89
Dopisi.
Iz Liburnije 13. marca. —?— V zadnjem listu so »Novice" dopis prinesle iz Liburnije o silnem potresu, kteri je zadel prebivalce iz Klane na pustni večer. Dobrotnikov, kteri lepe pripomočke v denarji pošiljajo nesrečnim Klancem, je mnogo; njim gre srčna zahvala, da se je blizo do 6000 gold. že nabralo. Al v omenjenem dopisu od 6. dne t. m. se razžaljen čuti g. Ciotti iz Kastve, da je dopisnik njegovo sloveče dobročinstvo naznanil, in še posebno so ga v poslednjem stavku v srce zbodle besede: „mili narodnjak". Zato je že glas počil v Kastvi, da se misli C. v madžarskem časopisu, ki na Reki pod naslovom „Naplap" izhaja, opravičiti in v njem tudi izrekoma zahtevati, da ga v prihodnje ni treba šteti med narodnjake slovanske, kajti dokazati hoče, da je tem več madžaron z dušo in telesom, ako-ravno ne zna niti najmanje besedice madžarski brbrati, še manj pa citati in pisati. Kakor vera, po kterej živi, človeka spasi, tako hoče tudi C. narodnost madžarsko do vrha Učke povzdigniti, da bode sreča, ktero pri tem doseže, jako sijajna in veselje njegovo v sredi tega na vse strani slovečega naroda nepopisljivo. Da pa tudi tujec Kastavskega g. Ciotti-a, dokler mu Madžari kakega „ordna plemenitaskega" ne podelijo, ne bi za ple-menitaža držal, naj naznanim le to, da je gospodine Ciotti priprost strugar (drakslar), kteri se je pred nekoliko leti iz rodovine furlanske v Kastvo za zmotnjo tukajšnjega naroda priženil. Vpisan bil je v društvo sloveče narodne čitalnice Kastavske, kterega je pa mno-gocenjeni odbor zavoljo nekterih homatij, ki so se v čitalnici pripetile, prav z lepo iz društva izključil. Na-djam se, da bode čitalnica Kastavska tudi brez njega na veke živela, kajti pokazala je možato vsikdar, da precej v početku setve pšenico čisti od plevela. Živila tedaj čitalnica Kastavska z vrlim njenim odborom!
Iz Radeč poleg Zidanegamosta na dan sv. Gregorja. — Nesite, drage nam „Novice", britko sporočilo po slovenskem svetu, da je gosp. Leopold Hoffera
90
vitez Saalfeld, zdaj c. k. deželne vlade svetovalec, bivši c. kr. okrajni predstojnik v Krškem, nas pred dvema dnevoma zapustil. V treh letih, ko je pri nas bil, imeli smo prilike dovolj, prepričati se spoštovanja vrednega njegovega značaja. Bil je zmirom podpora županom. Radeskega trga zastopniki so mu tedaj hvaležnega srca podelili častno tržanstvo ter mu z diplomo, 17. svečana t. 1. podano, takole še z besedo od županov podano mu zaupnico izročili: „Blagorodni gospod! V živem pomilovanju, da nas zapustite, izrazujemo Vam podpisani srenjski predstojniki okraja Radežkega pri odhodu Vašem iskreno zahvalo za Vaše očetovsko delovanje med nami, ki je povsod kazalo redko izurjenost uradniško, pravicoljubnost in modro oskrbovanje tako obširnega urednega okolišča. Razodevali ste,visoko-častiti Gospod! v vsem, da razumete zahtevanje sedanjega časa, kteremu geslo je napredek! In s tem ste postavili v srcih naših neizbrisljiv spominek! Sprejmite, blagorodni Gospod! blagovoljno zagotovilo nemenljivega spoštovanja in hvaležne udanosti!"
Občinsko predstojništvo v Radečah 12. sušca 1870. Iz Cola nad Ipavo 8. sušca. — Oj župani, ki ste mojih misli, zedinimo se in vprašajmo okrajne gosposke , kako to, da se nove občinske volitve toliko časa ne vpeljejo? saj je naš čas že zdavnej pretekel, kar smo obsojeni bili županovati. Naj zdaj drugi poskusijo to breme, zakaj po pravici lahko rečem, da vsak župan, ki hoče svojo občinsko službo popolnoma opravljati, mora tudi svoje premoženje žrtovati. — Naj temu dostavim še nektere besedice. Veliko sem že bral po časnikih o zboljšanji kmetijstva, da bi se kaj več živeža pridelalo. Al največ krivo je to, da veliko svetd, slabih pašnikov, puščav itd. stoji zastonj, ki druzega vžitka ne dajo kakor nekoliko slabe paše. Ako bi se dali k delu primorati taki še trdni ljudje, ki nobenega druzega opravila nimajo, kakor da se po svetu potepajo in beraško mavho okoli nosijo, kmalu bi se dalo več pridelati. Al kaj pomaga, ker se kaj tacega doseči ne d&, marveč še vse velike hvale vredno prizadevanje deželnega našega zbora tega ni moglo doseči, da bi se bila odstranila postava, ktera pripušča, da se vsak berač lahko ženi!
Andrej Rovan, župan.
Dostavek vrednistva. Treba, da nekoliko besed dostavimo temu dopisu. Proti novi volitvi občinskega odbora in župana ne more nikjer nobena ovira biti; storiti je le to, kar §. 19. občinske postave veleva; zarad tega pa se je treba oglasiti pri okrajni gosposki. Vprašanje je le to: ali se splača povsod zdaj na novo voliti, ko je naprava novih občin pred durmi (morebiti čez četrt ali pol leta), potem pa zopet voliti? Kjer je gotovo, da občina ostane tako, kakor je bila, ondi se že zdaj lahko voli; kjer pa se občina predrugaei, bode nove volitve treba. In vprašanje je: ali pogo-stoma voliti, ni ljudem nadležno? — Sicer Vam, oče župan, popolnoma pritrdimo, da županovati je velika butara; dela mnogo, grenkih veliko, hvale malo ali nič, in tudi še žrtovanje denarja, ako zamujeni čas štejemo za denar (druge gotove stroške mora postavno občina povrniti). Al kamo pridemo, ako ne bi bilo mož v soseskah, ki imajo srce za to, da se občine vladajo, kolikor postava dopušča, same, in da vsake reči, ktero vas, trg ali mesto zadeva, ne komandira gosposka ali kak njen šribar! — Žalibog! da so sem ter tje ne-kteri ljudje raji trpeli, da jim je gosposkin berič zapovedoval, da je leskovica v kanceliji pela, da so se pre-živahnim fantoin lasje brili, kakor da bi ubogali in spoštovali možd, ki ga sami izmed sebe volijo, da vodi županstvo! Vendar je tudi ta pasja pohlevnost lahko razumeti — saj je  človeku,   ki je  vse  svoje žive dni
tičal v temni luknji, tudi svitloba milega solnca zoperna. Vse to morali bi možje prevdariti, ki jih je zaupanje soseščanov na čelo postavilo, da lože str-pijo bridkosti županovanja. Vsako leto bode bolje, kader v dolgi temoti držani soseščani spregledajo. — Kar se tiče potepuhov, pravična je Vaša pritožba; al žalibog! da nemški liberalci na Dunaji imajo za jude in sto druzih enacih reči več skrbi kakor za to, kar gloje blagostan vsacega človeka prav hudo.
Iz Kranja 12. marca. (Narodne razmere.)   Radosten prime zmirom človek za per6,   Če  more naznaniti rodoljubom  dogodbe,   ktere  razveseljujejo  domoljubna njihova srca.    Ne poznaje različnih razmer, ktere žalibog! po malih mestih vladajo povsod, je sicer glasoviti ljubljanski „bobnar",  po nemški  „Tagblatt" imenovan, ob času novih volitev našega mestnega odbora, že svetu oklical naše mesto kot svojo kronsko domeno.   Al, kakor se  mu  skor  vsakrat pripeti,   tako je  tudi  to pot delal račun brez krčmarja, kajti mesto naše ostalo je vkljub njegovemu prerokovanju to,  kar je vedno bilo: središče   ndrodnega   življenja,    srce   n&rod-nega gibanja krepkim Gorencem.   Temu v dokaz Vam je že živahno življenje v čitalnici naši.    Bilo je pred pustom mnogo zel6 obiskovanih veselic.  Slavili smo rojstni dan  našega  prvega buditelja V. Vodnika s slovesno „besedo";  pri veselicah slišali smo marsikteri dobrodejni   govor  in   marsiktero  naša  srca ogrevajočo pesem. Razveseljeval nas je letos tudi prvikrat orkester naših diletantov,  za kar se je posebno potrudil triletni vrli podpornik naše čitalnice katastralni inšpektor gosp. V. Kravs.  —  Razun  druzih se je   v čitalnico vpisalo 20 uradnikov  in  stavbenih  voditeljev  Rudolfove železnice, kar je prav zdatna podpora naši čitalnici. Zatoraj zdaj,  ko se je že vse pomirilo,  res ne razumemo,   da se nekteri  še  vedno  grozijo  nad  čitalničnim odborom, da je  omenjenim  gospodom   za  en  večer   brezpogojno prepustil dvorano  za  ples   6.   svečana.    Ne   vnemajmo vendar  zarad  malenkosti  prepira  in   pomislimo,  da iz iskrice večkrat vstane plamen, ki razgrudi celo poslopje! — Mladina naša se je začela bolj gibati, in to nas zel6 veseli.    Vstanoviti hoče  telovadsko   društvo pod naslo-vom:  „Gorenski Sokol";   pevsko društvo pa,   kteremu je učitelj gosp. prof. Vodušek, je že te dni zagledalo beli dan.    Radostnega srca zakličemo temu hvale vrednemu  početju  „na zdravje*',   in  le  to željo izrekamo: naj bi mladenška vnema ne umaknila se mlačnosti, ktero skusili smo že mnogokrat pri druzih napravah.    Da pa to, kar stvarite,   dolgo živi,   da trdno in krepko stoji, varujte se pred vsem razpora, ki je vselej —verujte mi — vragovo seme; le sloga,   stanovitnost in vzajemnost krepijo  društva,   da  se lepo razcvetajo in dones6 vesel sad.    Ker govorim  ravno  o tukajšnji mladini ter vidim,   da je  srce  njeno  za predragi nam dom vneto, naj mi ne vzame za zel6,   da jo še  posebno  opomnim svete njene dolžnosti.  Mladenči slovenski! delajte marljivo za  ndrod;  vedite  se  povsod  na čast naši materi Slavi; hrepenite po pravi omiki.   Čitalnica naša ponuja Vam v svojih predalih  časopisov  in knjig  razne vrste. Berite! Berite! Podpirajte domače zavode, ki posvečeni so omiki n&roda; milo še pogrešamo Vaših imen v imeniku udov ,,Matice slovenske", „dramatičnega društva", „družbe sv. Mohora" itd.   V djanji kazite, da ste res ndrodni, da srce čuti, kar govori usta. Narodna reč ne bodi Vam samo kratkočasnica, igračica. — Združilo se je tukaj tudi mnogo gospodov, ki bodo v čitalnici predavali udom o naravoslovji, zgodovini, poeziji, kemiji itd., vidite tedaj, da čitalnica naša ni samo igrališče in plesišče ,   temuč   tudi   lepa   šola   omike.   —   Doneski   za Jenkov spominek dohajajo,   nadjam se,   da bodem o tem kmalu Vašemu listu bolj na tanko sporočati mogel;
91
omenim naj le posebno, da je naš mnogocenjeni baron Anton Zois, čegar srce živo vneto je za milo domovino našo, v ta namen nam izročil 25 gold. — Te dni se je iz Aleksandrije domu vrnil tudi naš spoštovani rodoljub gosp. L. Jugovic, kterega naj si v izgled vzame marsikter naših domačinov. Veseli smo ga zopet sprejeli, kakor zasluži mož, ki je zgodaj ločil se od doma in dolgo živel na tujem, al naroda svojega nikdar ni pozabil, zvest sin ostal domovini svoji.
Iz okraja kamniškega 11. sušca. {Kako cesarske okrajne gosposke ubogajo svoje gospode: deželnega gospoda predsednika in pa ministre), vidite iz priloženega izvirnega dopisa na župana v Gojzdu: ,,Z. 599. An den Gemeindevorstand in Goisd. Auf die Eingaben vom 4. Janner und 3. Februar 1. J., Zahlen 2 und 13, wird dem Gemeindevorstande unter •/. Riickschluss der ein-gesendeten Wahlerliste einstvveilen erwidert, dass es dermal nicht an der Zeit ist, neue Gemeindewahlen vorzunebmen, nachdem ohnehin fur die naciiste Zeit die Bildung von Hauptgemeinden im Sinne des neuen Gesetzes zu gewartigen ist, in Folge welcher die Ge-meinden im vergrosserten Umfange zu neuen Wahlen zu schreiten haben werden.
Stein am 11. Februar 1870.
Der k. k. Statthaltereirath und Bezirkshauptmann:
Schivvitzhofen." Da svet prav očitno vidi, kako se ravnopravnost slovenskemu narodu skazuje, naj temu odpisu kamniške gosposke dostavim le še to-le: Oba gori omenjena spiska sta se kamniški gosposki podala slovenski, ne ene besede in ne ene črke ni bilo nemške vmes; ljudje županije v Gojzdu so vsi Slovenci; ne eden ne znd nemški — in vendai je županija na slovenske vlogi o. Župani j skih zadevah dobila nemški odgovor!! Ce tace ga odgovora ne zna uradnija slovenski spisati, naj naravnost reče, da ne zna in naj gre v Nemčijo; — če pa noče, naj sodi gospod deželni predsednik sam. Deželni zbor pa naj si to na znanje vzame.
Iz Ljubljane. C. kr. ministerstvo kmetijstva je z odpisom od 4. dne t. m. na prošnjo kmetijske družbe poslalo 400 gld.za nakup hvaljenegaamerikanskega Guilichovega krompirja za seme, kterega naj družba potem kmetom po nizki ceni prodaja in s temi 400 gold. pa zgubo pobota, ki jo bode pri tej razprodaji imela. Ker cent tega krompirja velja 4 do 5 tolarjev, družba kmetijska pa bi ga rada kmetom cent le po 3 do 4 gold, prodajala, tedaj bode zgube precej, ki naj se pobota z gori imenovano državno podporo. —¦ Tudi je ministerstvo kmetijstva za napravo in vzdr-žanje vinske in sadjerejne šole v Vipavi zagotovilo veliko pomoč v denarji, in družbi kmetijski, ako napravi popolno kmetijsko šolo, iz lastnega nagiba obljubilo zdatno pomoč, za knjigo pa, ki naj bi se v slovenskem jeziku izdala o konjski reji, je dalo 300 gold.
— (Od ovnov in ovac Jezerskega in TrbiŠkega plemena) , iz državne podpore od kmetijske družbe na-kupljenih, jih pride danes 30 v Ljubljano, vse drugo blago je ostalo na Gorenskem, kjer so njim odločene ovne in ovce prejeli gorenski ovčjerejci. Nakupovanje tega blaga na Pristavi in na Koroškem je bilo izročeno gospodoma Schollmajer-u in Seitner-ju; posrečilo se jima je, da sta dobila čuda lepo koroško živino Jezerskega in Trbiškega (prav za prav Ugo-viškega) plemena. Jezerska in Trbiška ovca je ob-rajtana zavoljo mesd in volne, Trbiška pa tudi je dobra mlekarica. S tema plemenoma se more veliko zboljšati domače blago, — al ravnati bode treba s to koristno živalico drugače, kakor ravnajo naši gospodarji s svojim blagom,   sicer   pokvarimo   vse   in  zavržen je
denar. Gosp. Schollmajer je napisal nekoliko poduka o tem, ki ga prines6 „Novice" drugi pot. Danes naznanjamo prijatlom ovčjereje le to, da gori omenjeni ovni in ovce za toliko časa, da pridejo njih lastniki po-nje, stoje na ogled v hlevu tukajšnje živi-nozdravniške šole na spodnjih Poljanah. Naj jih pride gledat, komur je mar seznaniti se z lepimi plemeni. Obojno to pleme, kakor unanjstvo kaže, izvira od slovečega laškega iz Bergama, odkodar se je že davno zaplodilo na Koroško in le nekoliko predrugačilo po razmerah tukajšnjega podnebja, krme itd.
— (Gospodarjem), ki so si letos pri kmetijski družbi naročili Rigajskega (ruskega) lanu, se daje na znanje, da je lan prišel iz Vratislava in da se dobi v pisarnici kmetijske družbe v Salendrovih ulicah, mernik z vožnino vred po 6 gold. Naj tedaj brž pridejo po-nj!                           Odbor družbe kmetijske.
—  (KupČijska in obrtnijska zbornica) bo napravila zoper novo postavo pridobitnega davka vloge na gosp&sko zbornico državnega zbora in na ministerstvo. Enacih peticij in protestov zoper nesrečno to postavo, ktera bode še zadela delavca, ki si še celih 8 gold. na teden ne prisluži, da živi družino svojo, pride iz vseh krajev cesarstva do zbornice gosposke, da zavrže, kar je neprevdarno sklenila zbornica poslancev. Ce tudi od malega zaslužka postava ne zahteva velikega davka, nabralo bi se ga vendar od milijonov delavcev na tisoče in tisoče goldinarjev — in kakošno ime bi se moglo dati tej nabirki? — krvav denar!
—   (Postava o šolskem nadzorstvu), v poslednjem deželnem zboru kranjskem sklenjena, je potrjena.
—   (Obravnava s zatoženci) o dogodbi na Jančjem in v Vevčah je končana; danes pride sodba.
—  Ni se čuditi, da Slovencem sovražni časniki o slovenskih zadevah trosijo laži po svetu, ako vidimo, da se isto godi v časnikih lastnega tabora. Tako, na priliko, sta nedavno „Politik" in „Slov. Nar." pisala, da „so c. kr. (kakušna genialna bistroumka!) državni poslanci slovenski moledovali pri nekem mameluku za podporo Petrin6-tovega predloga." — Vse to je od konca do kraja zopet le kovarna in tendenciozna laž. To vemo iz gotovega vira. Da bi ta državni zbor sprejel Pe-trinov predlog, gotovo se nobenemu slovenskemu poslancu še sanjalo ni, zato si vsak sam lahko misli, da naši poslanci niso boba v steno metali. Padec Petri* novega predloga pa ima — vsaj tako mi mislimo — za naše poslance jako veliko važnost glede na poljsko resolucijo: naj se Poljakom kar koli dovoli, bila bi to v Cislajtaniji dvojna mera — ta pa je našim poslancem in vsem drugim, ki so z našimi v istem položaji, brž potem neogibljiv kažipot — iz državnega zbora.
—  V pondeljek je umrl gosp. Anton Karinger, kteri je naslikal mnogo krajev Kranjske in si je s svojimi izvrstnimi deli tudi pridobil zlato medaljo za umetnost.
— (Vabilo gospodom družbenikom »Slovenije") v občni zbor v petek 18. dne t. m. zvečer ob 7. uri v dvorani čitalnični. Dnevni red: 1. O volitvah mestnega zbora. 2. O novem pridobitnem davku. 3. O posilno-civilnem zakonu. — Podpisani odbor razglaša to vabilo se željo, da se mnogo gospodov družbenikov udeleži občnega zbora. — V tem zboru se bode razdelil tudi „Letopis za leto 1869." z dodano novo postavo zemljiškega davka in nekterimi pojasnili.
Odbor „Slovenije".
—  (Dramatično društvo) napravi v nedeljo 20. t. m. svojo šesto javno predstavo v gledišči. Igrala se bode izvirna igra v 3 djanjih „V Ljubljano jo dajmo" in zraven  te  se  bode  ponavljala opereta „Serežan".
92
Pričakovati nam je tedaj zopet prav veselega večera. Po razodetih željah vpeljali so se tudi pri slovenskih predstavah tako imenovani „garnison-biljeti", ki veljajo za vojake in tudi za dijake; in se je tedaj v tej zadevi vstreglo izrečenim željam.
—  {Čitalnični odbor) je v svoji poslednji seji sklenil, da čitalnica napravi „besedo" 27. dne t. m. v čitalnici, po veliki noči pa v deželnem gledišču. Dotič-nemu odseku se je naročilo, naj osnova program tema »besedama'1.
—  („TagMatt") je cel vvoden članek spisal o našem poslednjem spisu, kterega priobčiti smo primorani bili o onih hudobnih čenčarijab, češ, da je dr. Bleiweis 50 gold. obljubil za to, da se turnarjem vzame prapor. Ker „Novični" članek nikakor ni bil pisan za „Tag-blatt", tedaj njemu ne odgovarjamo druzega kot edino to, da že prav na kantu bila bi pravična slovenska reč, ako bi se od „Tagblatta" morali učiti „poštenosti" in »dostojnosti", in da narodni razpori nimajo izvira še le iz taborov in pa časnikov slovenskih dandanes, ampak deželni zbori od leta 1862. začenši so oni tabori, v kterih narod sliši in iz kterih narod naš bere, kako se godi narodnim našim pravicam, v „Tagblattu" pa se bere skoro vsak dan, kako se blato meče po vsem, kar je narodu našemu drago in sveto. V smrt bi se morali obsoditi rodoljubi sami, ako bi molčali na take psovke v deželnih zborih in časnikih.