društvenih pro-torih Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 'J. Poročilo tajnika. .'!. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnega računa. ;». Sprememba pravil. 6. Volitev novega odbora, ti. Ha/ni nasveti in predlogi. ODBOR Vnoiom *** odda ali pa proda nova hiša lldjulll JB 7 sobami, kletjo, 1 kuhinjo : 11 dvoriščem. Hiša je pripravna za vsako j «»Urt *er se nahaja v sredi vasi Gorjansko iti r n «-e-te Nabrtžina Komen. — Naslov pove ; uprava »Edinostic. /farodni kolek je vdobiti pri upravi Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMfO 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ooooooooooooooo Izgotovljene obleke v velike] izberi K K K \i K K K za moške in dečke pri tvrdki mi FRAN KALASCH v ulici Arcata Štev. 9 (vogal ulice Sapone). 11 j Popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke od 30 do 50 X. lil 111 ur in o e o o o o o o o o o OGLAS. J >ne 14. t. ni. na dan sv. Valentina l>> v Černikalu (Istra) navadni semenj prašičev, lesa, orodja itd. Vaško predstojništvo. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na i>lin ob času selitve. Neprekoslji ve plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Čudo v ceno! r»0J komadov samo /a solil. 1*85. Fina krasna zajamčeno dobro idoča precizijaka uru na urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila - ponar. biseri, kravato, 1 pozlaćen prstan s ponar. kamn<>m za gospode ali dame, 1 krasna garnitura ganbov iz t' douhl«' zlata za man^ete. ovratnik in prsa. »J platnenih žepnih rut. 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v škatljiei z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležnica. razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 3J»"> raznih reći, ki so v hisi neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1*85-Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. S P IN G AR N. Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni rožič na dve rezili, pri već kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom rttdnloom £patova£ka kiselica naravna a kaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tno: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički auktoriteti preuisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom bod svih bolesti probavnib o'tra- a i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludaćnog, pluč og. grleuog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, Šećerne bolesti, zrnatih i nateklih jfta a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku>aao izvrstno i nenadfcriljivo sredstvo i od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. prof. dr. S. Bosnjakovič. Hagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJST'v 0 VRELA APATOVAĆKE KISELICE*', ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, (ilavn j zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klin genb erg & Ccmp. u Trstu ui Giorgio Galatti št. b, I. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medioinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI tod ogolunjene sladke škorjei Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami 11a prvih mej na rodni h razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnik« »v ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorijo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadob£ čist in svež glas. XB. Pazite na nej>oštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu * ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v K v ropi. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantić Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada In skladišč, e. kr. priv. Ilovd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnljii. TRST. - Ulica Ros&rio štv. 2. - TRST priporoča, svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (hiks) f! fredin C sne nizke Postrežba točna. jI jfi I/i l<:\-VA fč i a«; iižtil mi' - - 1 •1 %U rt : v-. \ CD SU (t)" -S SD < (D O o 3" ro „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobroil E R T I fiOCO ton odpluje dne 14. febmvarja v Nori York. Potnina znaša lli. razred K 165.—, I. razred K 300.—. Potrežl>a m hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniška službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 CD CO Velika zaloga m — OV3».. čltSl e fe kre-lita. SO Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice ,,ERGOLE" najnovejšega i 11 najboljšega sestava z dvojno 111 nepretrirano pritiskala«* močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druse stiskalnice. III DR X V LR*>~ A STIŠK A LN H A. N»jl*>ljS«- antonatiiiiu pan-atoran*- tjtri«- brizgalntc«, ki ilrlnjrjo same . ti ne i jili bilo trt-lm gooitu .Svphoma'" plugi stroji, za grozdje, sadje n "Ijke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življenskili in mira Liiih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AlltOiatiČIia OmpilliCa. čistilniee, rešetalniee. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripozDanega in odlik, sestava. Jstiskalnica za grozdje. PH. MA7FARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 5,'JO zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. • -.'i;.* ... ir.i o^ftM'. vi. m.it: puhv.ilziitni jusmi brezpla 'za Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Zaloga, istrskega visi a Trst, nI. S. Francesco d' Assi>i št. 2 Prodaja na debelo in drobno. Istrski teran prvih kletij iz Višnjana po 3 6 nvč. belo sladko, osušeno.........5 8 .. Franko na dom v sodčekih od f» liirov n:ipre". Krim- rjem in tritorjem po dogovoru- — Parilo K 200'> se iv.plar t istemu, koji bi zamogfl dckizat', da je v no ponarejeno ali pomešano z drugimi sn")vrni. ■J—IMil Prodajata rokovic in lnn\ A. HUBMiiNN Corso 19 — Ustanovlj. 1865 — Corso 19 rokovlce glage I.. 2 gumba gl. 1, ."< gu nbi gl. l*iO rokovice Šved. n Dante z., prati 3 gumbi „ 1"20 rokovlce gla«;e in Dante »a dečke za p»ati .. "'iSO rokovlce z itrila kože z meh zaponkami .. OfO rokovice od volne za dame nvč. •">'». I te Liaacai Dr. N. Fertilio Rpeoijalist za bolezni nosa, grla In ušes. TRST. Ul. Torre biam-a 4."» (vogal Torrontei. ORDINUJE: od 10—12 predp.. H-4 pop. od 4—5 pop. brezplačno Pekarna In shidcii-ama FRAN MILLANICH Trst. — ulica Comuierciale 7 — Trst-Trikrat na m. Sprejema naročbe na sladCiee itd. o priliki pfioi in krstov. Najugodnejše cene. Pekarnainsladčičarnazlastno tovarno biškotov Josip Jtireule TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež I:ruh. raznovrstne moke prvih odrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe sladčice. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 {rogal ul. Ruggero >Ianna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po S0 st.. opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. /a obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL 23T MI RODI LN IC A čmiliju Cumar POk. frioerika Opčina št 209 zraven kavarne „AlFElletrovia4' Velika izbera In zaloga Sip, žebljev, barv. čopičev, mineralnih vod, vinskega špirita, voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se po&a v prodajalnico izgotovljenih oblek Barriera vecchia 5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnici. - mw j -i JWanuJaktuma trgovina « Jtmbrosich & jVIodricky TRST - ul. Belvedere 32 - T ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fustanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje, šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala pr"?t?rone za posteljo. Kravate, srajce za n rfni Krila č.pke u- žv mst, kakor iu'ti raznovrstne orobnarije. I » » » » » I I i