GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, DNE 1. APRILA 1955 I^ETO VUI. — ST. 13 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-25, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana t gotovini — Rokopisov ne vračamo POMLADNO CVETJE SE |E RAZCVETELO TODA MUHASTO VREME OA |E SPET POKRILO S SNEGOM V celjskem okraju bodo slovesno proslavili 10. OBLETNICO OSVOBODITVE VSE PROSLAVE NAJ BODO POD POKROVITELJSTVOM SZDL Člani iniciativnega odbora, ki je bil postavljen pri Okrajnem odboru SZDL za letošnje proslave 10. obletnice, so v torek popoldne na svoji prvi seji raz- pravljali o pripravah teh proslav na teritoriju celjskega in šoštanjskega okraja. Sekretar tov. 2en je člane ko- ordinacijskega odbora prvo seznanil z napotki in priporočili, ki jih v zvezi I proslavo 10. obletnice osvoboditve daje Glavni odbor SZDL Slovenije. Nato pa so se člani pripravljalnega od- bora EKjgovorili, kako naj ba te proslave organizirale posamezne občine, oziroma komunski odbori. Skupine večje manifestativne proslave obletnice osvoboditve v Sloveniji ne bo. Zato pa naj se v lokalne proslave za- jamejo vsi predeli, tako da ne bo v Sloveniji vasi, ki ne bi na svoj način proslavila praznika — 10 let svobode. Tu pa se morajo vsa društva, vse šole In vse organizacije zavedati, da morajo biti te proslave na ustrezni politični in kulturni višini. Napak bi bilo, da bi v okvir proslave 10. obletnice osvobo- ditve uvrstili vsakovrstne, manj po- membne nastope, tekme, revije itd. — samo, da bi zadostili dolžnosti oziroma programu. Glede na pomembnost take obletnice bo treba zahtevati pač od vsa- kega prireditelja, da bo program na dostojni višini. Programi bodo zato mo- rali zajeti predvsem prikaz naše ustvar- jalne sile, tako da bo i>esem, govor, recitacija ali dramatizacija simbolično prikazala, kaj smo napravili v 10 letih. Po obliki naj bi bile te proslave lo- kalne, po vsebini pa bi šle bolj v ši- rino. Proslave naj ne zavzemajo samo ožjega iKidročja, najbližje okolice ter drobnih dogajanj v njej v med okupa- cijski in pookupacijski dobi, temveč naj bi nosile obeležje borbe delavskega razreda za svoje pravice v vsej dobi. Glavni poudareik bo torej veljal NOB, obnovi in socialistični izgradnji, pred- vsem pa izgradnji na gospodarskem področju. Na teh proslavah ne smemo prezreti tudi vloge, ki jo zavzema Ju- goslavija v krepitvi miru v svetu. Glavni odbor Socialistične zveze tudi priporoča, da bi razne razstave (Ljub- ljana bo organizirala potujoče razstave) prikazovale uspehe, ki smo jih po osvoboditvi dosegli na vseh področjih. Važno vlogo pri proslavah 10. oblet- nice osvoboditve bodo odigrala tudi delavska kult. umetniška društva Svo- bod. Štirinajst Svobod na teritoriju celjskega in priključenega šoštanjskega okraja bo naštudiralo pestre, kvalitetne programe in vsa ta društva bodo s svo- jimi programi gostovala tudi drugod, kjer takih društev še ni in bodo v mo- rebitni zadregi za izvedbo večjega pro- grama. Glavne proslave za celotno celjsko in šoštanjsko področje bi bile 14. maja. Glede drugih proslav pa bo treba po- skrbeti, da bodo časovno pravilno po- razdeljene, da ne bi kup proslav padlo na en dan. Za vse te proslave celjski iniciativni odbor ne more zajeti celotnega celjskega in šoštanjskega področja. Zato pa so na torkovi seji sklenili, da bodo poslali okrožnice vsem komunskim odborom SZDL, da bodo le-ti na svojem pod- ročju osnovali koordinacijske odbore, ki bi napravili program proslav ter zbrali ljudi za sodelovanje. Člani ini- ciativnega odbora pri Okrajnem odboru SZDL Celje pa bodo z njimi ves čas v tesni povezavi in br«c'-) nudili vsestran- sko pomoč, da bodo prireditve res pov- sod kvalitetne. Z ZBOROVANJA ŽIVINOREJCEV CELJSKEGA OKRAJA Zq zboljšanje živinoreje je predpogoj dobra krma v soboto doE>oldne je bilo v dvorani podjetja »Beton« v Celju zborovanje živinorejcev iz celjskega okraja, kate- rega je sklical okrajni živinorejski od- bor. Poleg 164 delegatov iz 61 kmetij- skih zadrug in kmetijskih gospodarstev so se zbora udeležili predsednik re- publiškega odbora za živinorejo dr. Pavšič Marjan, tajnik republiškega ži- vinorejskega odbora inž. Petemel, za- stopnik agronomske fakultete iz Ljub- ljane inž. Ločniškar, zastopnik kmetij- skega znanstvenega zavoda iz Ljubljane inž. Ferče, predsednik Okrajne zadružne zveze v Celju Franc Luhej, večje število veterinarjev v okraju in drugi. Predsednik živinorejskega odbora inž. Adolf Ciizej je poročal o delu in uspehih živinorejske službe v preteklem letu. v 71 kmetijskih zadrugah ter 30 sociali- stičnih kmetijskih obratih je bilo lani 15 živinorejskih odborov. Pri kmetij- skih zadrugah je bilo 49 živinorejskih odsekov, ki so dobro delali, v 11 zadru- gah so ti odseki bili nedelavni, v 11 kmetijskih zadrugah pa živinorejskih odsekov sploh ni bilo. Izkiišnje so po- kazale, da je organizacija odsekov v kmetijskih zadrugah bila pravilna, saj se povsod zavzemajo za tako obliko dela ter je letos zaživelo še 5 neaktivnih odsekov, p« odsekov nimajo le kme- tijske zadruge v središču Savinjske do- line, kjer se uJcvarjajo pretežno z go- jitvijo hmelja. Na področju celjskega okraja je bilo* lani 5020 konj, 46.900 glav goveje ži- vine, 36.880 prašičev in okoli 140.000 perutnine. Povprečna molznost je bila 1100 litrov mleka na kravo. V okraju je 5 mlekarskih obratov, ki lahko sprej- mejo ali predelajo okolji 4 milijone litrov mleka. Lani je bilo na področju okraja 147 živinskih sejmov, na katerih je bilo prodano 1,6 milijonov kilogra- mov klavne živine. Stanje plemenjakov se je lani lizboljšalo. Veterinarski zavod v Celju, ki ima 6 plemenjakov, je lani do oktobra izvršil po krožni progi ter v treh živinorejskih ambulantah oseme- nitev 3837 plemenic. Na dveh plemen- skih sejmih v Šentjurju pri Celju je bilo od 82 prignanih plemenjakov pro- danih 57. V okraju je 1603 rodovniških krav. Lani je bilo 5 medzadružnih pre- movanj ter okrajna živinorejska raz- stava. Razstavljeno je bilo 51 bikov, 566 krav ter 191 glav mlade živine. Ži- vinorejci so ob tej priliki sprejeli 24 diplom, 42 priznanj, 2 zlati in 3 srebrne kolajne. Dobri živinorejci so lani spre- jeli tudi 1,472.000 din nagrad. Čeprav je bil celjski okraj že od nekdaj znan po vzreji plemenskih pra- šičev, ni bilo po vojni vidnega napredka v prašičereji. Sele lani so s pomočjo okraja, okrajne zveze in kmetijskih za- drug v okraju stanje izboljšali z nabavo plemenskih svinj in merjascev požlaht- nele pasme. Zboljšanje živinoreje pa si je nemo- goče zamisliti brez izboljšanja krmne baze. Na področju okraja je bilo pred- lanskem komaj 4200 ha obdelovalne zemlje posejane s krmsldmi rastlinami, kar znaša komaj 19,8 obdelovalne zem- lje. Travnikov in pašnikov pa je bilo 32.000 ha. Naš kmet si prizadeva izbolj- šati krmno bazo, kar je razvidno iz tega, da povpraševanje po travnih se- menih in umetnih gnojilih iz leta v leto vedno bolj raste. Lani so kmeto- valci porabili 26.115 kg deteljnega in travnega semena. Za gnojenje travni- kov in pašnikov pa so porabili 1620 ton umetnih gnojil. S pomočjo okraja in okrajne zadružne zveze, ki sta dajala kmetovalcem regres za cement in po- sojila, so zgradili 22 betonskih silosov ter 72 gnojišč v vrednosti 8 milijonov dinarjev. V okraju je tudi 470 ha pla- ninskih pašnikov. Za te pašnike so že sestavljeni melioracijski načrti ter bo v ta namen investirano okoli 5,5 mili- jonov din. Razen tega bodo letos ure- dili 6 odprtih hlevov, 4 napajališča ter za izboljšanje teh pašnikov uporabili 50 tisoč kg Thomasove žlindre in 10 tisoč kg kalijeve soli. Znaten napredek so lani dosegli v ko- koš j ere j i z uvajanjem kokoši štajerske pasme. Največ zaslug pri tem ima se- lekcijska postaja v Ločah. V okraju je 72 rejskih središč. Kmetijske zadruge so rejcem lani nabavile 10.000 piščancev ter 317 rodovniških petelinov. Zdravstveno stanje živine ni ravno slabo, vendar so ugotovili od pregleda- nih živali 18% bolanih. Od 28.500 pre- gledanih živali pa so ugotovili 2,84% tuberkuloze. V okraju je 8354 ovac, kar je za tako veliko področje dokaj skromno število, zato ovčereja v okraju ne predstavlja važno gospKKlarsko panogo. V hribovitih predelih redijo kmetje ovce neodrejene pasme, zato ni pogojev za selekcijo. Na južnih pobočjih Pohorja, kjer bi sicer bili pogoji za rejo ovac, pa jezersko- solčavska pasma zaradi kislih tal ne usp>eva. Občinski ljudski odbori zelo malo po- magajo pri iwspeševanju živinoreje. Okrajni odbor pa je lani močno podprl pospeševalno službo v živinoreji, saj je v proračunu namenil za potrebe živino- reje kar 15,624.000 din ter uporabil za investicije v živinoreji, predvsem za na- bavo plemenske živine ter za gradnjo živinorejskih objektov 18,803.000 dinar- jev. V razpravi, ki je sledila poročilu so mnogoštevilni delegati iznašali svoje izkušnje in mnenja, ki bodo prav go- tovo koristila živinorejcem pri njihovem praktičnem delu. Iz razprave smo zvedeli, da ima vsak živinorejski odsek že sestavljen pro- gram dela za letošnje leto, po katerem bo usmerjal svoje delo. Za izboljšanje živinoreje je osnovni pogoj dobra krma. Zato bo osnovna naloga živinorejskih odsekov, da izboljšajo krmno bazo. Kmetijske zadruge naj v ta namen pra- vočasno preskrbe semena in umetna gnojila za izboljšanje travništva. Zelo važno je tudi pasemsko vprašanje, ki je odvisno predvsem od dobrih ple- menjakov, ki naj bi bili vsi licencirani, kajti zakotni biki delajo še precejšnjo škodo. Za vzrejo dobre pasme pa je zo- pet pKDtrebna dobra krma, kar dosežemo le z gnojenjem travnikov in siliranjem krme. Kmetijska gospodarstva in kme- tijske zadruge naj bi redile sivorjavo pasmo, ki se pri nas najbolje obnese. (Nadaljevanje na 2. strani) Vec pomoči množičnim organizacijam s KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V DOBRNI PRI CELJU Pred dnevi je bila v Dobrni odprta partijska konferenca občinske organi- zacije ZK, kateri sta poleg vseh članov- komunistov in kakih 80 nečlanov pri- sostvovala tudi sekretar OKZKS tov. Franc Simonič in sekretar komunskega komiteja Vojnik tov. Stane Sotler. Po- ročilo o delu organizacije je podal se- kretar OO ZK Dobrna tov. Sonc. Go- voril je tudi o liku komunista, ki ne sme biti nikdar zadovoljen z doseže- nimi us'p>ehi, ampak mora skrbeti, da jiih, še izboljša'. Komunist mora biti pripravljen sprejeti in tudi upoštevati objektivno 'kritiko vsakega poštenega državljana. Nadalje je tov. Sonc govoril o delu komunistov v p>osameznih množičnih organizacijah, zraven pa še podal ana- lizo dela vseh organizacij in ustanov v Dobrni. Slabost organizacij je bUa ta, da je delo bilo uspešno največ le v Dobrni kot središču, za Dobrno kot ce- lotni okoliš pa so prav malo napravili. Zato bo morala biti v bodoče prven- stvena naloga vseh organizacij, pred- vsem pa organizacije ZK, da dvignejo dobrniškega okoličana iz kulturnega mrtvila. Po poročilu sekretarja Sonca se je razvila živahna razprava, v katero je posegel tudi sekretar OK ZKS tovariš Simonič, ki je med drugim dejal, da se njihova organizacija še 'ni znašla v delu, kar se odraža zlasti v tem, da ni prave povezave med Dobrno in njeno okolico. Drži, da so organizacije kar dobro delale, toda čakajo nas še težke naloge. VI. kongres nam nalaga študij, ker le na podlagi tega bomo lahko lju- dem pojasnjevali vse ukrepe in pro- bleme. Vsak član pa mora biti na svo- jem delovnem mestu med najboljšimi. Vaša organizacija je socialno enotna in mora biti p>o sestavi temeljito ide- ološko podkovana. Jasno je, da je pač kmečko področje zaostalo, kar se odra- ža v celi vrsti negativnih pojavov v kmetijstvu. Tov. Simonič je nadalje govoril še o razširitvi članstva SZDL, dotaknil se je novega plačnega sistema, kjer bo vsak plačan po učinku dela, o obnovi kmetijstva, o delu mladine ter o škod- ljivih šovinističnih in lokalpatriotičnih težnjah, ki večkrat tu in tam izbijejo na dan. Po razpravi so izvolili 5-članski se- kretariat ter sprejeli ustrezne sklepe za izboljšanje svojega dela in poslali re- solucijo OK ZKS in komunskemu ko- miteju Vojnik. T. J. D. KONFERENCA ZVEZE KOMU- NISTOV V VOJNIKU Komunisti v Vojniku pri Celju so pred dnevi polagali obračun svojega dela. Dosedanji sekretar tov. Kari 2i- bret je v svojem poročilu analiziral po- litično situacijo na terenu in delo čla- nov osnovne organizacije v masovnih organizacijah in društvih v Vojniku. Delo članov je bilo v vseh organizaci- jah uspešno in je predvsem njihova za- sluga, da so organizacije dobro delale. Po poročilu se je razvila živahna raz- prava. Razpravljali so plodno tudi ne- komunisti, člani drugih organizacij, ki so bili na konferenci kot gostje. Na konferenci je bil tudi sekretar komun- skega komiteja ZK Vojnik tov. Sotler Stanko, ki je posegel v razpravo in na- čelno govoril o nalogah komunistov. V novi sekretariat osnovne organiza- cije so bili izvoljeni: Stamol Adalbert, Batistič Milan, Zibret Kari,' Brodnik Francka in Cocej Albin. B. M. Pred konferenco SZDL celjske komune v nedeljo, 3. aprila se bodo v prostorih hotela »Savinjaročilo je podal tajnik tega odbora tov. Aleksander Videčnik. Pri- stnim je predočU z izčrpnimi podatki podkrepljeno analizo stanja sadovnja- kov in vinogradov v okraju, hkrati pa nanizal vse potrebe za izboljšanje teh pridelovalnih ix)vršin ter potrebo čim večje skrbi za boljšo rodnost drevja in trsja ter uspešnejše borbe proti raznim škodljivcem. V okraju je nad 15 tisoč sadovnjakov in okoli 3.600 ha vinogra- dov. Poudaril je, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti pomlajevanju nasadov z dobrimi sortami in s tem v zvezi urediti tudi neikaj novih dreves- nic in matičnjakov. Tajnik odbora je v naslednji točki prečital prisotnim progi-am dela za leto 1955, ki vsebuje 17 zelo važnih točk bo- dočega dela. Poleg dosedanjih nalog tega odbora za pospeševanje sadjarstva in vinogradništva namerava odbor or- ganizirati tudi nedeljske popoldanske razgovore s sadjarji in vinogradniki, ustanoviti še več poročevalskih postaj in še uspešneje zatirati škodljivce, raz- širiti površine, nasajene s sadnim drev- jem, prav tako tudi vinograde, razširiti in urediti nove drevesnice, urediti in pripraviti sadjarsko in vinogradniško razstavo ter še vrsto drugih zelo važ- nih nalog. Predvidena sadjarsko-vinogradniška razstava bo prva te vrste po osvoboditvi v našem okraju. Pripravljena bo do meseca oktobra. Razstava bo zasledo- vala dva smotra. Prvič bo prikazala ves trud in stroikovno izpopolnjeno delo v sadovnjakih in vinogradih, drugi del pa bo prikazal dosežene uspehe, pred- vsem pa najboljše plodove iz sadovnja- kov in vinogradov celjskega okraja. S tem v zvezi bo tudi poskušnja vin. V zvezi z razstavo bodo prirejeni tudi izleti v tovarno Sadnih sokov, inštitut v Žalcu ter v drevesnico in matičnjak v Slovenskih Konjicah. V Celju bo iz- reden zbor vinogradnikov in sadjarjev, v kino dvoranah pa bodo predvajali strokovne fihne, namenjene predvsem mladinL Poročilom je sledila vsebinsko bogata razpravaj katere so se udeležili številni delegati. Zelo ostro so nastopali tudi proti sajenju in še nadaljnjemu vzdrže- vanju samorodnice, ki ima zelo kvaren vpliv za zdravje in duševni razvoj lju- di v krajih, kjer jo gojijo, predvsem i>a nevarnost za razvoj mladine. Zbor je izvolil nov okrajni odbor sad- jarjev in vinogradnikov, ki bo imel v naslednjem tekočem letu pred seboj obUo nalog in bo moral zelo požrtvo- valno delati na teh, da se ves ta obširen program tudi uresniči. Gasilci v okraju Celje so rešili nad 862 milijonov din narodnega premoženja Okrajna gasilska zveza Celje je mi- nulo nedeljo na občnem zboru polagala račun o delu v miniilem j>oslovnem le- tu. Zveza šteje 116 gasilskih društev, od tega 97 prostovoljnih in 19 prostovolj- nih industrijskih gasilskih društev s 3829 člani, 111 članicami, 375 mladinci in mladinkami ter 80 pionirji. Ves gasilski kader razpolaga s 121 motornimi in 29 ročnimi brizgalnami s pripadajočim orodjem. Vse pa dosti- krat ne zadostuje potrebam posameznih enot. 8 društev i>oseduje samo ročne brizgalne. Okrog 60% brizgaln je v iztrošenem stanju. Dogodi se, da v težjih intervencijah odpovedo. To je bi- lo posebno vidno ob priliki lanske po- plave v Celju in okolici. Pereče za udarnost našega gasilstva je tudi vprašanje motoriziranih prevoznih sredstev. Avtomobilov imajo društva 64, od teh pa je registriranih samo 22. Drugo pa so zastarela, neuporabna vo- zila. Društva le težko zadostijo svoji dolžnosti posebno ob priliki večjih po- žarov. Tem problemom bo v bodoče tre- ba posvetiti več pozornosti ,predvsem pri razdeljevanju dotacij za popravilo in nabavo gasilskih avtomobilov. Požarov v okraju je bilo v preteklem letu 86, od tega v državnem sektorju 25, zadružnem 4 in privatnem 57. Skod® pri požarih znaša 19,530.000 dinarjev, gasilci pa so rešili za 862,660.000 dinar- jev narodnega premoženja. Vzrok poža- ra je bil v štirih primerih samovžig, V 11 primerih električna napeljava, v 6 primerih udar strele, v 12 primerih požig, v 21 primerih neprevidnost, v 18 primerih slabi dimniki, v dveh prime- rih saje in v 12 primerih neznan vzrok. Iz poročila odseka za saniteto OGZ je bilo povzeti, da se saniteta nezadostno udeležuje na sektorskih vajah. Mladinci in pionirji so organizirani v 38 društvih. Število organiziranih mladincev je 375 in 80 pionirjev. To število je zelo niziko. Krivda za to, da se mladina premalo zanima za gasil- stvo, je delno v tem, da ji gasilci ne nudijo tistega, kar si želi in kar ji je potrebno za strokovno vzgojo. Da se bo mladina pričela bolj zanimati za gasil- stvo, je potrebno temeljito spremeniti odnos starejših do nje, ker le z vklju- čevanjem i^adine bo lahko ustvariti potrebni naraščaj v gasilstvu. Sprejet je bU sklep o likvidaciji Okrajnih gasilskih zvez Celje in Šoštanj in združitev istih v gasilsko zvezo ko- mun. V ta namen je bil izvoljen inici- ativni odbor zastopnikov obeh zvez. M. C. Za zboljšanje živinoreje (Nadaljevanje s 1. strani.) Naš kmet je še dokaj konzervativen ter še vedno več ali manj obdeluje zemljo na ekstenziven način ter je pre- težno potrošnik svojih pridelkov, na- mesto da bi bil proizvajalec za tržišče. Na trg daje okoli 30% svojih pridelkov. Med našo kmečko mladino bo treba vcepiti več ljubezni do živinoreje, kar bomo dosegli s predavanji ter s po- gostejšimi obiski živinorejskih strokov- njakov na terenu. Še vedno pa se do- gaja, da je med žvinorejci in strokov- njaki prevelika razdalja, predavanja so sicer že pogostejša, vendar pa strokov- njak le redko najde pot k posamezniku, da bi mu pomagal z nasveti pri praktič- nem delu. Tako se dogaja, da teorija prehiteva prakso, sicer pa se tudi sami kmetovalci morajo bolj zanimati za raz- ne novitete, saj je danes tudi še ne- mogočo, da bi jim strokovnjaki bili pri roki ob vsaki priliki. Kmetijske zadruge naj bi denarno podprle šolanje učencev v kmetijsko gospodarskih šolah, da bi si tako zagotovile na svojem področju potrebne strokovne kadre, brez katerih si napredka v kmetijstvu in živinoreji ni mogoče zamisliti. Dobrim živinorejcem so razdelili zla- te in srebrne kolajne, diplome in na- grade kot priznanje za lepo živino, ki je bila na lanskoletnih plemenskih sej- mih in razstavah ocenjena za najboljšo. Zlato kolajno sta prejela kmet Jože Zdolšek iz Šentjurja ter Kmetijska šola v Šentjurju. Srebrno kolajno so prejeli Kmetijsko gospodarstvo Šempeter, kmet Napotnik Matija iz Slov. Konjic ter kmet Franc Pretner iz Polzele. Diplome, ki jih je podelila zvezna kmetijska zbornica za uspehe v živino- reji, so prejeli: Kmetijsko posestvo Šent- jur, Kmetijsko posestvo Lava pri Celju, Gospodarstvo Šempeter, Veterinarski zavod v Celju, Zdolšek Jože iz Podgor- ja, Lun Ervin iz Lise, Kmetijsko gospo- darstvo Konjice, Vrtnarska šola Medlog, Arbeiter Ivan iz Konjic, Košir Anton iz Žič, Kmetijsko gospodarstvo Pugled, Hostnik Anton iz Kozjega, Brenkp Alojz iz Sedlarjevega, Rezar Jernej iz Koz- jega, KZ Vransko, Lesjak Marija iz Ojstriške vasi, Kladnik Robert iz Pre- kope, Cizej Franc iz Prekope, Rotar Slavko iz Kaple, KZ Marof ter Span Julijana iz Planine. Ob tej priliki so razdelili tudi za 107 tisoč dinarjev de- narnih nagrad, ki jih je v ta namen prispevala republiška kmetijska zbor- nica. Na kraju so izvolUi ožji in širši okraj- ni živinorejski odbor ter pododbora za perutninarstvo in prašičerejo. Problem nezaposlene ženske delovne sile V Celju, pa tudi v okolici je precej podjetij, ki imajo možnost, da zap>oslijo žensko delovno sUo, vendar je pri ne- katerih podjetjih opaziti, da se nekako branijo zaposliti žensko delovno silo in jo celo zapostavljajo. Toda pereči pro- blem nezaposlene ženske delovne sile (ki je v pretežni večini mladina, ki je odvisna samo od zaslužka) se bo posto- poma rešil samo na ta način, da bodo podjetja gledala ta problem kot resen in se bodo pri iskanju ženske delovne sile posluževala le posredovalnice za delo, ki vodi točen pregled o začasni nezaposlenosti. Ze lani je bilo na eni izmed sej, ki je bila pri gospodarskem svetu LOMO Celje in kjer so bili navzoči vsi di- rektorji podjetij, rečeno, da se naj pod- jetja poslužujejo posredovalnice za delo in javljajo vse potrebe po delovni sili. V mnogih primerih so se ix)djetja tega navodila res držala. Kot vzor lahko slu- ži ostalim podjetjem Tovarna perila »Toper«, ki niti v enem primeru ne sprejme na delo nove moči, ne da bi se o tem predhodno i>osvetovala s po- sredovalnico za delo. Nadalje je v tem pogledu pohvaliti tudi Tovarno organ- skih barvil. Tovarno AUREA in Tovar- no AERO. V Tovarni emajlirane posode pa ob- stajajo možnosti za zaposlitev ženske delovne sile. Težave pa nastajajo s tem, da podjetje ne upošteva zaposlovanja žena po vrstnem redu, kot jim jih po- šilja posredovalnica za delo. Le-ta na podlagi potrdil o premoženjskem stanju najbolje ve, katere od začasno neza- poslenih so najbolj potrebne zaposlitve. Zgodil se je tale primer: pri posredo- valnici za delo se je že v decembru 1953. leta prijavila tov. K. I., ki je brez vsa- kega premoženja in živi skupno s staro materjo in šoloobveznim bratom. Na- zadnje je bila zaposlena kot delavka e delovno pogodbo pri Opekarni Žalec. Ker pa delovno razmerje nd prenehalo p>o njeni krivdi, je bila upravičena na oskrbnino, ki po zakonu pripada delav- cem in uslužbencem, ki niso po lastni krivdi nezaposleni. V interesu skupnosti in nas vseh je, da se zai>oslitev nudi v prvi vrsti tistim, ki prejemajo oskrb- nino iz proračuna. Omenjeni tovarišici je bilo po predhodnem soglasju s to- varno izdano nakazilo za delo dne 21. januarja 1955. Ta tovarišica pa še danes ni bila sprejeta na delo, medtem, ko je bilo v tem času na novo sprejetih že 17 žena. Tako postopanje je nepravilno in je čudno, da odgovorni uslužbenci v TEP tega ne uvidijo. Podobnih primerov je še več. Podjet- ja bi morala končno že uvideti, da je pri iskanju delavcev in uslužbencev tesnejše sodelovanje s posredovalnico za delo tudi njim v korist. Podjetja bi se morala tudi otresti napačnega na- ziranja, da so pri posredovalnici pri- javljeni le tisti, ki si sami niso spo- sobni najti dela. Ce se bodo z večjim zaupanjem obračala na to posredoval- nico, bodo s tem mnogo pripomogla k Izboljšanju dosedanjega stanja nezapo- slenih v Celju in okolici. D. P. Pred konferenco SZDL celjske kumune (Nadaljevanje s 1. strani.) vodstvi ostalih političnih organizacij je bilo 7. Obravnavana je bila predvsem problematika dela ter naloge osnovnih organizacij, važnejši notranji in zunanji politični dogodki (volitve, tržaško vpra- šanje, mednarodne zveze) in priprave na Občinski praznik mesta Celja, »Dan vstaje« ter proslavo »Štajerska v borbi«. Mestni odbor SZDL je nadalje sklical 3 sestanke z blagajniki osnovnih orga- nizacij SZDL, na katerih so obravna- vali vprašanje organizacije pobiranja članarine, vodenje knjig materialno- finančnega poslovanja ter razpečavaoija blokov »Volilnega sklada«. Člani mestnega odbora SZDL so se redno udeleževali sklicanih sej in vest- no izpolnjevali zadane jim naloge. Po- leg rednih sej mestnega odbora so še prisostvovali 187 sejam odborov in član- skim sestankom osnovnih organizacij SZDL. DELO KOMISIJ IN AKTIVOV MESTNEGA ODBORA SZDL Mestni odbor SZDL je v svojem se- stavu ustanovil 3 komisije, in sicer kul- turno-prosvetno komisijo, komisijo za društva in organizacije ter komisijo za finančno-materialna vprašanja. Razen tega so bUi ustanovljeni še 4 aktivi, in sicer gospodarski aktiv, kmečki aktiv, aktiv za socialno politiko ter aktiv za zunanje poltična vprašanja. Kulturno-prosvetna komisija se je se- sanja je na treh sejah proučeval finan- vprašanje kultuno-prosvetnega in ideo- loškega dela med članstvom SZDL, ki naj bi se poživelo s predavanji in štu- diji iz najrazličnejših področij družbe- nega življenja. V ta namen je bi,l orga- niziran tudi seminar za odbornike osnovnih organizacij SZDL, ki je pričel z delom 26. 10. 1954 ter se še sedaj vrši redno vsakih 14 dni. Skupaj je bilo 11 seminarskih dni z enakim številom pre- davanj. Komisija je nadalje še posebej obravnavala; agitacijsko-propagandno delo v osnovnih organizacijah SZDL, probleme celjskega mestnega gledališča ter programsko politiko celjskih kine- matografov. Komisija za društva in organizacije je na osnovi zbranih pK>datkov obravna- vala probleme političnega dela v šport- nih in kulturno prosvetnih društvih ter priprave na proslavljanje 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije. Komisija za finančno materialna vpra- šanja je na treh sejah proučevala finan- čno stanje osnovnih organizacij SZDL ter sodelovala pri sestavi proračuna do- hodkov in izdatkov Mestnega odbora SZDL. Od aktivov sta delovala le gospodar- ski in kmečki aktiv. Prvi je v sodelo- vanju s komisijo Mestnega komiteja ZKS sestavil program delavske vzgoje, po katerem so delovni kolektivi, pred- vsem pa člani delavskih svetov pro- učevali'gospodarsko problematiko svo- jih podjetij in nove gospodarske pred- pise. Kmečki aktiv je pa analitično ob- delal probleme zadružništva. ORGANIZACIJSKE OBLIKE IN STANJE ČLANSTVA V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SZDL Na območju Mestnega odbora SZDL deluje 25 osnovnih in 20 vaških organi- zacij SZDL. V jeseni leta 1954 je bila namreč izvedena priključitev političnih organizacij in s tem tudi SZDL treh občinskih odborov, in sicer Store, Škof ja vas in Šmartno v Rožni dolini. Številčno stanje članstva v vseh 45 organizacijah SZDL znaša 17.031. Od tega števila je vključenih v mestnih osnovnih organizacijah 13.355 članov, t vaških pa 3.676 članov. Glede na število volivcev, katerih je samo v mestu Celju 18.238, nam ugotovitev, da je še vedno 4.883 volivcev izven organizacije SZDL ali bolje rečeno, da ti volivci niso evi- dentirani kot člani SZDL kaže, da so vodstva osnovnih organizacij posve- čala vse premalo pvozornosti vodenju se- znamov svojega članstva ter takojšnji vključitvi vseh novopriseljenih voUv-' cev v organizacijo. Tudi vprašanje vključevanja mladine v organizacijo SZDL, potem ko dop>olni 18 leto svoje starosti, predstavlja oči- gledno resen problem, saj je bilo v pre- teklem letu vključenih v organizacijo SZDL komaj 138 mladincev. To važno vprašanje so mnoge organizacije pustile v nemar ter ga v pretekli poslovni dobi sploh niso obravnavale. Ko je Mestni odbor SZC>L iz letnih (crtatističnih izročil osnovnih organiza- cij SZDL sp)Oznal tako stanje, je naročil osnovnim organizacijam, da so začele bolj resno gledati na ta problem. Uspeh ni izostal. V razdobju prvih treh mese- cev letošnjega leta je bilo na novo vključenih 1.386 državljanov v organi- zacijo SZDL. DELO ODBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Zastopstvo delavcev in nameščencev, katerega številčnost v odborih daleč prednjači pred ostalimi poklici, nam je porok za popolno pravilnost političnega dela v organizacijah SZDL. V odborih organizacij SZDL je vključeno tudi 93 članov ZKS. Zastopstvo žena sicer ni povsem za- dovoljivo, saj je žensikih odbornikov napram skupnemu številu odbornikov le 18,41%. Vključevanje čim širšega kroga žena v aktivno delo naše politične organizacije bo tudi v bodoče predstav- ljalo eno osnovnih nalog vodstev SZDL. Glede delovanja odborov osnovnih organizacij SZDL naj omenimo, da sta odbora v Dobrovi in Lopati pričela z delom šele v oktobru 1953, in sicer po intervenciji Mestnega odbora SZDL, ko je le-ta preko svojih članov utrdil ti CKLJSKI tednik, 1. aaprij* li66 St«v. 13 — stran 3 Uspeh Strelske družine ^KOVINAR'' v Storah o strelstvu v Storah do sedaj Se ni- grno kaj mnogo slišali Vendar še ne pomeni, da se za to športno panogo y Storah ne zanimajo. Nasprotno, Strel- ska družina »Kovinar« že dlje časa marljivo dela in zasluženo žanje tudi Vidne uspehe. Vodstvo družine se zavzema, da se strelstvo kol; šport čim bolj razširi med delavci. Posebno pozornost pa posveča doraščajoči mladini in je že zbralo v svoji sredi kar 18 pionirjev starih 10 do 14 let. Pionirji so se že na svoji prvi tekmi, ko so se pomerili s Strelsko družino »Franc Rozman« iz Laškega, dobro iz- kazali. Svoje nasprotnike so »odpravili« z rezultatom 1082 :705 krogov. V po- vratnem srečanju v Storah pa so zma- gali še z lepšim rezultatom 1129 :560 krogi. Najboljši med najmlajšimi je vseka- kor pionir Vehovar Polde, dijak glilm- nazije, ki je lani z 246 krogi z maloka- librsko puško postal republiški prvak Slovenije. S svojimi rezultati pa le ma- lo zaostaja za njim njegov društveni »rival« pionir Dečman VUi, prav tako dijak gimnazije v Storah. Pomemben uspeh so pionirji dosegli tudi na Okrajnem strelskem prvenstvu v Celju, dne 6. t. m., ko so zasedli kar pet prvih mest. Tudi za svoje bodoče delo ima Strel- ska družina »Kovinar« postavljen lep program. V počastitev 10. obletnice osvoboditve namerava izvesti več prija- teljskih tekmovanj z družinami iz Slo- venije, kakor tudi z družino »Rade Končar« iz Zagreba. Istočasno bodo iz- vedli družinsko prvenstvo članov, čla- nic, mladincev in pionirjev. Ob zaključ- ku pa bodo priredili v Storah strelski dan, kjer se bodo v propagandnem stre- ljanju pomerili tudi nečlanL Poleg i>estrega tekmovalnega sporeda pa nameravajo s prostovoljnim delom zgraditi nov strelski betonski rov. Vehovar Polde republiški prvak med pionirji. Naj omenimo še to, da gre priznanje za dosežene uspehe predvsem odboru družine, kateremu stoji že več let na čelu marljivi predsednik tov. Stefančič Pavle. Menimo, da bi Strelska družina »Ko- vinar«, ob nekoliko izdatnejši finančni podpori Železarne Store, dosegla še večje in lepše lispehe, kar bi bilo edino pravilno, kajti s svojim delom med de- lavci in delavsko mladino ogromno pri- speva, ne le k razvoju strelskega špor- ta, temveč s tem krepi tudi obrambno moč naše domovine. F. K. Adolf UrbanCič in njegovi sodelavci na zatožni klopi v začetku letošnjega leta je celjsko javnost precej razburil dogodek, ko so aretirali eno izmed zelo upoštevanih celjskih osebnosti, predsednika delav- skega sveta v Cinkarni Adolfa Urban- čiča. Preiskava tega gospodarsko krimi- nalnega dejanja se je precej zavlekla. Kmalu za njim so aretirali še trgovske- ga pomočnika, tedaj skladiščnika pri »Kovinotehni« Franja Gobca in indu- strijskega tehnika Marjana Robiča. Razprava, ki se je pričela v pone- deljak in trajala tri dni, je pokazala, da je primer Urbančiča in njegovih so- delavcev eden najbolj obsežnih prime- rov gospodarskega kriminala pred so- diščem. Zaradi tega izrednega značaja in pomena so se storilci zagovarjali pred razširjenim sodniškim senatom, ki ga je vodU tov. Lesjak. Na obtožni klopi so sedeli Adolf Ur- bančič, Franjo Gobec, Marijan Robič, klepar Franjo Dolžan, klepar Avgust ^Stok, dalje klepar Rado Kovač, cinkar- niški mojster Franc Lešek, Josip Poje iz Male Subotice in 2ic. Proti Avgustu Stoku, kleparju iz Celja, je bUa obrav- nava zaradi bolezni izločena iz procesa. Obtožence je zagovarjalo pet celjskih odvetnikov, in sicer: dr. Mejak, dr. Pin- ter, dr. Hrašovec, Medved in Fink. Javni tožilec tov. Grgič je v svoji ob- tožnici obtožil storilce družbeno zelo škodljivih dejanj, zadnji dan, to je v sredo, pa so se začeli tudi medsebojno obremenjevati s krivdo. Zlasti prvi tri- je obtoženci, ki so bili na razpravo pri- peljani iz zaporov, so skušali eden dru- gemu naložiti, pretežni del krivde. Osta- li obtoženci so bili poklicani pred so- dišče iz svobode. Razprava je ix>kazala, da se je večji del obtožencev pečal z odtujevanjem, preprodajo cinkove in bakrene ploče- vine iz celjske Cinkarne. Glavni obto- ženec Adolf Urbančič je bil v Cinkarni vodja skladišča in je izkoristil svoj f>o- ložaj za odtujevanje cinkove pločevine, katero je s pomočjo drugo obtožencev Gobca in Robiča prodajal raznim slu- čajnim kupcem, predvsem pa soobto- ženim obrtnikom. Adolf Urbančič je pločevino kradel iz skladišča od leta 1952 dalje v različnih časovnih razma- hih in v različnih količinah. Od febru- arja 1952 do konca marca 1954 je na ta način odtujil Cinkarni najmnj 6.734 kg cinkove pločevine ter okoli 40 kg ba- krene pločevine v vrednosti 1,700.000 din. Te količine so bUe v preiskavi toč- no ugotovljene in dokazane ter so jih obtoženci tudi priznali. Urbančič si je za sodelavca poiskal Franja Gobca, ki je bU svoj čas v Cinkarni skladiščnik drobnega inventarja in pa Marijana Ro- biča, tedaj zaposlenega v Cinkarni v svojstvu industrijskega tehnika. Adolf Urbančič je bil deloma morda res žrtev prigovarjanja obeh dveh sodelavcev, ki sta v preveliki vnemi po lahkem do- bičku glavnega storilca tudi nagovarja- la h kraji pločevine. Toda v samem za- četku pa je vendar moral biti Urbančič prvi, kajti oba sodelavca bi si verjetno ne upala predlagati sodelovanja pri tako nečednemu poslu, če ne bi dvomila v nje- govo neomajnost odnosa (poštenega) do družbenega premoženja. Toliko bolj ob- sojanja vredno je njegovo početje tudi zaradi tega, ker je zavzemal v podjetju in izven njega vrsto uglednih položa- jev. BU. je predsednilk delavskega sveta in v času, ko je odtujeval cinkarniško pločevino tudi predsednik Zbora pro- izvajalcev Celje-mesto. Dalje je bil na vidnejših položajih večih množičnih or- ganizacij in društev in kar je še naj- bolj obsojanja vredno, tudi član ZK. Jasno je, da je moral vedeti, kakšno družbeno škodljivo delo počenja in ko- liko naposled škoduje tudi ugledu orga- nizacij, pri katerih je sodeloval kot funkcionar ali član. Tu ne more biti govora o človeku z nepojasnjenimi poj- mi o odnosih v socialistični družbi, saj je bil vendar človek, ki je ix> svoji služ- beni in politični dolžnosti te odnose tudi propagiral in razširjal. Na razpravi je Urbančič sicer še naj- manj zavijal resničnost, vendar je pri- znal vedno le takrat svoje dejanje, ka- dar mu je bilo dokazano. Hotel je s tem z]manjšati količino ukradene cinkove pločevine ter s tem v zvezi tudi svojo odgovornost in kazen. Manj resnicoljuben je bil obtoženi Gobec, ki se sam več ni spoznal v labi- rintu lastnih zagovorniških tez, tako da je prihajal v nasprotja sam s seboj, priznaval, zopet prekliceval, prikrival in tudi lagal. Tako je hotel sodišču pri- kriti, da je bil že pred tem kaznovan za gosiJodarski kriminal. Hotel se je na vsak način odkrižati suma, češ da ni vedel, da je pločevina, ki jo je prepro- dajal, ukradena. Toda pred sodiščem je moral vendarle priznati pod težo do- kazov, da je vseskozi vedel za kakšno blago gre ter se je s tem pravzaprav še bolj okoriščal kakor Urbančič sam. Gobec je poleg tega, da je sodeloval pri kraji in razpečavanju cinkovih plošč, storil tudi druga kazniva dejanja s tem, da je ponarejal račune in to- vorne liste za prevoz in vnovčenje na- kradenega blaga. Najbolj nedolžen obraz je hotel pred sodiščem pokazati Marijan Robič, ki sprva sploh ni hotel priznati nobenega sodelovanja s prvo obtožencema, izigra- val je žrtev njunega početja in valil krivdo na oba. Z zelo drznimi trditva- mi, pa toliko manj verjetnimi, je hotel prepričati o svoji nedolžnosti sodnike. To se mu ni posrečilo, kajti nekateri njegovi zagovori so bili vendar »pre- debeli«, da bi jih bilo mogoče verjetL Robič je nai>osled moral priznati, če- prav so je do zadnjega trenutka otepal odgovornosti, da je izdatno pomagal Urbančiču in Gobcu pri njunem škod- ljivem delu. Obtoženi obrtni mojster Dolžan iz Celja je v zvezi s temi kriminalnimi dejanji zagrešil več kaznivih dejanj. Tako je kupoval od Gobca nakradeno pločevino, za katero je moral vedeti, da ni prišla čisto legalno iz tovarne, dalje je dvakrat ustregel Gobcu in pustil zne- sek za prodano pločevino nakazati na svoj bančni račun, katerega je potem izročil razpečevalcu nakradenega bla- ga na roke. Klepar Rado Kovač iz Žalca je kupil od Gobca najmanj 1.000 kg cinkove plo- čevine in bi mu moralo biti vendar jasno, da Gobec ne more biti lastnik take količine tega materiala. Prav tako je tudi Poje iz Male Subotice kupoval nakradeno pločevino, kakor tudi klepar Stok iz Celja. Lešek je postal Urbančičeva žrtev še- le takrat, ko je vsa ta umazana zadeva prišla že skoraj na dan. Urbančič je takrat; v cilju, da bi zmanjšal težo svo- jega dejanja, skušal pridobiti razne funikcionarje društev, da bi mu izsta- vili dobropise, češ da je izkupičke od prodanega materiala dajal društvom. Posrečilo se mu je pri cinkamiškem mojstru Lešku, ki je napisal potrdilo, da je Urbančič daroval 65.000 din ga- silskemu društvu. S tem je zavrl potek preiskave in speljal preiskovalne organe na napačno pot. V celotni aferi ni soudeležen Mirko Zic. Le-ta je Urbančiču proti predpisom prodal tujo valuto in s tem storU deviz- ni prekršek. To njegovo dejanje sicer ni v zvezi s krajo cinkove pločevine, pač pa je v zvezi z odkrivanjem tega dejanja prišla stvar na dan. Razprava je vsebovala obOo prime- rov, iz katerih lahko posnamemo dober poduk. Tako so bila med razpravo dostikrat imenovana razna društva, med drugimi tudi Planinsko društvo, kate- remu je Urbančič protizakonito prOa- ščeno pločevino daroval. Društva bi mo- rala v težnji, da čim ceneje pridejo do svojih postojank in materialnih sred- stev vendarle skrbeti, da bi se prepri- čala o izvoru teh sredstev, če ravno za ceno nekoliko skromnejšega razpolaga- nja s sredstvi. Dalje je iz razprave razvidno, da v Cinkarni kontrola le ni tako izpopolnjena, kajti nad 6.000 kg pločevine, pa čeravno v razdobju dveh polnih let, vendarle ni malenkost, ki bi jo ob kontroli ne mogli opaziti. Odnosi med obtoženci, pravzaprav m^ prvimi tremi so bili pri vsej tej obsojanja vredni povezanosti tudi dru- gače zelo umazani. Urbančič, Gobec in Robič tudi med seboj niso imeli čistih računov. Tako je Gobec izročal Urban- čiču veliko manj denarja, kot bi ga mo- ral sicer, prav tako je ravnal tudi Ro- bič. To pa je hkrati tudi dokaz, da so obtoženci v podrobnosti vedeli za grehe enega in drugega. Kako bi sicer mogel Gobec zadrževati denar, ki je po do- govoru pripadal Urbančiču, če bi bil prepričan, da Urbančič pri tem nima slabe vesti. Ce ne verjamemo izjavam' na procesu, potem je Urbančič imel od kraje v Cinkarni osebno še najmanj konsti. Večji delež sta si pridržala nje- gova pajdaša. V sredo je ob zaključku razprave jav- ni tožilec tov. Grgič zahteval izredno ostro kazen in obtožnico celo razširil v primeru Gobca in Robiča na stop- njo dejanj iz grabežljivosti. Dejal je, da je gospodarski kriminal prvorazred- ni problem in da se vse delovno ljud- stvo odločno bori proti takim pojavom in zahteva ostro kazen. Dejal je, da je število storilcev vedno manjše, povzročena škoda pa vedno višja. »Po- šteni delovni ljudje bodo začeli dvo- miti v pravičnost našega sodstva in v odločnost naše ljudske oblasti, da v tem problemu pride končno do kraja«, je dejal tov. Grgič, ko je opozarjal sod- nike, da naj pri izreku kazni upošteva- jo vse obtežilne okolnosti kaznivih de- janj, ki so jih zagrešili obtoženci. Vsi so imeli daleko višje plače kot pretežni del naših delovnih ljudi, niso pa po- znali skromnosti, še bolj tuje jim je bilo poštenje, najmanj pa so upoštevali na- še skupne napore pri zgraditvi lepše bodočnosti. Obramba je sfkušala nekoliko omiliti oster zahtevek javnega tožilca, vendar nobeden od branilcev ni imel na raz- polago dovolj tehtnih dokazov, da bi lahko zanikal krivdo katerega koli sto- rilcev na obtožni klopi. OBSODBA V četrtek zvečer je Okrožno sodišče izreklo obtožencem naslednje kazni: Adolf Urbančič osem let strogega za- pora, Franjo Gobec 5 let strogega za- pora, Marjan Robič 2 in pol leta stro- gega zapora, Dolžan Franjo 100.000 din denarne kazni, Kovač Rado 20.000 din denarne kazni, Lešek 6 mesecev zapora pogojno 1 leto, medtem ko sta bUa Poje in Zic oproščena. Prvi trije obtoženci morajo celjski Cinkarni povrniti povzročeno škodo. CINKARNA CELJE sprejme v stalno službo večje število fizično močnih in zdravih nekvalificiranih delavcev od 20 — 45 let starosti. Interesenti naj se javijo v personalnem oddelku podjetja. Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51/53) MESTO POSLOVODJE za Hotel »Pošta«, Rogaška Slatina Za navedeno mesto mora biti kvalificiran delavec z najmanj 10 let gostinske prakse. Vse ponudbe je poslati kolkovane z obširnim živ- ljenjepisom, opisom kvalifikacij, dosedanjih službenih mest in potrdilo o nekaznovan ju na Tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje naj- kasneje do 7. aprila 1955, Za boljšo in cenejšo malico Na iniciativo sindikalne podružnice je uprava Keramične industrije v Li- bojah organizirala ek) vzgledu nekate- rih drugih podjetij v okraju tovarniško okrepčevalnico. V njej lahko dobiš vse vrste hladnih in celo toplih jedil ter brezalkoholne pijače. To verjetno ni primer, da kolektivi postavljajo posebne uslužnostne obrate, v katerih lahko dobi delavec malico in pijačo, da si tako pomaga, če slučajno ni mogel malice prinesti s seboj od do- ma. S takimi uslugami dvigamo delav- cem standard in v več primerih jim celo omogočimo boljšo prehrano. Da je tako, naj navedem samo nekaj številik. Delavec kupi malico v tej okrepčeval- nici najmanj za 15 din ceneje, kot v gostUni, če pa popije pivo, pa prihrani še 20 do 25 din. Tako si delavec prihrani 35 do 40 din ali 4 do 5 din na uro (za toliko se je praktično p>ovečal njegov urni zaslužek). Okrepčevalnica je še po- sebej zelo pomembna za naše podjetje, saj v njem dela okoli 100 samcev iz drugih krajev, ki se pomanjkljivo hra- nijo, ker v Libojah ni niti enega gostin- skega obrata, v katerem bi pripravljali topla jedila, čeprav so kar štiri gostil- ne. Brez dvoma so vzroki obolenj mla- dih ljudi tudi v tem, ker se hranijo v glavnem z hladno hrano, ki je mnogo dražja in pri daljši uporabi tudi zdrav- ju škodljiva. Tudi pri nas smo nekaj časa kolebali, vendar smo se odločili, da posredujemo okrepčila našim delavcem in uslužben- cem v podjetjih. Res je, da ima podjetje s tem nekoliko več skrbi in dela, ven- dar je v primerjavi s koristjo ta skrb ničeva. Mislimo pa, da bi ljudski od- bori morda le lahko v okviru predpisov našli kakšne ugodnosti za gostilne, ki bi v delavskih središčih organizirale pre- hrano. S tem bi tudi bolj efektno po- bijali alkoholizem. LU-BO dVe osnovni organizaciji. Zlasti odbor v Dobrovi je v kratki dobi svojega de- lovanja uspel zadovoljivo rešiti vsa or- ganizacijska vprašanja in na novo ure- dil in opremil terensko pisarno. Izmed organizacij so bUe najbolj de- lavne predvsem osnovne organizacije na Dolgem polju, III., IV. in I. četrti ter V Gaberju, na Lavi, v Novi vaša in Za- vodnL VSEBINA DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ IN POLITIČNA DISCI- PLINA ČLANSTVA Glede na to, da sta pretekli dve leti od zadnje Mestne konference SZDL, je prav, da analiziramo delo osnovnih or- ganizacij SZDL posebej za leto 1953 ter posebej za leto 1954. Leto 1953. Iz letnih poročil 18 mestnih organizacij SZDL je razvidno, da so imele te organizacije v letu 1953 skup- no 113 ali povprečno 6 članskih se- stankov. Na teh sestankih so obravnavali pred- vsem zunanjo in notranjo politično si- tuacijo, dalje gospodarstvo v zveznem in lokalnem merilu in komunalne pro- bleme, probleme zdravstva, socialne po- litike, prosvete in kmetijstva. Obravna- vali so tudi razna organizacijska vpra- šanja, kot n. pr. organizacija pobiranja Članarine, medsebojnega obveščanja, evidenca članstva in podobno. Udeležba članstva na sestankih je bila razmeroma zadovoljiva, bila bi pa lahko mnogo boljša, če bi odbori osnov- nih organizacij polagali večjo pozornost organizaciji medsebojnega obveščanja, kakor tudi vsebinsko kvalitetnejšemu obravnavanju življenjske problematike. Odbori osnovnih organizacij so imeli v omenjeni poslovni dobi skupno 193 ali povprečno 11 odborovih sej. Na se- jah obravnavana tematika se je nana- šala pretežno na reševanje organizacij- skih problemov ter pripravo članskih sestankov in raznih akcij in zborovanj (volitve. Trst itd.). Leto 1954. V preteklem letu so posve- til razmeroma malo pozornosti član- skim sestankom, čeprav je bilo lani Polno važnih dogodkov, ki bi jih orga- nizacije SZDL morale še posebej skrbno obravnavati. Skupno je bUo 105 član- skih sestankov. Osnovna organizacija v Lokrovcu pa je sklicala svoje član- ^o komaj na en članski sestanek, do- lini je največ članskih sestankov bilo v organizaciji Dolgo pKjIje, in sicer 7. Povpreček nam torej kaže, da so bili v mestnih organizacijah SZDL siklicani lani po 4 članski sestanki, kar je se- veda očitno premalo. Sestanki so bili e>o svoji vsebini zelo pestri. Poleg lokalne problematike so predvsem obravnavali važnejše poli- tične dogodke, kot ustanovitev Balkan- ske zveze, rešitev tržaškega vprašanja, pomen in vloga komun, problem živ- ljenjskega standarda in problem social- nega zavarovanja. Dalje so na sestankih obravnavali uvedbo novega plačnega sistema in družbeno upravljanje stano- vanjskih hiš s-posebnim poudarkom na delo hišnih svetov. V času kongresa »Svobod« Slovenije, ki je bil v Celju, so osnovne organizacije pojasnjevale zgodovinsko pot delavsko prosvetnih društev Svobod v času obstoja ter po- men kulturno-prosvetne dejavnosti med delavci. Ob priliki priprav na veličast- no proslavo »Štajerska v borbi« so na vseh terenih prirejali sestanke, na ka- terih so člani Zveze borcev NOV pri- povedovali svoje doživljaje iz časa NOB še posebej pa osvetljevali zgodovinski razvoj NOB na Štajerskem. Disciplina članstva se je lani še i>o- sebej utrdUa. Obisk sestankov je bil zadovoljiv. OdboiPi osnovnih organizacij so se sestali jKJvprečno 8-krat na svojih se- jah. Na teh sejah so obravnavali v glav- nem iste teme kot na množičnih sestan- kih, prav posebej pa so se še poglab- ljali r notranje organizacijske proble- me. Organizacije SZDL so lani izvedle 45 predavanj, 19 proslav ter prireditev ob priliki važnejših zgodovinskih dogod- kov, siklicale so 49 koordinacijskih se- stankov z vodstvi ostalih političnih or- ganizacij na terenu. Proslava »Štajerska v borbi« je v dobi priprav močno razgibala vse osnovne organizacije SZDL. Članstvo je v velikem številu sodelovalo v vseh organizacijskih pripravah. Posebno so se izkazali pri prostovoljnem delu na Ostrožnem, kjer je na izkopu jarkov in čiščenju gozda delalo skupno 2.198 čla- nov SZDL, ki so opravili 9.038 prosto- voljnih delovnih ur. Tu seveda niso všteti tisoči, ki so se prostovoljnega de- la udeležili kot pripadniki ostalih orga- nizacij, so pa istočasno tudi člani SZDL. Prav SZDL je zasluga, da je bilo Celje ob sprejemu štajerskih partizanov in visokih gostov še posebej skrbno in ve- ličastno okrašeno, kot še nikoli doslej. ZAKLJUČEK Delovna bilanca lanskega leta res ni prveč bogata, je pa bogata po svoji vse- bini in rezultatih. Organizacija SZDL mesta Celja je v celoti dokazala svojo sposobnost in aktivnost pri vzgajanju članstva, pri vzbujanju zanimanja pri članih za naše družbeno dogajanje ter pri utrjevanju socialistične zavesti. Ce k temu dodamo, da je katastro- falna poplava, ki je lani prizadela Celje, angažirala vse odbore in številno članstvo SZDL za dobo treh mesecev pri odstranjevanju posledic poplave, je razumljivo in do neke mere tudi opra- vičljivo, da je v tem času zamrla ostala politična dejavnost. Vsekakor pa so vodstva osnovnih organizacij, kakor tudi članstvo, dajali v preteklih dveh letih od sebe velike napore za dosego čim večjih delovnih rezultatov. V glav- nem so bile vse naloge, ki so stale pred našimi organizacijami SZDL, pravočas- no in zadovoljivo izvršene. Na konferenci SZDL celjske komune, ki bo v nedeljo, se bo zbralo 275 dele- gatov osnovnih organizacij SZDL, od katerih je 67 delavcev, 13 kmetov, 159 nameščencev, 6 obrtnikov in 30 pri- padnikov ostalih poklicev. Delegati bo- do imeli prav gotovo dovolj osnove za razpravo. Zaključki konference, na ka- teri bo izvoljeno tudi novo vodstvo SZDL celjske komune, bodo pa nedvom- no še posebej pripomogli k nadaljnjemu utrjevanju organizacij SZDL. RAZSTAVA SLIK PROMETNIH NESREČ Prometni center Celje je v Stanetovi ulici (v izložbi podjetja »Eximport«) uredil lepo urejeno razstavo slik pro- metnih nesreč. Poleg slik je opaziti tudi prometne znake, študijski material za prometne predpise, evidenčne tablice vseh vrst motornih vozil in poučne sli- ke prometnih prekrškov. Pred izložbo je vedno polno gledalcev. Izložba, ki je bila do sedaj prazna in je v spotiko olepševalcem mesta, sedaj, ko je v njej razstava, prispeva k olepšan ju te pro- metne ulice. Prometni center bo v iz- ložbi redno menjaval slike, ki bodo pri- kazovale posledice prometnih nesreč. Pohvale vredna pa je gesta podjetja »Eximport«, ki je dalo prometnemu centru svojo izložbo brezplačno v upo- rabo. Stev. 13 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 1. aprila 1956 Podprimo prizadevanje za gradnjo kopališča v Celju Pereče vprašanje ljudskega kopališča se obravnava v Celju že od osvobo- ditve. O tem kopališču je bilo že precej razprav, intervencij in celo izdelanih načrtov, toda zaenkrat brez uspeha. Deset let p>o osvoboditvi se morajo Celjani še vedno kopati v več ali manj umazani Savinji. Pred vojno je imelo mesto ob Savinji kar tri kopališča, kjer se je človek lahko spreoblekel in shranil svoje stvari. Vojna je dva od njih, »Diano« in bivšo moško kopališče uničila. Preostalo je samo bivše žensko v mestnem parku, ki pa je odločno premajhno za Celje, a poleg tega pa ga je že zdavnaj prehitel čas. Savinja je iz leta v leto bolj zamazana, ker spu- ščajo vanjo odpadno vodo razne tovarne v Savinjski dolini. Poleg tega se je njeno dno od predvojne do danes ob- čutno dvignilo, tako da je vodostaj zelo nizek. Gojenje bUo kakšnega športa, razen čolnarjenje, je torej v Savinji nemogoče. Organi ljudske oblasti so že leta 1946 nameravali zgraditi lepo urejeno ljud- sko kopališče z olimpijskim plavalnim bazenom. Izdelan je bil že idejni projekt z vsemi načrti, maketa tega kopališča je bila že razstavljena v Beogradu na Terazijah. Upi in želje vseh Celjanov, predvsem pa mladine, se niso (izpolnili. Bazen je padel v »vodo«, ker ni bilo več sredstev. Tu je obstalo in takrat nihčo ni verjel, da bo ta premor trajal toliiko časa. Naša mladina, ki goji plavalni šport, so je zatekla v mrtvi rokav Savinje, ki je bil še najbolj primeren za gojitev plavalnega športa. Mrtvi rokav je kmalu dobil svoje ime: »žabjek«. V tem celj- skem bazenu je začel s svojim delom prvi plavalni klub. Misleč na boljše čase, ne meneč se za posmehovanje in v zelo slabih higienskih prilikah, je ta klub dosegel zelo lepe uspehe, vklju- čil je v svoje vrste okoli 150 mladincev in pionirjev, ter se z izredno marlji- vostjo v tekmovanjih plasiral v Slo- vensko-hrvatsko ligo. Kakor je vsake stvari enkrat konec, tako bo tudi celjskemu »bazenu« letos odklenkalo, buldožerji so se že zarili v njega, dazaorjejo novo strugo Savinje. Kam sedaj? To vprašanje so si celjski plavalci postavili na občnem zboru. Mar v Celju res ni možnosti in per- spektive, da dobimo dostojno kopališče s plavalnim bazenom? Mar v našem mestu res ni mogoče zbrati toliko sred- stev za postavitev primernega kopa- lišča? Mar naj naša mladina res opusti plavalni šport? Analizirajoč vse to so celjski športniki sklenili pokreniti ši- roko akcijo za zgraditev ljudskega ko- pališča s plavalnim bazenom ter s tem doseči to, kar je naloga nas vseh, da pKDstane plavanje najrazširnejša športna panoga. Trdno upamo, da bo ta akcija ob razumevanju naše javnosti, ob podpori delovnih kolektivov, sindikatov, šport- nih društev. Društva prijateljev mla- dine in ljudske oblasti ter vseh onih, ki jim je kopanje in plavanje pri srcu, skupaj z Olepševalnim društvom tudi to uspelo. Zastavili bomo vse sile, da nam ta načrt uspe. To p>a nam bo uspelo le tedaj, če bomo našU razumevanje in pod- poro pri slehernem prebivalcu mesta Celja in če nas bodo podprli delovni kolektivi, sindikati, množične in športne organizacije. L. R. Šsntjurčani bodo letos postavili spomenik padlim borcem NOV Občinski odbor Zveze borcev v Šent- jurju pri Celju je na svojem letošnjem občnem zboru, sklenil, da še to leto, ob desetletnici osvoboditve postavi do- stojen spomenik vsem i>adlim borcem NOV. Na tem spvomeniku bo dobil čast- no mesto tudi naš rojak, koroški junak iz prve svetovne vojne, Franc Malgaj. Sentjurčani so s to akcijo že resno pričeli. Zbrali so že lepK) vsoto denarja in precej lesa. Seveda še akcija traja in smo prepričani, da se bodo tej ple- meniti zamisli še mnogi odzvali. S tem bo Šentjur dokazal, da zna glo- boko ceniti padle žrtve, iz katerih je bila porojena naša svoboda. Do sedaj so se dobro izkazali: KZ Šentjur, ki je prispevala 150.000 din, Lesno-industrijski obrat v Šentjurju 93.000 din, dr. Svetina 5000 din, Ferlež Kari 15.000 din, Bohorč Albert 3000 din, Erjavc Cvetko 1000 din in še mnogi drugi. Zal pa je v Šentjurju nekaj ljudi, ki ne kažejo zanimanja za to stvar. Tajco je n. pr. šentjurski kaplan gospod Jeler prispeval samo 100 din, ker baje nima denarja. Mi to razumemo, posebno če pomislimo, da se je na svojem prejš- njem mestu v Grižah že večkrat slabo izkazal — Sentjurčani pa so trdno pre- pričani, da bo spomenik kljub temu stal. Naša družina in mladina Sožitje doma in $ole je glavni pogoj za uspeh otroka... V družbi sta dva močna oblikovalca otrokove osebnosti: dom in šola. Oba se morata medsebojno vzgojno preplc" tati in dopolnjevati. Komu od obeti mo- ramo dati prvo mesto? Brez dvoma — domu ali konkretneje staršem! Otroku 50 starši prvo in zadnje na svetu, so tisti, ki ga spremljajo na najtežjiti po- leti življenja, seveda, če so mu dobri vzgojitelji. Če bi tioteli bolj točno potegniti raz- mejitveno črto med delokrogom šole in doma, bi rekli, da dom prvenstveno vzgaja, dočim šola vzgaja in izobra- žuje. V življenju otroka sta oba obliko- valca enako vredna. Zato morata oba predstavljati tio- mogenO vzgojno celoto. 5olje, vzgoja obeti, vzgojni postopki morajo biti ena- ki. Dom in šola morata biti zaradi otroka tesno povezana. Ce tega ni, vzgajamo otroka v dvoličneža. Primer iz vzgojne prakse: V družini N mislijo, da je edino vzgojno sredstvo palica. 7ato otroka za vsako malenkost tepejo. Kakšni so le-ti v šoli? Tam se tatiko sprostijo in je naravno, da sel Učitelj ne rabi pri delu palice, toda brez nje otrok ne uboga. Ali si lahko predstav- ljate, kakšno težavno delo čaka uči- telja? Kako bi bilo, če bi bil poln raz- red takiti otrok? Med družino N in šolo ni potrebne povezave, ni enotnega vzgojnega učinkovanja. Zanimivo bi bi- lo poslušati odgovore takiti otrok — toda saj jiti pogosto čujemol »S palico me ne sme, sicer ga javim! Zakaj bi se bal, če palice ni!« itd. — Koliko bi še lahko naštevali! Katere so povezave doma in šole? Med najbolj splošne štejemo rodi- teljske sestanke. Na njih dobijo starši napotke za delo z otroki, spoznavajo učitelje in s tem pomagajo šoli pri iako zahtevnem delu. Roditeljski sestanki služijo bolj izobraževanju (vzgojnemu) staršev. Zato ne morejo biti najboljša povezava doma s šolo. Mogoče bi bili za starše boljši neka- ki informativni sestanki, kamor bi uči- telj poklical le nekaj staršev, da bi se z njimi podrobno pogovoril o delu in uspehu otrok. Na roditeljskih sestankih je skoraj vedno premalo časa za indi- vidualne razgovore s starši. Predava- nje traja uro, sledi razgovor, starši in učitelji so utrujeni. Zato so na večjih šolah vedno boljši razredni informa- tivni sestanki, medtem, ko upravitelj lahko nekajkrat letno pripravi skupne roditeljske sestanke z določeno vzgoj- no temo. Najboljša je individualna povezava staršev z učiteliem. Učitelj pove o za- pažanjih v šoli, oče ali mati dodata svoje. Tako se šele na podlagi skupnih zapažanj in ugotovitev lahko točno po- govorijo, kakšna bo najuspešnejša vzgojna metoda, da bo otrok bolje uspeval v šoli. Naj navedem še primer iz prakse, ki kaže, kako nujno je, da so starši v nenehnem stiku z učitelji. V razredu sem imel dijaka — odlič- njaka. Po naravi je bil plašen, nikoli ni dvignil roke. Razred, v katerem je bil, je bil zelo razgiban. Včasih je bilo zato potrebno izreči zahtevno besedo. Tudi France, odličnjak, si je dovolil, na račun drugih, klepetati. Vzkipel sem: »France, ti, te ni sram!« Kot od strele zadet je vstal in povesil glavo. Celo popoldne se ni maral igrati niti z dru- gimi razgovarjati. Skrbna mati je prišla v šolo. V za- upnem pogovoru mi je pojasnila, da je otrok po njej podedoval čut manjvred- nosti. Vsaka ostra beseda, vsaka ka- zen ga močno pobije. Tako sva hitro našla pravo pot zanj, pravo pot za pobijanje čuta manjvred- nosti. Le lepa beseda, ne zadirčna in ranljiva, ter pohvala otš vsakem uspehi ga bo dvignila. Kaj bi otrok France doživljal, če bi ga za neubogljivost stalno zapostav- ljali in celo tepli? šolo bi mu odtujili in zamrzili in bitka zanj bi bila izgub- ljena! Rekli bKDste: saj učitelj najbolje spo- zna otroka. Da, toda, če jih mora po- znati štirideset — petdeset? Starši mnogokrat ne morejo dodobra spoznati niti svojih otrok. Toda v mnogih pri- merih odigra čas velikansko vlogo — poglejmo samo Francetov primer. Po- vezava staršev z učitelji časovno skrči iskanje za najboljšo pot v vzgoji otro- ka. Starši! Ne zanemarjajmo vzgoje otro- ka. In če je ne bomo, potem Ipomo za otrokov uspeh in razvoj vselej spora- zumno s šolo vzgojno ukrepali. -V- Pomembna konferenca pro-^esorjev vseh ekonomskih, srednjih šol Slovenije v Celju Dasi ne moremo trditi, da bi učno osebje naših ekonomskih srednjih šol do sedaj reševalo pereča vprašanja or- ganizacije dela in pouka na ekonom- skih srednjih šolah ločeno po posamez- nih zavodih, je vendar bila konferenca učnega osebja ekonomskih srednjih šol Ljubljane, Maribora in Celja dne 24. marca F>omembnejša od vseh dosedanjih podobnih sestankov. Sklepi in predlogi te konference namreč pomenijo velik korak storjen v skladu z nalogami, ki izhajajo iz naših ekonomsko-družbenih zahtev. Konferenca je potekala ves dan v poslopju ESS. Vodil jo je njen ravna- telj tov. Lenasi Konrad kot predsednik republiške komisije za ekonomske sred- nje in trgovske šole, na njej pa sta so- delovala tudi načelnik Sveta za prosve- to in kulturo LRS tov. Oto Wildman in načelnik Sveta za prosveto in kulturo OLO Celje tov. Albert Rajer. Udele- ženci so obravnavali v prvi vrsti pred- metnik in učni načrt, ki naj v bodoče velja na naših ESS, dalje vsebino spre- jemnih in zaključnih izpitov ter pred- log novega šolskega koledarja. Od zaključkov, ki bi zanimali širši krog naših čitateljev, omenjamo na- slednje: v skladu z zdravstveno-higien- skimi načeli tedenski pouk v nobenem letniku ne bo daljši od 34 učnih ur; z novim šolskim letom se uvedeta v IV. letniku pouk statistike in steno- diktalografije (kombinirane vaje v ste- nografiji in strojepisju); na ESS se bo tedaj v bodoče poučevalo 18 predme- tov; od štirih predlogov posameznih profesorskih zborov so se glede števila tedenskih učnih ur le-ti ujemali kar v 12 predmetih, pri ostalih 6 predmetih pa je bil sprejet celjski predlog; v okvi- ru proračunskih možnosti se bo poleg obveznega pouka, angleščine oziroma nemščine, uvedel kot neobvezni pred- met še kot pouk kakega drugega tujega jezika. Glede šolskega koledarja pa je bila konferenca mnenja, da ostane vsaj na ekonomskih srednjih šolah v glav- nem i>ri starem, to je, da se šolsko leto prične 1. septembra, pouk pa 15. sep- tembra, da se I. polletje zaključi kot doslej 15. januarja s 15 dnevnim zim- skim odmorom, pouk II. poUetja pa za vse letnike 31. maja s tem, da odidejo dijaki začenši s I. letnikom 1.4junija v enomesečno obvezno prakso, ki jo bodo obvezno nadzorovali tudi profesorji, 30. junija naj bi bil zaključek šolskega leta, popravni izpiti pa naj bi biLi v prvi po- lovici septembra. Konferenca je potekala tudi po pred- metnih komisijah, ki so korigirale do- sedanje začasne učne načrte za E)Osa- mezne predmete. Zvečer, po usi)ešno zaključenem delu so bili udeleženci gostje tukajšnjega okrajnega Sveta za prosveto in kulturo. G. G. Porast članstva Prešernove družbe Objavljamo nekatere rezultate včla- njevanja v Prešernovo družbo za leto 1955. Čeprav bo akcija zaključena šele 10. aprila, je vendar že danes dosežen p(recejšeni porast v primerjavi z lan- skim številom. Navajamo nekaj prime- rov agUnih poverjenikov, ki so nam bili javljeni. Prvo število v oklepaju pomeni lansko stanje, drugo pa današ- nje, ki še ni dokončno. CELJE-MESTO Es Franc (—, 30), Kos Tine (14, 37), Knez Anica (54, 88), Peterka Franc (57, 115). Svečnik Alojz (165, 257), Sega Franjo (—, 150), 2erjal Nada (70, 100), Rahle Ernest (5, 60), Kočar Magda (22, 33). CELJE-OKOLICA Smajs Karel, Frankolovo (10, 40), Jerman Ma- rija, Zabnkovca (120, 266), Lorger Tine, Zagorje pri Kozjem (8, 20), Casl Stane, Ziče (15, 35), Vodeb Stana, Liboje (—, 110), Golob Stanka, Dobje (8, 23), Tovarna nogavic Polzela (—, 150), Pančur Andrej Prebold (—, 127), Bajda Rudolf, Konns, Konjice (—, 160), Vizjak Rudi, Strmec (20, 73), Požar Metod, Šempeter (71, 125), Kvac Marica, Vojnik (66, 100), Jnhart Štefanija, Vran- sko (45, 70), Podvršnik Anton, Zreče (47, 98), Bonač Marija, Loka pri 2usmu (12, 20), Resman Rado, Šmarje (30, 50). OKRAJ ŠOŠTANJ Cepnš Lojze, Gradiš Šoštanj (28, 75), Jevšenak Darinka, Tovarna usnja Šoštanj (66, 100), Hu- domal Franc, Ravne (10, 54), Mlinšek Jože, Velenje (44, 79), Novak Alojz, Velenje (503, 602), Fišer Mara, Novo Velenje (—, 60), Levstek Majda, Šentjanž (18, 35), Šramel Janja, Rečica ■ ob Savinji (46, 57). Prosimo, da pohitite s prijavami, ker je zad- nji rok za prijavo v članstvo 10. april, čla- narina pa mora biti vplačana najpozneje 10. junija. Zagotovite si prejem petih lepih knjig in sodelovanje pri velikem nagradnem žrebanju. TATVINA V CELJSKI BOLNIŠNICI V soboto ponoči je nekdo iz pisarne internega oddelka celjske bolnišnice odnesel pisalni stroj in telefonski apa- rat. Telefonski aparat je ukradel tudi iz ambulante internega oddelka, ki se nahaja nasproti pisarne. To je v krat- kem času že druga tatvina v bolnišnici. Se ni dolgo, ko je bil iz upravne pisarne "Ukraden dragocen računski stroj. Kako je z dijaškimi štipendijami in podporami? Trenutne gospodarske razmere, ko cen za življenske potrebščine še ni mo- goče primemo znižati in ko so se na- sprotno vzdrževalnine v internatih še povišale, sili vedno večje število dija- kov, da prosijo za podpore :in štipen- dije. Ljudska oblast rada in tudi uspeš- no podpira take dijake, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za študij in ki svoj študij tudi vestno opravljajo. Zaradi vedno večjega števila njihovih prošenj so se morala proračunska sredstva v ta namen sorazmerno povišati. Se vedno pa primanjkuje sredstev, da bi mogli vse utemeljene prošnje po dejanskih potrebah v celoti upoštevati. Pri obeh Svetih za prosveto in kul- turo OLO in LOMO Celje poslujeta ko- misiji za p>odeljevanje ixxipor in šti- pendij revnim dijakom. Objektivnosti pri reševanju takih prošenj ne moremo ničesar očitati. Ce se pa tu in tam še dogajajo napake, so krivi prosilci samL Niti dijaki niti njihovi starši se ne drže roka za pravočasno vlaganje prošenj, to je do meseca julija vsakega leta. Prošnje, vložene po tem roku, se teže obravnavajo, ker zmanjka denarja. Naj- češči izgovor dijakov in staršev, da niso tega vedeli, jih ne more več rešiti iz mučne situacije. Za neugodne posledice takega ravnanja bodo odgovorni pro- silci sami. Nedavno je bila v vrstah dijakov iz- ražena želja, naj bi pri podeljevanju dijaških podpor sodelovali tudi dijaki, oz. njihova mladinska organizacija. Tež- ko je odreči tej želji, zlasti še, če bi pri tem delu sodelovali tudi zastopniki pro- fesorskih zborov. Utemeljena je s tem, da oboji najbolj poznajo življenjske raz- mere vsakega dijaka in bi se lahko obe komisiji na njihovo mnenje tudi opi- rali. Zadnjo besedo pa bo vsekakor mo- rala izreči komisija sama, ki je v ta namen določena. Pozdraviti je treba tudi predlog, naj bi dijaška komisija s p»omočjo profe- sorjev pregledala vse prošnje, jih oce- nila in z lastno utemeljitvijo predložila komisiji v končno rešitev. Tako bi od- padli vsd očitki, da je bil ta ali oni dijak, čeprav upravičen prosilec, od- klonjen. Vsekakor pa je treba prenehati z ne- rednim vlaganjem prošenj, kar zelo ovi- ra delo teh komisij. Za nepredvidene primere, ki se pripete temu ali onemu dijaku, pa bosta morali obe komisiji obdržati v svojih skladih za podpore primemo rezervo. Ko se bodo dijaki in starši navadili reda, bodo laže deležni podpore, ki jim jo daje naša sociali- stična družba. OGENJ V STANETOVI ULICI Na dvorišču hiše št. 19 v Stanetovi ulici je v eni zadnjih noči pričela go- reti drvarnica, na kateri je zgorela stre- ha. Ogenj je nastal zaradi tega, ker učenec podjetja Finomehanika ni iz- praznil vložka peči na žagovino, ampak je žareč vložek prestavil na žagovino v drvarnico. Gasilci so ogenj pogasili, d« ni povzročil večje škode. Na kraju po- žara so morali gasilci intervenirati še zjutraj, ker je tlel še tram in bi se bil ogenj lahko razširil na sosedno poslopje. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV IN POSLOVODIJ PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto direktorja »Umetni kamen«, Rogaška Slatina. Pogoji so naslednji: Gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso ali višji gradbeni delovodja ali mojster odgovarjajoče stroke z 10-letno prakso. V primeru pomanj- kanja navedenih kvalifikacij zadostuje kvalificiran delavec s 15-letno prakso v stroki, od tega najmanj 10 let na vodilnem položaju. — Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, šolsko izobrazbo ter podatki o kva- lifikaciji in dosedanji zaposlitvi je dostaviti Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje do 5. aprila 1955. Nastop službe takoj. Plača po tar. pravilniku Kotiček za naše žene Še en recept o figovem vinu Pravijo, da v tretje gre rado in tako je tudi s tem receptom. Gostilničarji se bodo skorajda hudovali, češ da jim delamo konkurenco z reklanuiranjem tega vina. Kot sem slišal se je izdelava takega vina v Celju pa tudi v okolici že precej razpasla, kako tudi ne, saj vina skoraj ne razipoznaš od pravega, hkrati je pa zelo pocenL Pred dnevi me je na poizkušnjo ta- kega vina povabil moj znanec iz Celja. Priznati moram, da je bilo to vino enako ali celo boljše od mairsiikaterega vina, ki ga v gostilnah prodajajo. Vino je tudi zelo močno, saj sem ga po štirih kozarcih pošteno čutil. Da, vino kate- rega sem pri znancu pil ni bilo slabo, naj v trditev tega ponovim to, kar mi je gostitelj ob tej priliki povedal. Pred kratkim je povabil na kosilo prijatelja in mu ob tej prHLki ix>nudil par ko- zarcev takega vina. »To j a, to je kap- ljica, ne pa tista umetna godlja, ki jo pijemo po gostUnahi,« je dejail, ko je zvrnil prvo čašo. Tudi jaz bi gotovo mislil, da je naravno, če ne bi bil že prej seznanjen z njegovim poreklom. saj so se doma, ko sem jim ga dal pokusiti, zelo pohvalno izrekli o kva- liteti tega vina, češ da se le redko v gostilni dobi kaj takega. Zato bomo našim bralcem še enkrat postregli z receptom, ki sem ga dobil pri znancu. Za 5 litrov vina je potrebno zavreti 5 litrov vode, v kateri se raztopi 1 kg sladkorja. Ko je sladkor raztopljen, naj se ta mešanica ohladi. V v^čjo posodo damo ^U kg drobno zre- zanih fig, nanje posujemo 1 dkg kvasa in 1 dkg vinskega kamna. Na vse to zlijemo ohlajeno sladkano vodo ter jo pokrijemo tako, da ni čisto zaprta, ampak da ima notranjost stik z zrakom zaradi alkoholnega vrenja. Posodo pu- stimo v prostoru, kjer je stalna temperatura 18® C, najbolje nekje v kuhinji, 3 do 4 tedne, odnosno toliko časa, da vse fige, ki so med vrenjem krožile in prišle na vrh, zopet padejo na dno. Pijačo prelijemo v steklenice, po mož- nosti precedimo in čez 14 dni zopet pretočimo v steklenice. Tako je vino gotovo in uporabno za pitje. Vina ostane nekaj manj kot 5 litrov, ker se med postopkom nekaj tekočine poraz- gubi, zato lahko dodate toliko vode. Cena takega vin« je okoli 59 din za liter. Figov talog pa še izkoristimo, saj lahko iz njega naredimo dober domači kis. Na ta talog nalijemo 1,5 litra vode. Po 14 dneh je kis uporaben. Drobni nasveti staro kokoš mehko skuhaš, če jo pred kuhanjem znotraj in zunaj namažeš z dobrim oljem in pustiš stati vsaj 12 ur. Mesno juho ohraniš več dni, če jo kuhano natočiš v čisto steklenico prav do vrha, jo zamažeš s surovim maslom in zamašiš. Spravljena na hladem pro- storu ostane na ta način uporabna tudi teden dni. Da bo juha okusnejša (mesna ali pa brezmesna), daj vanjo v poslednjem času košček presnega masla, ki naj se raztopi, zavr^ pa ne sme. pa lah)- ko tudi kar na krožnik mrvico masla, predno vliješ juho vanj. Presno maslo zelo izboljša okus. Za 1 juho rabi 2—3 dekaigrame masla. Da osvežilno barvo tkanin, ki smo jih prali, dodamo zadnji vodi za izplako- vanje: za rjave in rumene tkanine sko- delico kisa na sikledo vode, za svetlo in temno modre ter svetlo in temno zelene 3 dkg galtma na liter voder, za rdeče, rožnate in čme tkanine pa sko- delico soli na skledo vode. Nenavaden obisk v Celju (K članku na 5. strani.) Ob slovesu se je Sophija Loren zahvalila na diskreciji, češ da ima prehude iz- kvJšnje z oboževalci zvezd na celuloidnem traku. V Trstu so ji baje raztrgali krznen plašč, Gregory Peck je bil koj pri roki z muhasto pripombo, češ, da. ta njena izjava verjetno ni tako odkritosrčna in da zategadelj še vedno ni pre- pozno ... Pri tem je glasno v angleščini zaklical: »Halo, fantje, poglejte si film- sko zvezdo!* K sreči je biLa gruča fantov na mostu čez Sušnico le nekoliko predaleč... SADNI SOKOVI so nujno potrebna hrana za doraščajočo mladino. Matere! Kupujte svojim otrokom grozdni, jabolčni, borovničev sok (borovničev biser), ki ga proizvaja CELEia-SilD, CEUE rELJSKI TEDNIK. 1. aprila 1&55 Stev. 13 — stran 5 Fopsterjev „S I VEC" no Celjskem odru (Ob premieri in prvi reprizi - 23. lil. 1955) Avtorje, ki so obravnavali šolsko snoV, je rado zapeljalo čustvo, da so x\axci naslikali črnobelo p>odobo šolskega sveta: zbornico so razdelili na trop omejenih, bednih intelektualcev, ki so 0ienda samo zato na svetu, da spre- minjajo učilnice v mučilnice, in na redke izjeme, dobre šolnike, ki so tu gpet samo zato, da se duhovna beda in togost večine tem bolj razodene. Spo- pad obeh strani se je ponavadi končal z zmago idealiziranega suplenta nad odrevenelostjo starejših rutinerjev, pro- foksov, ki so se ohranili v govoricah in anekdotah kot strah in trepet uboge dijaške žlote. Le malo del s šolskimi snovmi poznam, ki bi se v njih s pravo niero delila sonce in senca na dušah pedagogov, da ne govorim o tipiziranju mladinske psihologije, bolj zapletene, bolj skrivnostne in bolj neugotovljive, Icakor si žele vsi tisti, ki poenostavljajo in ponavljajo ob pravih in nepravih priložnostih izrek Marije Terezije, da šola je in bo ostala — politikum. Forsterjevega »Sivca« sem gledal s posebnim zanimanjem. Ko sem ga bral, me je pritegnil s svojo snovjo, čeprav nima povprečno veljavnega značaja — saj je gotovo, da je mnogo pedagogov bilo in da jih še bo, ki so »hujši« od di*. Sicka, pa zaradi njih dijaki niso in ne bodo odhajali v smrt. Življenje je pisano in človeka bodo vedno mikali izjemni primeri, ob katerih se lahko odkrije najgloblja človeška tragika in se ob njej ljudje zavemo svojih suro- vosti, ki jih počenjamo nad soljudmi, pa k sreči nimajo vedno tako tragičnih po- sledic. Forsterjeva drama pravzaprav ni drama, kakor jo ponavadi pojmujemo. Tu ni jasno izraženih konfliktov niti ni skrbno risanih značajev niti v zbornici niti v razredu niti doma. Vse osebe so nekake blede alegorije tega, kar naj po- kažejo: Meyer premehko ustrojenega mladeniča, dr. Sick slabega vzgojitelja, stari Meyer slabega očeta, Thormova hišnega zmaja, Selma hotljivo samico, obe skupaj pa ženskega vraga, ostale osebe pa so draperija na križevem po- tu, ki ga v petnajstih slikah mora opra- viti pred nami mladi Meyer. Vendar nas delo presune in to je za odrsiko umet- nost že veliko. S tem ni rečeno, naj na- ši dramatiki pišejo drame po tem ko- pitu, toda nekaj bi se tudi od takih lahko naučili. Drama mora imeti jasno izražen svoj socialni namen in pomen, obravnavati mora tak predmet, ki ga publika brez večjih težav lahko dojame in od tega tudi nekaj ima. Prav zato je ekspresionistična drama ostala večji del za branje, ne pa za igranje. »Sivca« zavoljo tega lahko zapišemo med uspele predstave našega gledališča kljub nekaterim pripombam, ki se vsi- ljujejo. Najtežje, kar je treba s to igro opotnica za režisersko p>ot. Po- kazal je tudi občutljivost za situacijo in občutje ter je nekatere prizore zares nadvse skrbno in odlično izdelal. Pro- blematično pa so zastavljeni nekateri šolski prizori. Naj bodo še tako »srčka- ni« in ožarjeni s šolskim heroj stvom, s katerim se vsak rad ponaša kakor ri- biči in lovci s svojo latinščino, je ven- darle vzdušje v razredu tako, da ni v pravem sorazmerju s Sickovo osebnost- jo in njegovo krivdo: Sick je namreč glavni krivec, da je Hans padel v roke Schwanovi; če bi ga ne bil krstil za sivca in bi ga bil pred sošolci pravo- časno zaščitil, bi bil Hans šolsko in do- mačo pezo lažje nosil. Sick tudi potem, ko vidi, da s Hansom nekaj ni v redu, brutalno izzove katastrofo, zaključek tega pasijona. Ne morem se znebiti vti- sa, da je bilo to premalo pretehtano, zato v režiji premalo poudarjeno ter notranji logiki in doslednosti dela kljub vsemu malce šikodljivo. Nič ne bi delu škodilo, če bi bile nekatere poteze dr. Sicka bolj izpostavljene na »pranger«, čeprav bi šlo to na rovaš normalne šol- ske konverzacije in vsakdanjosti Dr. Sick je le bolj tip kakor značaj, bolj parabola — prilika slabega profesorja kakor realna osebnost, zato bi močnejši poudarek njegovih pedagoških spodrskov verjetno okrepil moralni in umetniški učinek. To bi se lahiko storUo z isto pravico, kakor je scenograf posegel po modernističnih sredstvih v inscenaciji, "ki je bila izredno praktična, tehnično gibčna in smotrna pa tudi duhovita in zgovorna: kazala je ves čas ozki »živ- ljenjski prostor« mladega gimnazijca in obenem ves paralelogram sil, ki so uni- čile mlado življenje, i>oudarjaje najbolj usodno šolsko klop z grozljivo simboliko visokih stopnic in še višjih vrat. Dra- ma bi bila neuprizorljiva, če bi se in- scenator Jovanovič odločil za reali- stično sceno, čeprav ni nič bolj eno- stavnega kakor šolska soba, kuhinja in štacunica z otomano. Toda Eržen se je odločil bolj za re- alistično igro in z njo požel lep uspeh. BUi so prizori, v katerih se je povzpel do izredne pristnosti. Posebno mi je bU všeč v afektih, ki jih je mojstrsko ob- vladal z dikcijo, glasovno višino in močjo, z gesto in držo. Manj mi je bil sem in tja všeč njegov stalni sekantno — pedantni ton, ne da bi ga sodil kot nepravilnost, marveč zaradi neke svoj- stvene dikcije. Sicer pa je z vlogo do- kazal svojo izredno uporabnost in igral- ski talent. Ce bi bolj eksponiral — s čimer pa ne terjam karikature — svoje pedagoške napake, bi se bil moral sem in tja odreči naravni igri, v kateri je vse »mašinelno« vrelo iz njega. Krošlov Hans je bil izredno prepričljiv. Igra- lec ga je pravilno dojel kot psihoanali- tično parabolo in ga zares dobro odigral v vseh prizorih, mu dal meso in kri in ves čas držal svoj lik v vzdušju neuro- ze in napetosti. Prizor obračuna s Sel- mo in prizor s Thormovo in očetom pred katastrofo pa je odigral s tolikšno silo, da se razvoja njegovega igralskega talenta zares lahko veselimo. Prav je, da poudarimo njegovo govorno kulturo, skrbnost in resnobnost. Cemetova je s Thormovo (ta je pomotoma izpadla iz seznama oseb v Gledališkem listu) po- dala takole našpičeno in špičasto ilegal- no Ksantipo preprosto, s skopimi izraz- nimi sredstvi in je dobro zadela. Ce bi hotela lik bolj razviti, bi verjetno slabše učinkovala. Pogrešal pa šem skrbnost v artikulaciji, posebno konsonantizma, kar menda ne bi bilo tako težko po- praviti oz. izboljšati Isto bi rekel tudi o Selmi, ki jo je dala Maverjeva s pri- kupno, mimo igro, dokler je osvajala, z manj prepričljivo pa, ko se za Hansa boil Treba .pa je reči, da je teksta malo in da igralka zelo težko razvije svoje emocionalne sile ob njem. Sedejev oče je bil kakor obe ženski: na odru se po- kaže samo toliko, da vemo, kako Hans pravzaprav nima ničesar človeškega od njega. To je Sedej kratko in jedrnato tudi pokazaL Ostale vloge so dali, kakor sledi: služ- kinjo Ano Cervinkova, dr. Jacobija Jer- šin, Beckerja Skof, Bolfa DoUnar, Kolt- hoffa Božič, Brabanta Stmad, Bernaua Krašovec, Schellhasa Novak in Schult- zeja Simikova. Čeprav sem zgoraj za- pisal, da vzdiošje v razredu ni bilo v skladu z nevarnim SLckom, sem s publi- ko vred hvaležen dijaškim kajonom, ki so nam vabili smeh na obraz, čeprav so s tem nekoliko ogrozili notranje so- glasje in ravnotežje. Sivec bo šel nedvomno z uspehom »čez deske«. Res je škoda, da ne bomo še v tej sezoni gledali tudi Devalovega Etienna, ki tudi obravnava vzgojno in vzgojiteljsko problematiko. T. O. Srednjeveško Celje pride na filmsko platno Na lanskoletnem filmskem festivalu v Benetkah je znani italijanski režiser Vittorio De Sica zvedel za pripombo, češ, da ne more iz svoje neorealistvčne kože. To, da so mu očitali ozek režiserski register, ga je podžgalo, da se je odločil za drzen poseg v zgodovinski ambient, še več, segel je po barvni paleti. Temu dogodku se ima zahvaliti Celje, da bo prišlo v umetniški barvni film... V soboto je okoli dvanajste ure v na- šem uredništvu klical telefon. Dvignem slušalko... Iz Ljubljane je sporočil France Kosmač, režiser pri »Triglav filmu«, da pride v Celje nenavaden obisk, da pa naj držim jezik za zobmi, ker gosti ne želijo nobene množice celj- skih radovednežev. Dve uri kasneje sem ves nestrpen ča- kal pred »Ojstrico« in zaman ugibal, če- mu prihajajo vrhovi filmske umetnosti prav v Celje. Končno so se na Slan- drovem trgu ustavile tri limuzine. Mo- ral sem dajati zelo klavern vtis, kajti potniki so mi ohrabrujoče stiskali roko, medtem ko sem zmedeno jecljal fraze dobrodošlice, počaščenosti in veselja. Čeprav mi je čez oči legla nekaka ko- prena zadrege, sem vendarle kaj lahko spKJznal • vse 2:vezdnike, čokatega De Sico, toliko opevano Gino LoUobrigido, priljubljeno Andrey Hepbum, slovito konkurentkinjo Gine Sophijo Loren, dalje Martino Karol in končno, kar bi najmanj pričakoval, ljubljenca ženske- ga sveta Gregory Pecka. Radi mi boste verjeli, da sem bil Kosmača še najbolj vesel, kajti drugače bi bržčas i)obegnil. Le-ta mi je na krat- ko razložil zakaj gre. De Sica je za svoj novi film izbral zgodovinsko snov beneške republike v bojih proti ogrskemu kralju Ludviku, katerega desna roka sta bila sinova celjskega grofa Friderika I., Ulrik in Herman. De Sici gre predvsem za to, da v barvnem filmu poda čim večjo pe- strost. Veliko si obeta od kontrasta, Iki bo nastal s tem, da se bodo scene filma dogajale ob morju, v muzealičnih Be- netkah in v osrčju zelene Štajerske. Ker je Jugoslavija postala zelo zanimiva tu- di za film, se hoče De Sica kot Italijan nekoliko revanžirati Nemcem, ki so na naših tleh posneli že vrsto filmov. Medtem ko si je skupina ogledovala panoramo mesta in okolice z Jožefove- ga hriba in terase pred hotelom »Sa- vinja«, sem zvedel tudi za okvirno zgodbo filma, zlasti tistega dela, ki po- vezuje vanjo tudi Celjske grofe. Mladi grof Ulrik, znan vojščak in nasilnež z zvijačo zajame pri obleganju Benetk telja Hermanovih hčera Ane in Kata- rine, potem pa neko noč z neverjetnim junaštvom pobije straže, osvobodi lepo Benečanko ter čez obzidje in skalovje pod gradom z njo zbežL To so sicer le površni opisi, dela sce- narija, ki pa bo obsegal nekaj čez 500 metrov De Sicovega fibna. Glavni vlo- gi bosta zasedla spet znanca iz filma »Rimske počitnice« Gregory Peck in Audrey Hepburn, medtem ko bo Mar- tina Karol igrala Adelejdo Ordtenbur- ško, ženo grofa Ulrika. Lola in Sophija Loren v Celjskem delu De Sicovega filma ne bosta nastopili. Medtem ko je ljubljanski spremlje- valec razlagal ves ta načrt, je De Sicti pozorno ogledoval kraj prizorišča. Pe- ljati sem jih moral p>o najstarejših de- lih mesta. Zelo navdušen je bil nad ulico Na okopih, nekoliko preveč nor se mu zdi Kocenov trg, Grofija bo po- polnoma odgovarjala njegovim načr- tom. Nekaj kadrov bodo posneli t osrednji dvorani z znamenitim celjskim stropom, čeravno oboje v resnici ča- sovno ne odgovarja filmski zgodbi. Sta- ri grad bodo mestoma rekonstruirali ■ kulisami, za celoten pogled na gornji Grad pa bodo verjetno uporabili film- sko montažo. Ker je takrat ležal še precej visok sneg, skupina F>a je imela premalo časa, niso šli na grajske razvaline. De Sica bi si rad ogledal nekoliko več pejsažev, ker so ti, ki jih je videl preveč zazidani s sodobnimi zgradbami. Zato je sklenil Celje v kratkem še enkrat obiskati, ta- krat seveda s snemalcem, ker namerava posneti nekaj študijskih posnetkov na trak, prav tako pa tudi med domačimi zbrati nekaj desetin statistov in statist- kinj in igralcev manjših vlog. Takrat se bo pogajal tudi za gradbena dela iu za masovne scene, pri katerih bo po- treboval večje število konjenikov in vo- jakov. Režiser Kosmač upa, da bo pri tem udeležba naših domačih sodelavcev kar precejšnja. Predvsem želi »Triglav fUm« »vštuliti« snemalce, da bi se priučili snemanja z barvnim trakom. Igralcev »Triglav film« verjetno ne bo mogel plasirati, ker namerava De Sica poleg najvažnejših vlog spet zasesti amaterje, čeprav tu ne gre za neorealistični fUm, kakor je bil »Tatovi koles«. Trenutno ne morem povedati, na kak način bo režiser zbir^ igralce in statiste. Na to vprašanje je odgovoril, da o tem še nI razmišljal in tudi ne bo, dokler nima pogodbe za sodelovanje »Triglav filma«. Drugače pa, je dejal, tudi pri nas film- K sreči sem med potjo videl našega ilustratorja in ga poslal po fotografa k »Fotoliku«, da nam je ostalo vsaj nekaj posnetkov v spomin na ta nepričako- van dogodek. Italijanski režiser Vittorio De Sica na terasi hotela »Savinja« ogle- duje celjsko panoramo. Kljub petstoletnemu jubileju, se mu zdi Celje še vedno premodemo za njegove načrte. Martina Karol in Audrey Hepbum pod teraso hotela »Savinja«. Takrat mi žal ni prišlo na misel, da se ne spodobi poslati dam pred seboj po stopnicah navzgor... Obisk književnikov v Strmcu Pretekli četrtek so strmški šolski otroci in člani kulturno izobraževalne- ga društva doživeli nepozaben kxiltumi dogodek. Obiskali so jih književniki iz Ljubljane, da pred njimi z živo besedo izrazijo svoja doživetja in občutja, ki so jih povezali v donečo besedo ali pesem. Ze od jutra so jih otroci nestrpno pri- čakovali. Okitili so šolo s prvim po- mladnim cvetjem in zastavami, pred njo postavili slavolok z dobrodošlico. Kako prisrčno je bilo gledati otroke, ki so prihajali v šolo s šopki v rokah. Ho- teli so z njimi pozdraviti drage goste. Toda oni so jih presenetili in prišli med nje že pr^ napovedano uro, da so otroci začudeno strmeli in šele E>o pri- hodu začeli poklanjati cvetje. Prostorna šolska soba je bUa nabito polna otrok in odraslih domačinov, med njimi je mnogo Primorcev, ki so prišli še posebej pozdravit pisatelja Bevka. Goste so pozdravili še predstavniki Okrajnega odbora Ljudske prosvete Celje, tov. Frece Marica in Rejc Vale- rij, zastopniki osnovne organizacije ZK, občinskega sveta za prosveto, le odbor- niki občinsikega odbora Strmec so ta dogodek prezrlL Književnike je pred izvajanjem zdravila agilna tajnica KID tov. Vizjak Darinka, po njenih toplih pozdravnih besedah pa so vsi pozorno sledili pri- povedovanju. Ob Bevkovi črtici in dveh Ribičičevih so se otroci globoko zami- slili, ob veselih pesmicah Vere Albreh- tove in Toneta Pavčka pa prisrčno na- smejali. Ob koncu je izvajalce pozdra- vila še učenka osmega razreda, pionirji pa so zapeli v slovo dve pesmi. Kar prehitro je potekel čas in vsem je bUo žal, ko so gostje zapuščali Str- mec. Ta kulturni dogodek je brez dvonoa lep prispevek k proslavam 10. obletnice osvoboditve, kateri je bU tudi name- njen. M. F. lepo hčerko benečanskega doža in jo odpelje s seboj v Celje. Benetke so se sicer rešile oblegovalcev, izgubile pa so najbolj priljubljeno dekle. Mlad bene- čanski stotnik, ki ljubi doževo hčerko, se odloči na lastno pest osvoboditi iz- voljenko svojega srca. Z najzvestejšimi prodre do Celja, se ponudi za vzgoji- ski obrazi letajo po cesti, le da je treba človeka, ki jih poišče in vidi. Zal naš č^pis ni filmska revija, da bi lahko posvečal več prostora tej zvrsti pisanja. Zato bom prihodnjiič pisal o vtisih, ki sem jih imel v tem kratkem času z njimi in objavil tudi njihove ix- jave. V PRIHODNJI ŠTEVILKI: PRIPOVEDUJE GINA LOLLOBRIGIDA, KAKO SE JE SPOZNALA S SVOJIM MOZEM DR. SKOFICEM IZ MARIBORA — AUDREY HEP- BURN BO POVEDALA, ZAKAJ JE ODKLONILA PONUDBO HOLLI- WOODA, MEDTEM KO NE BO PRAV NIC LASKAVA IZJAVA GRE- GORY PECKA NA MOJO PRIPOMBO, V KOLIKIH ČASTEH JE PRI FILMSKI PUBLIKI PO SIBKI STRANI. Pred slavnostnim koncertom Letos bo poteiklo 10 let, kar so na I. gimnaziji v Celju ustanovili mladin- ski mešani zbor. (M ustanovitve do da- nes ga odlično In vztrajno vodi ravna- telj Glasbene šole pnof. Egon Kunej. V tem času je zbor dosegel izredno lepe uspehe, s kakršnimi se ne more po- hvaliti noben drug mladinski Ebor v Sloveniji. 2e leta 1948 je »Ljudska pro- sveta« pisala, da je »po interpretacljski« tehnični strani pokazal največ in naj- boljše celjski gimnazijski zl^r«, kar po- trjuje pravilnost šole in pi^ograma, Plped- sednik Društva skladateljev, Karel Pa- hor, je stavljal v »Naših zborih« (L. IV. št. 2) ta zbor za zgled tudi zborom od- raslih. Zbor je v hudi konkurenci tri- krat dosegel prvenstvo mladinskih zbo- rov v naši republiki (1. 1949, 1950, 1951) in je klub vsem posebnim pogojem, v katerih se razvija sleherni mladinski zbor, ves čas ostal na isti višiiil. Zbor je vsa leta štel od 80 do 110 pevoer in naštudiral doslej že blizu 200 pesmi. 13. t. m. bodo mladi pevci priredHi slavnostni koncert v proslavo lO-letnice osvoboditve, pa tudi v opombo svojega desetletnega trdega, vztrajnega del*. Kdor zna ceniti kulturno delo, bo pri- znal, da je zbor opravil lepo in po- membno vzgojno in kultumo-prosvetno nalogo in da je časino zastopal celjske pevsko kulturo. RAZGLAS O JAVNI DRAŽBI Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje razpisuje javno ustno- zmanjševalno dražbo za razvoz gramoza na ceste I. in II. reda. Javne dražbe bodo v pisarnah cestnih nadzorstev: Šmarje pri Jelšah 3. IV. 1955 ob 9. uri Vransko 3. IV. 1955 ob 11. \iri Radeče pri Zid. mostu 3. IV. 1955 ob 9. uri Šoštanj 4. IV. 1955 ob 10. uri Radmirje 5. IV. 1955 ob la uri Dražbeni pogoji in vsi ostali podatki so na vpogled v pisarnah pri- stojnih občin, cestnih nadzorstev in na sedežu Tehnične sekcije Celje, Lava štev. 42 vsak dan od 8. do 12. ure. — Eventualne pismene ponudbe je dostaviti komisiji najkasneje do dneva licitacije v pisarno pristojnega cestnega nadzorstva. Samo do 10. aprila Je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in sti zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6) in udeležbo pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, v katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosrtL . KONCERTI Dva mlada nadarjena glasbenika, 9-letni Božo Mihelčič in 14-letna Ma- rija Mihelčič nastopita na koncertu, ki bo v sredo, 6. aprUa v Narodnem domu. Božo je učenec prof. Staniča, Marija učenka prof. Poženelove na Sred- nji glasbeni šoli v Ljubljani. Oba sta z velikim usi)ehom že nastopala v Ljub- ljani, v Trstu, na Bledu itd. Koncert je izven abonmaja, predprodaja vstopnic je v Glasbeni šoli. Cene: 40, 60 in 80 din. Mešani mladinski zbor I. gimnazije pod vodstvom prof. E Kuneja priredi v počastitev 10. obletnice osvoboditve in ob 10-letnici svojega obstoja slavnostni koncert v Narodnem domu v sredo, 13. aprila. Rezervacijo sedežev za koncerte spre- jema Glasbena šola, tel. št. 27-12. Stev. 13 — fttrau S CELJSKI TEDNIK, 1. aprila I955 Iz Celja... Vsebinsko bogat sestanek, toda žal brez večje udeležbe Pretekli teden je bil množični sesta- nek organizacije SZDL xxrve četrti. Predsednik odbora tov. Ernest 2var je v daljšem iX)ročilu zelo izčrpno seznanil navzoče z ■^semi aktualnimi gosipodar- skimi vprašanji ter z uspehi naše drža- ve v svetu. S posebnim poudarkom pa je govoril še o trenutno najvažnejših stvareh — o družbenem načrtu in o novem plačnem sistemu. Ker je že govornik v svojem poročilu zajel vso problematiko, je bilo težko razpravljati, da ne hi diskutanti po- navljali že povedanih dejstev. Vendar pa je bila razprava živa, saj so v njej iznašali važne domače probleme, kot na primer vprašanje štipendij revnim di- jakom, kako zbuditi zanimanje članstva za večjo udeležbo na sestankih ter o zelo uspešnem delu pionirske organiza- cije v tej četrti, v katero naj bi starši bolj pošiljali svoje otroke itd. Skoda le, da sestanek, ki je bO vse- binsko bogat, ni bU bolj obiskan. CELJSKI POSTONOSI SO TEKMOVALI Marsikdo še ne Te, da že od leta 195» gojijo pismonoši in dostavljači telegramoT po vsem sretu neobičajno športno panogo in to v pešhoji na 19 km. Do sedaj še jugoslovanski poštonoši niso tekmovali na mednarodnih tekmovanjih, letos pa so po vsej naši domovini tekmovanja v čast 10. obletnice osvoboditve, obenem pa iz- birna tekmovanja za mednarodni pokal, ki bo 18. junija 1959 na Dunaju. Mednarodni pokal je do seda| dobila dvakrat Belgija (1950, 1951), enkrat Irancija (1952) in dvakrat Švedska (1955, 1954). Država, ki osvoji pokal trikrat zaporedo- ma, ga obdrži v trajni lasti. Sindikalna podružnica Okrajne pošte Celje Je v nedeljo organizirala tekmovanje, ki se ga je udeležilo 11 pismonoš. Rezultati tekmovanja so naslednji: Prvo mesto si delita Reberšak Franc, pismo- Boša iz Laškega, in Slatenšek Jože, pismonoša iz Podplata, s časom 1:49,55. Nato sledijo: pismo- noša Podgrajšek Ivan iz Vitanja 1:55,05, Lešnik Franc, pismonoša iz Celja, 1:55,40 itd. Tekmovalci z najboljšim časom se bodo ude- ležili republiškega tekmovanja, ki bo 10. aprila v Ljubljani, kjer bo vsako republiko zastopalo II najboljših tekmovalcev, šest pismonoš z naj- boljšim časom pa bo reprezentiralo našo državo Ba mednarodnem tekmovanju. EKO REJCI MALIH ŽIVALI SO ZBOROVALI V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor Društva rejcev malih živali, ki je bil dobro obiskan. Po izčrpnih poročilih se je razvila živahna razprava in zdrava kritika. Na tajnih volitvah so izbrali 3-članski nad- zorni in 9-članski upravni odbor. Iz- voljeni odborniki z dosedanjim delom jamčijo, da bo letos delo še boljše, seveda, če bodo tudi ostali pomagali. Sklenili so, da bodo priredili dva stro- kovno poučna izleta, 4 članske sestanke s strokovnim predavanjem ter prido- bili nove člane. Dalje bodo gojili samo selekcionirane pasemske živali in usta- novili v večjih središčih okraja svoje podružnice. Ce bodo te podružnice dobro delale, se bodo lahko osamosvo- jile. " Želimo, da bi se za dništvo bolj za- nimali vrtičkarji, delavci in uslužbenci, kakor tudi kmetovalci, ki imajo mož- nosti gojenja malih živali, kajti poleg zabave, prinaša ta dejavnost tudi ma- terialne koristi. ABONENTI LJUDSKE RESTAVRACIJE »2UMER« ODGOVARJAJO Nedavno je Celjski tednik objavil članek o nerednostih v Ljudski restav- raciji »Zumer« v Celju. Po vsem, kar je v tem članku bUo napisanega, smo mnenja, da piscu članka razmere v tej restavraciji niso bile dovolj znane. Sicer je res, da se tu in tam pojavi kak vinjen gost, kot je to primer tudi v ostalih gostinskih obratih, nikakor pa se ne strinjamo s trditvijo, da ta restavracija nudi pijancem zatočišče. Mnenja smo, da je bil med piscem članka in upravo restavracije verjetno nesporazum in je zaradi tega hotel pisec članka upravo očrniti iz svojih osebnih interesov, ne pa zaradi interesov stanovalcev Zidan- škove ulice, na katere se pisec v članku sklicuje. Abonenti vemo le to, da smo v tej restavraciji dobro in poceni postreženi, saj je tu hrana izmed vseh celjskih gostišč najcenejša ter smo z njo zado- voljni. Tudi postrežba je dokaj hitra, čeprav je strežnega osebja v primerjavi z velikim številom abonentov sorazmer- no malo. Piscu članka se sicer zahvaljujemo za njegovo skrb, da nas ne bi pri uživanju obrokov motUi vinjeni gosti, vendar mu priporočamo, da v bodoče taka vpra- šanja, ki se tičejo predvsem abonentov, prepušča nam, saj je v prvi vrsti v našem interesu, da se morebitne na- pake odpravijo. Za abonente: Franc Cvetko. KOPELI V CELJSKEM KOPALiSCU NAJ BI TRAJALE VSAJ 45 MINUT Gostje celjskega mestnega kopališča se obračajo na naše uredništvo s proš- njo, naj bi posredovali, da bi smele kadne kopeli v kopališču trajati vsaj 45 minut, ker 30 minut ne zadostuje, da bi se temeljito okopali. Te njihove želje in predloge bo Uprava kopališča gotovo upoštevala ter po svoji uvidev- nosti ukrenila potrebno, da bodo gostje zadovoljni. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 21. do 2i. 3. 1955 je bilo rojenih 3« dečkov in 26 deklic. Poročila sta se: Stjepan Safarič, topilec in Marija Osolnik, tkalka, oba iz Celja. Umrli so: Gregor Grossmann, upokojenec iz Celja, star 86 let; Dragica Zadravec, otrok iz Celja, stara 2 meseca; Jožef Kiep, otrok iz Celja, star 5 dni; Karel Samec, posestnik iz Celja, star 59 let; Pavla Pavlinič, upokojenka, stara 60 let; Marija- Terezija Seničar, delavka iz Celja, stara 23 let; Jožef Tomplak, otrok iz Prelog, star 1 dan; ožefa Terboviek, otrok iz Sv. Primoža, Ljubno; Drago Cizej, otrok iz Polzele; Franc Zgonc, otrok iz Razbora, občina Loka pri Zid. mostu, star 3 dni; Marta Kolar, otrok iz Podturaa, občina Rogaška Slatina, stara 9 ■•seeav. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V četrtek, 7. aprila bo v predavalnici na učiteljišču predaval ob 19,30 prof. Albin Podjavoršek o temi: Vprašanje značaja v naši družbi. Vljudno vabljeni! Naslednje predavanje iz ciklusa o upodabljajoči umetnosti bo v pone- deljek, 4. aprila Ob 19,30 na I. gimnaziji O imietnosti dobe klasicizma bo govoril prof. Jože Curk. — Vljudno vabljeni! CENE NA CELJSKEM TRGU V PRETEKLEM TEDNU KNJIŽNA AKCIJA PODALJŠANA! , Vse slovenske založbe so na željo Ljudske prosvete Slovenije pristale na podaljšanje knjižne akcije za en mesec. Akcija bo torej trajala do 30. aprila 1.1. in do tedaj bodo imele vse knjižnice pri nakupu knjig popust od 20 % do 50%. Tako Tx)do lahko izkoristile po- pust tudi tiste ljudske in šolske knjiž- nice, ki tega doslej niso storile. Vsi napotki za naročanje in seznami knjig, ki so na razpolago, so bili objavljeni v letošnji prvi številki »Ljudske pro- svete«. Mož „etra" na 202 metra . NAJ VAS SPOMNIMO TUDI NA TO! Prvi maj se vedno bolj bliža. Kakor vsako leto bomo tudi letos ▼ prvomajski številki pripravili našim naročnikom veselje z bo- gato nagradno križanko. Zato prosimo dolžnike, da po- ravnajo zaosialo naročnino čim- prej osebno pri blagajni uprave ali pa po položnicah, ki smo jih nedavno priložili listu. Dolžniki so hkrati dobili tudi opomine ter jih opozarjamo, da bomo dolg izter- jali po našem pravnem zastopniku, če se opominu ne bodo odzvali. Torej, da ne bo neprilik ter da boste lahko sodelovali pri prvo- majski nagradni križanki, porav- najte naročnino vsaj za pol leta (250 din) in seveda morebitni za- ostanek dolga iz lanskega leta. Še enkrat opozarjamo, da bodo pri nagradah sodelovali le tisti, ki imajo poravnano naročnino vsaj za pol leta. Tiste pa, ki se žele naročiti na naš list, prosimo, da nakažejo na- ročnino vsaj za pol leta. Naš te- koči račun je 620-T-230 pri NB v Celju. Ker je naročnina plačljiva vnaprej se na naročilnice brez istočasnega nakazila denarja ne bomo ozirali. Na položnico na- pišite: NOV NAROČNIK. Uprava Celjskega tednika ... in zaledja Te dni so v Vitanja zahliučili hmeiiishi tečaj in tečaj Rdečega križa Morda je malokje v našem okraju takšno zanimanje za kmetijske tečaje, kot prav v Vitanju. V začetku tega leta so organizirali Hrimesečni tečaj, katerega se je v lepem številu udeležila predvsem kmečka mladina, med njimi pa več mlajših in starejših gospodarjev, ki so doma prevzeli svoja posestva. Pouk je bil dvakrat tedensko, kjer so teoretično snov . predavali predvsem domači učitelji, v praktičnem delu pa so jim pomagali tudi napredni kmetje iz bližnje okolice in strokovnjaki iz okrajne zadružne zveze. Mladi kmetje so za tečaj pokazali reliko zanimanje in so prihajali tudi po več ur hoda, ne da bi izpustili eno samo predavanje. Ob zaključku so vsi izrazili željo, da bi ta letnik prihodnjo zimo spet nadaljeval s tečajem, kjer so se naučili toliko koristnega. Nekako v istem času je v Vitanju zaključil tudi tečaj RK, kjer se je 45 te.. čajnic vaške mladine seznanilo s prvo pomočjo pri nezgodah, z nego dojenčka in bolnika ter z vrsto praktičnih na- svetov in napotkov, ki jih bodo tečaj- nice rabile v vsakdanjem življenju. Med tednom pa je za isto mladino pripravila kuharski tečaj požrtvovalna učiteljica tov. Krastnikova. Ker je zlasti za kuharski tečaj med kmečko mladino vladalo veliko zanimanje, se bodo ti kuharski tečaji še nadaljevali, tako da bo vsaka mladinka, ki bo le pokazala voljo, dobila v teh tečajih osnovne pojme kuharske lunetnostL IZ ZADOBRAVE PRI ŠKOFJI VASI V Zadobravi imajo kotiček SZDL lepo opremljen in precej lepo knjižnico.. Vse to je organizacija SZDL dobila za na- grado, ko je v času predkongresnega tekmovanja dobila tudi prehodno za- stavo OO SZDL Celje. Zdaj je delo SZDL nekoliko pojenjalo, predvsem po krivdi odbora, zlasti glede knjižnice, ker se ni brigal, da bi ljudje te knjige pridno prebirali. Zdaj so knjižnico združili s knjižnico KUD »Bratov Do- brotinškov«. Izgleda, da bo v bodoče knjižnica bolj koristna in bo imela več bralcev. Na nedavnem občnem 2±>oru SZDL so ugotovili, da je tamošnja množična or- ganizacija imela precej lepe uspehe, ziasti v pogledu pomoči, ki so jo nudili poplavljencem v lanskem letu. Več se bodo morali posvetiti politični vzgoji in kulturnemu delu. Na sestanku so go- vorili tudi o melioraciji terena, ker do- slej razen meritev ni bilo še nič stor- jenega. Močvirnati del precej ovira poljedelstvo, če pa bi ga meliorirali, bi pridobili mnogo novih površin. Letos bodo svečano proslavili 10-let- nico obstoja organizacije SZDL na Za- dobravi Ob tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo rojaku Stekliču Fran- cu-Luki, ki je bil sekretar okrajnega odbora OF in je 10. marca 1945 padel. Ploščo bodo vzidali v pročelje njegove hiše dne 22. julija, na občinski praznik občine Skofja vas. IZ strmca Pred dnevi je bila v Strmcu kon- ferenca petih novoizvoljenili vaškiti od- borov SZDL, ki jo je sklical komunski odbor SZDL v Vojniku. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba 80 odstotna. Predsednik komunskega odbora SZDL Vojnik in ljudski poslanec tov. Sotler je odbornike seznanil z bodočimi na- logami vaškiti odborov in o povezavi, ki naj bo med vaškimi in komunskim odborom. Sprejeli so sklep, da ho ko- munski odbor skliceval takšne konfe- rence vsake tri mesece, a vaški odbori naj imajo svoje seje redno vsak mesec. -o- Svet za zdravstvo in socialno skrb- stvo pri občinskem odboru Strmec se redno mesečno sestaja. Kako potrebno je to delo, je pokazala tudi zadnja seja, na kateri so reševali razna življenjska vprašanja starih in onemoglih ljudi. Predsednik Sveta je seznanil člane o lepi gesti vdove tov. Šilih Antonije, ki je darovala 3.000 din Svetu za socialno skrbstvo,- da jih razdeli med podpi- rance. IZPOD BOHORJA LOG Nedavno je umrla 22-letna žena lo- garja iz Loga, rojena Avbelj, kot žrtev materinstva. Bila je napredna žena. Prirejala je tudi tedenske sestanke z vaščani, na katerih so se udeleženci marsikaj koristnega naučili, čeprav je kraj reven, je pokojnica vendar našla sredstva, da je otrokom v tem raz- tresenem gorskem naselju priredila tudi novoletno jelko. Prebivalci se je bodo s hvaležnostjo spominjali -o- Pod Pilštanjem so zgradUi nov most do apnenice. Vsi smo ga veseli, ker je tri>ežen in se z njim ne bo poigravala vsaka povoden j. Od mostu naprej gra- dijo novo gozdno cesto. Ustavili so se pri skalovju, ki ga bo treba v dolžini 26 metrov razstreljevati in zaradi tega seči nekoliko globlje v gozdni sklad. Cesta ne bo velikega pomena le za Log in za spravilo lesa do apnenice, tem- več tudi za turizem. Po tej strani je najlepša pot na Bohor, vabljiva zlasti v času, ko je Oslica posuta z encijanom in redkimi planinskimi cvetlicami. Od višine denarnih sredstev je tudi od- visno, kdaj in kako bodo zgradili most. iz Gornjega Lesičnega pri Dvoršaku. Tudi tam višje zgoraj so popravili del gozdne ceste in bodo z delom še na- daljevali. Gibanje prebivalcev v celjslci MM v časB od 21. do 26. 3. 1955 je bilo rojenik 12 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Martin Rozman, poljski delavec iz Zavrha, občina Šmartno v Rožni dolini in Marija Stagoj, gospodinjska pomočnica iz Višnje vasi, občina Vojnik; Anton Podvršek, gospodarski pomočnik iz Polzele in Marija Silak, j^ospodinjska pomoč- nica iz Polzele; Jožef Voh, gradbeni delavec iz Pečovnika, LOMO Celje in Marija Zupane, polj- ska delavka iz Paridola, občina Slivnica pri Celju; Matija Pintar, električar iz Vrbe, občina Dobrna in Marija Pintar, poljedelka iz Vrbe; Stevo Rožanski, nameščenec iz Doberteše vasi, občina Šempeter in Angela Likovnik, nameščen- ka iz Megojnic, občina Griže; Ivan Fistrič, de- lavec iz Žalca in Pavla Rakovnik, delavka iz 2alca. Umrli so: Frančiška Medved, prevžitkarica iz Ponikve nad Žalcem, stara 76 let; Terezija Hrnhorczuk, oskrbovanka iz Pernovega, občina Žalec, stara 85 let; Jožefa Vasle, otrok iz Ponikve pri Žalen, stara 6 tednov; Agata Arlič, poljska delavka iz Klanca, občina Dobrna, stara 87 let; Franc Bri- novec, invalid iz Ojstriške vasi, star 57 let; Franc Hlede, kmetovalec iz Sv. Miklavža, star 77 let; Frančiška Brečko, prevžitkarica iz Dro- binskega, občina Slivnica pri Celju, stara 86 let; Amalija Pungeršek, gospodinja iz Babne reke, občina Slivnica, stara 72 let; Alojz Hrnčič, upo- kojenec iz Založ, občina Polzela, star 76 let; Jakob PŠMič, upokojenec iz Podvina, občina Polzela, star 84 let; Bogdan Bizjak, otrok iz Polzele, star 2 meseca; Ivana Verdel, gospodinja iz Hramš, občina Dobrna, stara 68 let; Baltazar Krajnc, poljedelec iz Klanca, občina Dobrna, star 73 let; Andrej Sibanc, upokojenec iz Vinske gorice, občina Dobrna, star 51 let; Franc Ovčar, posestnik iz Hudinje, občina Vitanje, star 61 let; Franc Kores, prevžitkar iz Rogatca, star 84 let; Jožef Lorger, kmetovalec iz Brezovca, občina Rogatec, star 75 let; Ivan Ros, oskrbovanec v Domu onemoglih v Vojniku iz Zg. Gabernika, občina Rogaška Slatina, star 82 let; Janez Ma- rovt, posestnik iz Topovelj, občina Braslovče, star 85 let. IZ SODNE DVORANE KAZNOVANI ŠOFERJI Bartolič Jakob je zaposlen kot šofer pri podjetju »Gradiš Ljubljana«, grad- bišče Kidričevo. Dne 8. 12. 1954 je vozil osebni avtomobil, last podjetja »Gra- diš«, iz Mariboru proti Celju. Na pred- njih kolesih vozila so bile gume stood- stotno izrabljene. Vozilo zaradi tega ni bilo sposobno za varno vožnjo, posebno ne ob snežnih prilikah. Vozil tudi ni po desni strani, ampak ek) sredini ceste. S svojim vozilom je trčil, ker se ni mogel pravočasno umakniti, v avtobiis, last Avtoprometnega podjetja Maribor. Na avtomobilu nastala škoda znaša 120.000 dinarjev, na avtobusu pa okrog 25.000 dinarjev. Zaradi ogrožanja javnega pro- meta je bU. Bartolič obsojen na 1 mesec zaix)ra, pogojno za dobo dveh let. Korošec Ludvik je šofer pri podjetju Mlekopromet v Celju. Dne 2. 10. 1954 je vozil z osebnim avtomobilom na celjski grad. Verdel Uršula je šla pred njim pravilno po desnem robu ceste, on pa se ji ni dovolj umaknil v levo in jo je s kljuko vrat zadel, da je pri tem do- bUa lahke telesne poškodbe. Konec av- gusta 1953 ponoči je z istim avtomobi- lom vozil iz Maribora proti Celju s pre- veliko hitrostjo in zapeljal vozilo v cest- ni jarek, pri čemer je ogrožal varnost potnikov in povzročil na avtomobilu ne- ugotovljeno škodo. Dne 17. 8. 1954 je vozil z avtomobilom v vinjenem stanju iz Smarjete pri Celju. Vozil je s pre- veliko hitrostjo in je pri Smarjeti za- vozil v cestni jarek. Avto se je prevr- nil. Pri tem je bila poškodovana Osoj- nik Vera, ki je bila v avtomobilu. Za- radi ogrožanja javnega prometa je bU Korošec obsojen na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. -o- Avtoprevoznik Cimperšek Avgust iz Šmarja v krškem okraju je 3. maja lani ob priliki, ko je prehiteval na cesti v Žalcu poltovorni avtomobil Unimog s prikolico, nenadonaa zavil v svojo desno stran, v smer vožnje Unimoga, nato pa v levo. Z zadnjim delom svojega avto- mobila je zadel v kabino Unimoga in ga potisnil s cestišča. Na Unimogu je na- stala škoda 6000 dinarjev. Zaradi kazni- vega dejanja ogrožanja javnega prome- ta je bil Cimperšek obsojen na 5 me- secev zapora, pogojno za dobo enega leta. STARA NAVADA, ŽELEZNA SRAJCA C. E. je že trikrat prestajal občutne kazni zaradi tatvine. Sredi meseca de-, cembra lani je prišel iz kazensko po- boljševalnega zavoda. Ze 30. decembra pa ga je zopet premotilo, da je vzel v Petrovčah neki rudarski rodbini plašč in hlače. Seznanil se je v Celju na Ljubljansiki cesti z neko R. Ko jo je obiskil, ji je izmaknil iz kredence list- nico z 29.500 dinarjev. Pri sodišču je drugo tatvino priznal, prvo pa tajil. So- dišče pa mu ni verjelo in je prišlo do prepričanja, da je tat edinole on. Ob- toženec je iz dobro situirane hiše in ima poleg vse oskrbe doma še 6000 din me- sečne plače, pa kljub temu noče pošteno živeti. Sedel bo zopet 1 leto in 6 mese- cev v strogem zaporu. Podieife OZZ Celje OBNOVA-ŽALEC Telefon Žalec 21 POPRAVLJA KMETIJSKE STROJE VSEH VRST POCENI, SOLIDNO IN HITRO! KMETIJSKE ZADRUGE, PRIPRAVITE VSE STROJE ZA SPOMLADANSKA DELA NA POLJU! ZATO NE ODLAŠAJTE VEČl VSE STROJE, KI SO POTREBNI POPRAVILA ZAUPAJTE »OBNOVI« V Žalcu (CELJSKI TEDNIK, 1. apriJa 1955 SteT. 11 — stran T Tone Zagorc: Zaradi grenke pomaranče (Nadaljevanje in konec) »pattv, ali veš, kaj je storil Joe da- nes TKI sosedovem vrtu?« »Gospod, samo eno pomarančo je po- bral, mene ni bilo zraven. Saj jo l)orn plačala sosedu. Takoj grem tja, Aa mu nesem denar in še več mu bom dalo. kakor je vredna pomaranča. Otrok vedel...« »Na, tu imaš denar za ta mesec in jutri, da se ne vidimo več v tej hiši! fega ne trpim, da bi mi dekla delala grarnoto pri ljudeh! Si razumela?« »Toda gospod, Joe ni mislil krasti...« Gospodar je zaloputnil z vrati in od- Sel. Patty je vedela, da je gospodarja zdaj nemogoče pregovoriti, da svojega slclepa ne bo spremenil. Sedela je za fTiajhno okroglo mizo in gledala otroka, kako brezskrbno sedi na podnicah po- leg njenih nog. »Joe, zakaj si vzel po- marančo na sosedovem vrtu?« je izne- fiada vprašala svojega sinčka, ki pa ji ni ničesar odgovoril, samo prikupno, otroško sladko se je nasmehnil. Patty je zabolel ta brezskrben otro- čki nasmeh, toda tepsti Joeja ni hotela, jcer je vedela, da otrok ni vedel, komu krade in da tega ne sme storiti. Se predno se je začelo daniti, je spra- vila v velik kovček svojo in otrokovo obleko, potem pa je prebudila Joe'ja. Oblekla ga je v lepo svileno srajčko^ kratke plave hlačke, a ker je bilo zelo vroče tiste dni, je pustila kar bosega. Do pol osmih zjutraj sta Patty in mali Joe prehodila že precej poti. Ko sta se bližala predmestju Santa Monice, kjer se obalna californijska železnica najbolj približa glavni cesti, sta se usta- vila, da bi se malo odpočila. Vlaki in avtomobili so švigali mimo njiju, a nihče ju ni vprašal, kdo sta in kam pojdeta. Kje najti delo, samo to je skrbelo črno Patty. Ce bi bila sama, bi bilo lažje, z malim Joejem pa jo bo vsak nerad sprejel na delo. Sedeč na svojem kovčku si je z ro- kami podprla glavo in razmišljala: »Ct bi Santinova Sally pobrala pomarančo na Nuckovem vrtu, bi ji sosed ničesar ne rekel. Dal bi ji še eno in jo smejoč se pobožal po njenih kodrastih laseh. Midva z Joejem pa nimava sreče«. V daljavi je Patty zaslišala žvižg lo- komotive. Zgrabila je otroka ga posa- dila na tračnico in mu dejala: »Joe, tu sedi in me počakaj, da ti bom -gri- nesla pomarančo. Cisto pri miru sedi. Ali boš?« Deček je pokimal, da bo ubogal ma- ter. Negibno je sedel na tračnici in čakal, da mu bo mati prinesla obljub- ljeno pomarančo. Tedaj pa je izza ovin- ka pridrvel vlak. Patty je silno zakri- čala, nato pa se je obrnila proti mestu, kamor je posadila Joeja. Vlak je bil že daleč, ob tračnici pa je ostalo raz- mrcvarjeno Joejevo truplo. Patty je zgrabila kovček in naglo od- šla dalje proti mestu, da bi ljudje ne zasumili, kaj je bila storila. Postala je vsa omotična in morala je počiti. Z robčkom si je brisala solze, a ljudje, ki so hodili mimo nje, je niso vprašali, zakaj joče in kam je namenjena. Za- radi skrbi Črncev si nihče ne beli glave. Ubogi Joe! Hudo je bil kaznovan. Samo enkrat je bil ugriznil v grenak olupek pomaranče, pa so ga zato vsi bogovi obsodili na smrt. Patty je bila zelo žalostna, toda ker je bila sama, je v Santa Monici kmalu našla službo pe- rice. Celjske bodice NAPISI NA PLOTOVIH Glejte nove te plotove, ki med njimi cesta gre! I z belo kredo počečkale so otroške jih roki. »Kdor to bere, ta je osel!« ' »Kdor to piše, ta je bik!« Svinje, opice in mnoge druge še zverine lik... Stalna nam je ta i-azstava, ki jo pere dež zaman, če pa čas jo kdaj zabriše, nova zleze spet na dan. Šolski mojster za katedrom, kredo varuj, v mizo skrij, da v roke je naša ljuba zlata deca ne dobi! POTROŠNIK IN POMLAD Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel brez peči se grel. Bom zapustil peč, to predrago reč, ki že mesece mojo plačo žre. Sonce — takšna peč je drugačna reč, ki zastonj gori skozi drage dni. Na toploto to davka še ne bo in se bati ni krize kalorij. Pridi že, pomlad, ki imam te rad, tvoja sončna luč je do sreče ključ! AKTUALNE RIME (Pesem si sestavi sam!) Akumulacija, birokracija, imobiliza- cija, regulacija, senzacija, lamentacija, interpelacija, mobilizacija, avtoregula- cija, ovacija. Prva raketa v brezzračni prostor bo nocoj odletela... Pred leti bo manstveniki astronom- fkih ved ugotovili, da zemlja nin^ samo mesec za satelita, temveč da kroži okoli nje še manjše nebesno telo. To vest so esicer nejasno in nedoločeno, pa vendar poleta bi bila le v tem, da bi potniki rakete lahko svoj cilj zgrešili, če bi odleteli čez dan. Zato morajo odleteti ponoči, tako da bodo do dne že izven atmosfere, ko jim sončna luč ne bo več slepila obzorja. Ko so tako raziskovali in preračunavali mesto za odletišče, so jim računi pokazali točno področje Celja in okolice. To so seveda delali v naj- večji tajnosti. Pripravili so rakete v Švici, od koder jo bodo nocoj z velikimi helikopterji pripeljali na startni prostor. Danes, v petek bo v Hudičevem grabnu, kjer atomsko izžarevanje motorjev ne more povzročiti bistvene škWe, raketa odletela v stratosfero. Da bi ne bilo prevelikega razburjanja, so z obvestilom odlašali do zadnjega trenutka. Nocoj bodo evakuirali iz bliž- njih hiš vse prebivalce, medtem ko bo- do Celjane opozorile sirene z znakom nevarnosti eno uro pred odletom, da bi Celjani v spanju ne doživeli prehudega strahu ob eksploziji, ki bo nastala. Pri- poročamo meščanom, zlasti pa organom varnosti in gasilcem, da prebivalce opozorijo, naj odpro okna, ko bodo si- rene dale znak in odpro usta na široko tričetrt ure ix)zneje, da bi jim eksplo- zija ne poškodovala ušesnih bobničev. Odlet rakete bo najbolj zanimiv, če ga boste gledali z Miklavškega hriba. Dobro je, če nosite ob uri eksplozije temna očala. Mednarodni inštitut za medplanetame polete je sicer uredil vse varnostne ukrepe, plačal pa bo vsako nastalo •škodo. Posrečilo se nam je dobiti sliko rakete iz tovarne v Baselu. Raketo bo v posa- meznih kosih prineslo na odletišče več velikih helikopterjev že danes popoldne. z veliko senzacionainostjo zabeležili vsi svetovni časopisi Zanimivo za to n^esno telo, ki se vrti okoli naše zemlje v veliko manj- ši oddaljenosti kot mesec je to, da pro- stemu očesu sploh ni vidno. Vedno se nahaja na tisti strani zemlje, ki je od sonca osvetljena. Znanstveniki so izračxmali, koliko ča- sa bi potrebovala raketa, da bi ta mali planet dosegla in ugotovili, da za da- našnje rakete, po vzorcu V 2 predstav- lja le dvanajst ur poleta, do tiste točke, kjer je nevidni mesec na svoji eliijsasti poti najbolj blizu zemlje. Težava tega To sta dva edina potnika prve rakete na »Helio«, kakor se nevidni zemeljski satelit imenuje. Oba sta bila že dvakrat z raketo izven atmosfere in sta se vedno srečno vrnila. Nocojšnja pot bo za nju petkrat daljša, kot sta bili obe dose- danji Ali veste 1. Kaj se je zgodilo poleti 1944 z najvišjo stavbo na svetu, z Em- pire State Buildingom? 2. Odkod ima mesec april svo- je ime? 3. Katere kemične prvine je največ v človeškem telesu? 1. Poleti leta 1944 se je v 78. nadstropje 104 nadstropnega new- yorškega nebotičnika Empire Sta- te Building zaletela leteča trdnja- va. Razbitine letala in zgradbe so strmoglavile na ploščad nad 6. nadstropjem, sam nebotičnik pa ni utrpel nobene resnejše poškod- be. 2. Mesec april je dobil svoje ime za časa Rimljanov od latinske besede »aprire«, kar pomeni od- preti. V mesecu aprilu se namreč odpirajo popki.__ 3. V človeškem telesu je največ kisika, in sicer okrog 65%, v ki- logramih okrog 45,5 pri 70 kg tež- kem človeku. Svengali zopet v Celju v soboto zvečer bodo imeli Celjani zoi>et priliko gledati Svengalija, ki bo nastopil (s svojima partnerjema Taumo in Elis) z najnovejšimi eksperimenti na polju prenosa misli, sugestije in avto- sugestije. Svengalijeve nastope Celjani dobro poznajo, saj jih je obiskal že več- krat, vendar spored, ki ga boste gledcdi v soboto zvečer, nima nič skupnega i lanskoletnim sporedom. Naj omenimo še to, da je mojster Svengali pred kratkim s svojimi izva- janji žel velike uspehe v Zagrebu, kjer je bU njegov nastop združen z eksperi- mentalnim predavanjem filozofske fa- kultete v Zagrebu. K članku na 5. strani Gina Lollobrigida je ustregla naši želji. Pustila se je fotografirati v čisto celj- skem miljeju — na stopnicah vodnega stolpa na Kocenovem trgu. Polovico zemeljske oble z avtomobilom in prikolico Grupa, ki jo vidite na sliki polepr praktičnega turističnega rozila, se je namenila na pot od Londona do Nove Zelandije. Imajo na razpolago samo avtomobil s prikolico, ki jim služi kot spalnica, dnevna soba in kuhinja. Pot bo dolga 5.710 milj. Potovali bodo čez Francijo r Italijo, skozi Trst, Jugoslavijo in Grčijo do Carigrada, od tam v Damask, Bagdad, Tehe- ran, Nevf Delhi, Kalkuto, Kolombo, Sydney in na Novo Zelandijo. Računajo, da bo vsak po- rabil okoli 100 funtov za hrano, bencin in druge potrebe. Pravzaprav ni to visoka številk« za tako dolgo pot Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 47 Friderik je zdaj postal najmogočnejši fev- dalec v savinjski marki. Vsi njegovi sovražni- ki so se potuhnili in kmalu se je nabralo okoli njega veliko priliznjenih prijateljev, ki so se mu ponujali za vazale in mu zastavljali svoja posestva v varstvo. Odslej je Friderik venomer potoval. Videli ga na Kozjanskem, Dolenjskem in Go- renjskem. Vselej pa, kadar ga je pot spet pri- peljala domov v Celje, je prihajal bogatejši, lastnik novih posestev in gradov. Plemenita Dimuta Celjska se je hitro pri- vadila načinu življenja na celjskem gradu. ^Hderika ni ljubila. Večkrat je prijateljem, * jih je bilo na gradu vedno dovolj, dejala, ^a je Friderik navaden, a bogat trgovec. To bila prej resnica kot šala. 48 Tudi Friderik ni bil občutljiv soprog. Bil je posveten vitez, ki je prihajal v Celje le, da se je odpočil po napornih ježah, pravdah in bojih. Od Dimute ni zahteval drugega, kot da je s svojim sijajem prirejala sprejeme od- ličnikov, ki so utegnili Celjanom koristiti. Njuni odnosi so se kmalu po poroki zrahlja- li, saj je bila Dimuta pravo nasprotje svojega moža in ker sta bila prva dva otroka deklici, je dostikrat vzrohnel: — Moškega potomca hočem, plemenita gospa, dečka, ki bo nekoč dedič mojega imetja. Co ga ne bo, bom ob prvi priliki pripeljal na grad žensko, ki mi bo dala sina, pa če bo zadnja vazalska hči! — Dimuta se ga je izogibala in se posvetila vzgoji hčera, Ane in Katarine. 49 Nekega večera je Friderik sedel v svojem kabinetu z najzvestejšim vazalom Rudolfom Sovneškim, kateremu je podaril dedni grad. Premišljevala sta, kako bi prišla do denarja in odkupila dolgove Sperenberških, da bi jim potem odvzela grad in posest. Friderik je bil tem bolj slabe volje, ko je zvedel, da utegnejo Sperenberški dobiti denar pri najbogatejšem celjskem zidu zaradi neke posebne usluge. Sperenberški so namreč rešili benečanskega jetništva njegovo edino hčer in jo ravno takrat spremljali na poti v Celje. Rudolf je naposled predlagal zelo zvit in okruten načrt, ki ga je Friderik takoj odobril. Pozno v noči je z gradu v diru odjezdila gruča oborožencev, ki so prej odstranili vse znake celjskih vojščakov s svojih oprem. 50 Četico Sperenberških hlapcev, ki so čuvali najbogatejšo celjsko Židinjo Rahelo na poti iz jetništva domov, je noč zaustavila v bližini Zidanega mosta. Ker je bila pot ob Savinji nevarna, so raje prenočili v tamošnji gostilni. Še preden so legli, je v gostišče prišel mlad človek, bojda trgovec,* ki je Raheli naznanil, da je njen oče hudo bolan. Rahela jo bila vznemirjena in je hotela na vsak način naprej v Celje. Ker je prišlec za- gotavljal, da je pot ob Savinji varna, so se pripravili za pot. Rahela je čutila nemir v srcu, ko je spet sedla v nosilnico. ' Kmalu za njimi je tudi neznanec zapustil gostilno, prebredel Savinjo in oddirjal nazaj proti Celju dokler ni našel v goščavi skrite pajdaše in jim poročal o svojem uspehu. Stev. 13 — fttrau S CELJSKI TEDNIK, 1. aprila I955 š:p:o:r:t Celjski smučarji pred najpomembnejšo prireditvijo Celjski smučarji že Tsa poTojna leta združu- jejo svoja športna tekmovanja in prireditve z ■ašimi najpomembnejšimi dogodki. Letos bodo i« osmič po osvoboditvi organizirali pod pokro- viteljstvom Okrajnega odbora ZB Celje tradi- cionalni veleslalom v spomin pohoda XIV. pro- letarske divizije Borisa Kidriča. Tekmovanje bo !•. aprila v dopoldanskem času na terenih, kjer so borci XIV. divizije bili težak boj z okupa- torjem. Start bo na vrhu Medvedjaka pri treh grobovih padlih partizanov. Proga, ki je dolga 1200 m z višinsko razliko 300 m, ima svoj cilj pri Belih pečeh. Letošnja prireditev bo osrednja proslavitev SD Celje — 10-letnice osvoboditve in ima poleg športnega značaja še posebno politično obeležje. SD Celje pripravlja po izvedenem tekmovanju pohod vseh udeležencev te prireditve po tistih poteh, kjer so borci Xiy. divizije v letu 1944 preživljali svoje najtežje in krvave boje — preko Golt mimo Smrekovca in Belih v^ do planinske koče na Slemenu. V tej koči bo rez. kapetan tov. Terčak Stane, soborec XIV. divi- zije, obudil vsem navzočim spomine na slavne dni zmagovitega pohoda te divizije. Po tej spo- minski svečanosti bodo udeleženci obiskali ie kraj, kjer je padel partizanski pesnik Destov- nik-Kajuh. Iz koče na Slemenu do Šoštanja bo prireditelj organiziral prevoz za vse udeležence te sveča- nosti. Prireditev na Golteh v počastitev legendarne XIV. udarne proletarske divizije Borisa Kidriča je doslej vedno združila vse najboljše slovenske smučarje. Bila je doslej ena najbolj množičnih športnih prireditev. Z ozirom na namen te pri- reditve v letošnjem jubilejnem letu, ko proslav- ljamo tO-letnico osvoboditve, pa vabi prireditelj na Golte vse ljubitelje planin in turnega smu- čania. CETINA JANKO IN URSIC DOMINKO MED NAJBOLJŠIMI V JUGOSLAVIJI Na smučarskem prvenstvu Jugoslavije v alp- skih disciplinah, ki je bilo prejšnji teden v Iranjski gori, sta se odlično uveljavila celjska smučarja Cetina Janko in Uršič Dominko. Do- kazala sta, da spadata t elito jugoslovanskih alpskih vozačev in da je treba z njima resno računati pri izbiri državne reprezentance. V alp- •ki kombinaciji je Cetina Janko na 9. in Uršič Ba 10. mestu. Celjski smučarji so na tem tekmo- vanju dosegli naslednje uspehe: v smuku sta Cetina in Uršič na 9. mestu pri članih, pri mla- dincih pa Ajdič na 10., Rožič na 14. in Arzenšek na 16. mestu. V slalomu je pri članih Cetina j. dosegel 6., Uršič pa 11. mesto, pri mladincih je Arzenšek na 19. in Rožič na 20. mestu, pri čla- nicah pa Videč Jelka na 16. mestu. V veleslalomu je pri članih Uršič na 7. in Cetina na 9. mestu, pri mladincih Rožič na 12., Ajdič na 14. mestu, pri članicah pa Horvatova na 6. in Videč na 11. mestu. DEBELJAK CIC OSVOJIL »KOKOSINEKOT MEMORIAL« Celjski grafičarji so v nedeljo priredili pri Celjski koči v spomin nedavno preminulega alpinista in turnega smučarja Kokošineka smu- čarsko tekmovanje, ki bo odslej vsakoletna pri- reditev smučarjev-erafičarjev v Sloveniji. Kar 26 tekmovalcev je bilo zbranih na letošnji pri- reditvi. Prišli so iz vse Slovenije. Debeljak Cic je na tem tekmovanju dosegel pomembno zmago in s tem osvojil krasen prehodni pokal, darilo Celjske tiskarne. Vsa ostala vidnejša mesta pri članih so zasedli za Debeljakom Ljubljančani. Pri ženskah je bila zmagovalka Sežunova iz Ljubljane, ki je prav tako prejela v prehodno last lep pokal, sledita ji pa Celjanki Crepinško- va in Korošakova. Res je naključje, da je prav najbolj zvesti planinski tovariš pokojnega Kokošineka, s ka- terim je napravil tudi zadnji planinski izlet na Korošico, zmagal na tem spominskem tekmo- vanju. NOVI DRUŠTVENI PRVAKI CELJA V nedeljo so celjski smučarji izvedli na smu- čiščih pri Celjski koči meddruštveno tekmova- nje v slalomu, ki je obenem veljalo za klubsko prvenstvo. Nenadna odjuga je onemogočila za- misel, da bi tekmovanje bilo v veleslalomu. — Vsega je nastopilo 43 tekmovalcev, od tega lepo število mladine, ki je na tem tekmovanju po- kazala lep napredek. Čeprav se nista prerinila v ospredje, sta najbolj presenetila smučarske •trokovnjake s svojo vožnjo pionir Belaj in mladinec Trobiš Slavko, ki sta oba povezana « smučišči na Celjski koči — saj živita v tem predelu. Trobiš je imel v prvem teku najboljši čas pri mladincih, v drugem pa ga je obrnilo v sneg. Mali Belaj bo vreden naslednik svoje sestre Amalije, ki je kar čez noč postala naša državna reprezentantka. Podrobni rezultati: Člani — 1. Nunčič - 57,3, s. Cetina P. - 62,2, 3. Kopitar J. - 62,6, 4. Vi- dečnik - 63,2, 5. Pezdiček (Zel. Maribor) - 63,4, i. Stoklas - 63,5. — Mladinci — 1. Stipetič (Zel. Maribor) - 75,6, 2. Zadravec - 77,2, 3. Napret - 77.5, 4. Verk - 79,0, 5. Kunej - 79,7, 6. Pehani N. - 85,6, 7. Lisec - 87,3. — Pionirji — 1. Požun - 35.6, 2. Gajšek - 40,9, 3. Polutnik - 41,9, 4. Ro- •ina - 42,8, 5. Rom - 46,2, 6. Benedičič - 46,6. __Nogomet_ SODNIK IN VRATAR KLADIVARJA STA ODLOČILA ZMAGO Tekstilac : Kladivar — 4:2 (2:1). — Gledalci so težko čakali na start Kladivarja v spomladanski del hrvatsko-slovenske lige. Preko 2000 se jih je zbralo na Glaziji. Na vzorno pripravljeno igrišče so ^b napovedanem času pritekli vsi izbrani nogometaši za nedeljsko srečanje, doma- čini v tej postavi: Veličkovič, Vodeb, Coklič, Santek, Cater, Mahkovec, Piki, Kokotec, Dobrajc, Buležič in Marinček. Takoj po začetnem žvižgu sodnika sta obe moštvi pričeli s strašnim tem- pom. Vse je izgledalo, da partnerja hočeta že kar v prvih minutah nekoliko potresti mrežo. Ze kar v prvih minutah je bilo več razburljivih situacij pred golom gostov iti Kladivarja. Dolgo ni bilo treba čakati na gol. Ze v 7. minuti so gostje po Krleži dosegli vodstvo, ki pa gre na račun slabega vratarja Kladivarja, saj mu je žoga ušla v mrežo >pred nosom«. Domači niso popustili in vse bolj pogosti so bili napadi na vrata Tekstilca. V 17. minuti je oster Dobrajčev strel šel tik mimo stative, že kar v naslednji minuti pa je Kokotec z desne strani sijajno za- grabil žogo in jo s silovitim volej udarcem usmeril v mrežo — 1:1! Kladivar je napadal kar naprej, gostje pa so pričeli z ostro igro. Naj- večja žrtev je postal izredno prodoren Kokotec, ki so ga kar brez posesti žoge valjali po tleh in ga na ta način skušali onemogočiti. Slab sodnik Jančič kljub posredovanju stranskega sodnika ni reagiral na te prestopke. V 26. mi- nuti je Kladivar imel sijajno možnost za dosego vodstva, napadalci pa so vse preveč oklevali. V nenadnem protinapadu je Hrein poslal z_ de- snega krila s kakih 35 metrov povsem »nedolžno« žogo proti golu Kladivarja, ki je zopet po za- slugi vratarja na splošno presenečenje obsedela v mreži — 2:1 za Tekstilca. To je bil hladen tuš za domače moštvo, ki se je v polju izredno trudilo za zmago. V 33. minuti je Kladivar zopet nevarno pritiskal na vrata gostov, odlični vratar Tekstilca Cerovečki pa je očuval svoje svetišče neomadeževano. V drugem polčasu je Kladivar zopet pričel z ofenzivo, napadalci pa niso imeli sreče pri za- ključnih strelih. Kuhar — igralec št. 5 Tekstilca — je kar naprej grobo preobračal Kokotca po igrišču in ga ni pustil do >sape«. Ozračje je bilo med gledalci že precej napeto, ker sodnik sploh ni poskušal zavreti grobe igre. V 5, minuti se je Kokotec le prebil sam pred nasprotnikova vrata, njegov strel pa je bil točno usmerjen v vratarja. Tudi v 15. minuti ni uspelo Marinčku usmeriti žoge iz kota v mrežo. Njegov udarec z glavo ni bil točno usmerjen. Nato sta prišli dve usodni minuti za Kladivarja, ki sta odločili zmago gostom. Kar zaporedoma v 16. in 17. mi- nuti sta padla dva gola, od katerih je bil vsaj eden lahko ubranljiv. Ze 4:1 za Tekstilca! Spri- jaznili smo se že, da bosta obe točki odšli iz Celja Kladivat pa Je po brenpai borbi le aa daljeval s ofenzivo ia tako se je v 26. minuti Marinček nenadoma saiu ziinSd picd vratarjem ki mu ie prišel naproti. Vsi gledalci so pričako- vali gol — Marinček pa je le za las previsoko usmeril žogo na vrata, ki je poletela preko zgornje prečke v aut. Zopet zamujena idealna priložnost. Kljub zagotovljeni zmagi pa nekateri igralci Tekstilca še niso prenehali z ostro igro, sodnik Jančič pa je kar toleriral ostre prekrške. Kladivar je imel še dve lepi priložnosti do konca igre. V 32. minuti so napadalci izvajali hiperkombinacije v kazenskem prostoru Tekstil- ca — nihče pa se ni upal usmeriti žoge v mrežo. Končno se ie Dobrajc za svojo slabo igro od- kupil z efektnim golom v 42. minuti, ko je iz kakih 25 metrov z razantnim strelom v sam desni zgornji kot realiziral prosti strel — 4:2! Se nekaj obojestranskih napadov, kjer so se gostje zopet odlikovali s surovostjo nad Kokot- cem, da so ga morali odnesti z igrišča — pa je bil konec tega velikega srečanja. Kladivar je po zaslugi slabega sodnika in vra- tarja izgubil važno srečanje, v katerem je imel v vseh 90 minutah več od igre. Res je, da moštvo še ni dalo sijajne partije, da ie med napadalci veliko nerazumevanja, da je obramba tu in tam »zaplavala« — vendar so bili trenutki, ko je moštvo zaigralo v velikem stilu. Najboljši so l)ili Santek, Kokotec, Cater in Vodeb, naj- slabši pa Veličkovič. Tekstilac je pokazal si- jajno fizično kondicijo, hitrost, precej tehnične- ga znanja, vendar pa za celjski okus preostro igro, ki je tU in tam mejila že na pravo grobost in surovost. Celjski gledalci so po zaslugi slabega sodnika in nekaterih surovih igralcev Tekstilca zopet izgubili razsodnost po končani tekmi. Nekateri od njih so poskušali fizično obračunati s sodni- kom in surovimi igralci, kar je vsekakor vse graje vredno in meče slabo luč na kulturno raven celjskega športnega občinstva. Zato pred- lagamo organom Ljudske milice, da take pre- napeteže s sodelovanjem odgovornih društvenih delavcev odstranijo z igrišča. NfUoga sodniškega zbora pa bi bila, da na take tekme delegira sposobne sodnike, ki bodo kos svojim nalogam in ki bodo s svojo avtoriteto in objektivnim sojenjem že v kali zatrli vsako surovost med igralci. Mariborski sodnik Jančič tej nalogi ni bil kos in njegova značilna izjava » garderobi: »Kaj me zanimajo praske igralcev za mojim hrbtom — moja naloga je le, da gledam žogo!« — nam pove prav vse! Poleg gledalcev je treba tudi take sodnike klicati na odgovornost, pa bo na naših igriščih disciplina in red. V pretepu jo je izkupil Užmah Franc iz Plešivca pri Slivnici. Z nožem ga je nekdo zabodel v glavo in hrbet. Tudi Teržan Anton iz Sp. Hudinje je v pretepu dobil poškodbe na glavi. Pri padcu si je poškodoval rebra 2il- nik Jernej iz Kaple pri Taboru. K. M. iz Zgornje Ložnice pri Žalcu je v samomorilnem namenu pila strup. Pred tem pa si je prerezala še žile na roki. Pri padcu si je zlomil nogo Dolar Ivan iz Železnega pri Veliki Pirešici. Omerzo Rudolf iz Brnce pri Petrov- čah je delal v jami v rudniku Liboje. V jami se je porušil les in mu poško- doval nogo. Pri delu v Cinkarni si je poškodoval roko Jože Tifengraber. Nogo si je zlomil pri padcu Jožg Slapšek iz Kamč pri Laškem. Zupane Franc iz Globokega pri Rim^ skih Toplicah je žagal drva. Pri ža- ganju mu je odrezalo levo roko v za- pestju. Pri nalaganju hlodov si je zlomil no- go Zdolšek Kari iz Višnje vasi pri Voj- niku. Cirkularka je i>oškodovala prste na levi roki Lampret Viljemu iz Sp. Trno- velj. Kolesar je povozil na Mariborski cesti v Celju Hrovat Jožeta. Hrovat je utrpel zlom desne noge. OBJAVE IN OGLASI DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM PREBIVALCEM MESTA CELJA Z željo, da se uresniči dolgoletna težnja Ce- ljanov in da končno le zgradimo ljudsko kopa- lišče s plavalnim bazenom, se obračamo tako m Okrajni ljudski odbor, kakor na Ljudski odbor mestne občine Celje, na vse družbene organizacije in vse delovne kolektive in sindi- kalne podružnice, kakor tudi na vse prebivalce mesta Celja, da po svojih močeh prispevajo za zgraditev tega ljudskega kopališča ter da to akcijo tudi moralno podprejo. Prepričani smo, da bomo naleteli povsod na razumevanje ter da ta prošnja ne bo naletela na gluha ušesa. Le z vztrajnostjo, podporo ter razumevanjem vseh nam bo uspelo zbrati po- trebna sredstva. Prosimo, da nakazujete prispevke na tekoči račun »Ljudsko kopališče Celje« pri Celjski mestni hranilnici št. 620-T-305-1225. V Celju, 50. marca 1955. Za Okrajni sindikalni svet Celje: Medved Albin, 1. r. Za Olepševalno in turistično društvo Celje: Jenko Rado, 1. r. Za Plavalni klub »Železničar« Celje: Ložar Rado, I. r. POZIV Pozivamo vse upnike Ribiške zadruge ▼ Celju, da prijavijo svoje terjatve (nedvignjeni deleži, posojila itd.) najkasneje do 1. VI. 1955. Po tem roku terjatev ne bomo več priznavali. Likvidacijski odbor Ribiške zadruge. JAVNA DRAŽBA HIS NA DOBRNI Občinski ljudski odbor Dobrna prodaja na javni dražbi dne 10. aprila 1955 ob 8. uri eno- in dvostanovanjske hiše. Hiša št. 89 — Klane, prodajna cena din 350.750,—. Hiša — Klane št. 58, prodajna cena din 343.300,—. Hiša št. 9 — Vinska gorica, prod. cena din 534.438,-. Hiša št. 3 — Lokovina, prod. cena din 275,800,—. Hiša št. 2 — Lokovina, prod. cena din 534.438,-. Pri nakupu teh hiš je dana prednost borcem iz NOV in stanovalcem. — Kupci vabljeni! MESTNE TAKSE Od 1. aprila 1955 dalje morajo biti vse vloge, ki so naslovljene na LOMO Celje ali njegove organe, kolekovane tudi z mestnimi taksnimi znamkicami. Mestne taksne znamkice se dobijo v vseh trafikah in pri vratarju Ljudskega od- bora mestne občine Celje. Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje CEPLJENJE PRAŠIČEV Kakor vsako leto bo tudi letos zaščitno ceplje- nje prašičev proti rdečici, zato je prijaviti do 15. aprila letos mestnemu veterinarju število prašičev za cepljenje. Pred cepljenjem ni pri- poročljivo kastriranje. Istočasno opozarjamo, da je nedopustno ka- striranje pri raznih mazačih. Po predpisih o zaščiti živali pred kužnimi boleznimi bodo taki prekrški kaznovani z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. PODČETRTEK išče za takojšen nastop zmožnega knjigovodja ali knjigovodkinjo. — Plača po dogovoru — stanovanje preskrbljenol PRODAM srednje težak voz t dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM pol kubika desk za 2000 din. Dečkova C6St& 21 PRODAM'pol kubika hrastovih desk II/4. Naslov v upravi lista. PRODAM sladko seno in otavo (3000 kg) naj- boljšemu ponudniku. Poizvedbe na Ložnici 13 v ponedeljek dopoldne. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico. Lamut Zora, Celje, Medlog (Ljubljanska 45). PRODAM dvostanovanjsko hišo — celo ali dve tretjini deleža — v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM stanovanjsko hišo s hlevom v dobrem stanju ter 12 arov zemlje za 500.000 din. — Hrustelj Ivan, Studenci 11, Žalec. PRODAM dve sobi v visokem pritličju v Jen- kovi ulici. Ponudbe lastnicama Suhač Ani in Suhač Mariji, Celje, Jenkova 8 (podstrešje). PRODAM »tavbno parcelo (njivo) 20 arov po nizki ceni v Smarjeti. Naslov v upravi lista. PRODAM šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PRODAM nov elektromotor »ELlll« 10 KS, 290» obratov na minuto. Tajnšek Karel, Podvin 28, Polzela. PRODAM (njivo) stavbno parcelo okrog 20 arov pri Joštovem mlinu. Dolenc Ana, Babno 11. LEPO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje (kuhinjo In sobo). Vpra,- šati v upravi lista. PROSIM najditelja očal v rjavem etuiju, ki so bila izgubljena v ponedeljek, dne 21. lil. 1955 v kinu »Domu«, da jih vrne proti nagradi. — Glavnik Vida, Celje, česalnica »Zora«. KDOR JE IZGUBIL svetel volneni šal, najden pod gradom, naj ga dvigne pri Dorn, Zagrad, Celje. VZAMEM V REJO dve breji kravi s svežim mlekom. Videnšek Andrej, Loče 12, Šmartno v Rožni dolini. USLUŽBENEC, zaposlen na celjskem vozlišču, išče samsko sobo v bližini mesta. Plačam po dogovoru. Ponudbe na upravo lista. SPOHOCAM tistim strankam, ki imajo gotove izdelke od leta 1953 in 1954, naj jih dvignejo najkasneje do 15. aprila letos, sicer sem pri- moran predmete prodati po ceni izdelavnili stroškov. — Lah Albin, sodarski mojster, Dre- šinja vas, pošta Petrovče. PREKLICUJEM žaljivke, izrečene napram Ivanu Doberšku iz Doropolja pri Planini. Tovornik Martin, Rimske Toplice. ZAHVALJUJEMO SE dr. Završnikovi, dr. Fran- cotovi in sestram Trpinovi in Malovrhovi, kakor tudi ulužbenskemu osebju dermatolo- škega oddelka za uspešno zdravljenje. Hvaležni pacienti. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 3. IV. 1955: dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 1. aprila 1955 ob 15 — Friedrich Forster: SIVEC - H. šolski abonma Petek, 8. aprila 1955 ob 19,30 — Friedrich Forster: SIVEC — gostovanje v Žalcu KT W O KINO UNION, CELJE Od 1. do 5. 4. 1955: »ALARM NA JUGU« — ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 31. 3. do 3. 4. 1955: »AFERA MAURICIUS« - francoski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. V soboto, dne 2. IV. 1955 ob 8. nri v dvorani Ljudskega odra nastopajo: SVENGALI, TAUMA IN ELISE SAMO EN VEČER! Najnovejši eksperimenti na poljn prenosa misli, sugestija in avtosugestija Predprodaja vstopnic na dan predstave od 16. ure dalje pri blagajni Ljudskega odra — Popularne cene! VALOVNA DOLŽINA 202 METRA Nedelja, 3. aprila: 10,00 Napoved časa, pregled sporeda, poročila 10,10 Zabavno glasbo V. Ilerberta izvaja orkester Petra Yorka, vmes objave in reklame 10,20 Oddaja za gospodinje: V naši pre- hrani je premalo zelenjave 10,50 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11,00 Radijska kronika 11,10 Koračnice in partizanske pesmi t izvedbi godbe na pihala JLA 11,30 Literarna oddaja: Gradnikova lirika — interpretira Nada Božičeva 11,50 Operetna glasba 12,00 Zaključek oddaje Ponedeljek, 4. aprila: 18,00 Športni pregled 18,10 Zabavna glasba, vmes reklame la objave 18,15 Poje mladinski pevski zbor »France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Jurčka Vrežeta 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Torek, 5. aprila: 18,00 VI VPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO! 18,10 Zabavna glasba, vmes objave in reklame 18,15 Na harmoniko bo igral Edvard Goršič iz Celja 18,50—22,15 Prenos iz Ljubljane Sreda, 6. aprila: 18,00 Vesti, objave in reklame 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,50 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 7. aprila: 18,00 Gospodarska in kulturna kronika 18,10 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 18,15 Operetne melodije izvaja orkester Ethel Smith 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Petek, 8. aprila: 18,00 Pregled Celjskega tednika 18,10 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 18,15 Igra zabavni orkester RIAS Berlin pod vodstvom Wernerja Miillerja 18,50—22,15 Prenos iz Ljubljane Sobota, 9. aprila: 18,00 Vesti, objave in reklame 18,10 Kur ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane V SOSEDNI DRŽAVI SO SAMI »GOSPODJE« 26-letni Ivan Romih je pobegnil pre- ko meje v Avstrijo. Svoji ženi, ki je že prej vložila tožbo za razvezo zakona, je pisaril, da mu je v Avstriji zelo dobro, da noče več živeti v Jugoslaviji. Postati misli gospod, žena naj pride k njemu, da se bo gosposki oblekla, ker tam so sami gospodje, gospe, gospodične. Pri njem bo živela kot grofica. V pismih se je neprimerno izražal o naših var- nostnih organih ter jim pretil Po ne- kaj mesecih »gosposkega življenja« pa je ta »gospod« šel prosit v Celovec za- stopnika FLRJ, da mu je dal dovolje- nje za vrnitev v domovino. Naši var- nostni organi so ga po vrnitvi poklicali na odgovornost. Izgovarjal se je, da je v inozemstvu padel pod vpliv raznih emigrantov in ustašev. Sodišče pa mu ni verjelo. Eno leto in štiri mesece bo lahko v zaporu premišljeval o svojem »gosposkem življenju« onkraj meje. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE razpisuje mesto poslovodje za brivsko-frizerski salon »Stane« Celje. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Zahteva se kvalifikacija brivsko-frizerski mojster z izpitom, da ni kaznovan, zaželena je praksa v vodenju obrata. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazili po postavljenih pogojih je poslati na tajništvo Ljudskega odbora Mestne občine Celje, najkasneje do 15.. 4. 1955. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO O ŽREBANJU SREČK 67 KOLA (PLAN II.) Dne 25. marca 1955 v Bjelovaru Skpno je bilo izžrebanih 275.127 dobitkov in 2 premiji v skupni vrednosti 53,600.000 din. Dobitek 100.000 din je zadela srečka štev. 648820, ki je bila pro- dana v Novi Gorici. 3. lekcija Saluton! Pozdravljeni! V prejšnji lekciji smo rekli, la šego staras, la segoj staras. Želeli bi se pa izraziti o osebi, jaz stojim. Mi staras — stojim (dobesedno: jaz stojim) vi staras — stojiš (ti stojiš); v espe- 'rantu se izogibljemo tikanja in upo- rabljamo tudi za 2. osebo ednine vi. li staras — on stoji (samo za osebo moškega spola), si staras — ona stoji (samo za osebo ženskega spola), gi staras — on ona, ono stoji Gi uporabljamo za vsak samostalnik, ki nima naravnega moškega ali ženske- ga spola, torej tudi za živali, ni staras — mi stojimo, vi staras — vi stojite, ill staras — oni stojijo, ili staras — one stojijo, ili staras — oni, one, ona stojijo. Ili je enaka oblika za vse spole v množini. Spregali smo glagol »staras« v seda- njem času. Ker pa so oblike glagola enake za vse osete in števila, moramo vedno uporabljati poleg glagola tudi osebni zaimek mi, vi, li, si, gi itd. Ponovimo sedaj vse oblike sedanjega časa z glagolom »trinkas«. Mi trinkas — pijem, vi trinkas — piješ, li trinkas, ši trinkas, gi trinkas, ni trinkas, vi trinkas, ili trinkas (v množini za vse sp>ole enako). Po tem zgledu spregajte sami vse glagole, ki smo se jih do sedaj naučili: estas, pendas, mangas, legaš, trančas in tako dalje. V sobi se nahajajo različne stvari. Nekaj jih že poznamo: tablo, šego, bil- do itd. Nove pa so: pordo — vrata, fenestro — okno, šranko — omara, horlogo — ura, lampo — svetilka, elektra — električen, kio — kaj, en — v (predlog), nur — samo, unu — eden, du — dva, tri — tri. En la čambro estas du fenestroj kaj uno pordo. — V sobi sta dve okni in ena vrata. En la čambro estas ankau unu šran- ko, unu tablo kaj du segoj. Vprašalni stavki: Cu en la čambro estas nur unu sego kaj unu tablo? Ne, en la čambro ne estas nur unu sego kaj unu tablo en la čambro estas ankau la šranko kaj la horlogo. En la čambro ne estas nur unu sego, en la čambro estas tri segoj kaj du tablo j. Cu en la čambro estas unu lampo? Jes, en la čambro estas imu lampo. Kia estas la lampo? La lampo estas elektra. Cu la seioj estas grandaj kaj belaj? Jes, la segoj kaj ankau la tabloj estas belaj kaj grandaj. Pazite na množinsko končnico -j! Giis la revido! Vsa pojasnila v zvezi s tečajem do- bite v esperantskem klubu, Celje, Slan- drov trg 5/1, vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 18. ure dalje. LAHKO SE REČE, DA JE ESPERANTO ZARADI SVOJE PRE- GLEDNOSTI IN ZNANSTVENE GRADNJE, KI MU DAJE POPOLNO GIBČNOST NATANČNEGA IZRAZEVALNEGA SREDSTVA — JEZIK BODOČNOSTI. (Henri Barbusse.) ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega nepozabnega moža EVOENA KAINERJA kapetana v pokoju se najtopleje zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujem zdravnikoma primariju dr. Flajsu in dr. Cerinu, ki mu ni bila nobena ura prepozna, da mu je lajšal trpljenje v bolezni. Zahvala tudi tov. Mihecu iz bolnišni- ce, duhovščini in tov. dr. Dobovišku za poslovilni nagrobni govor ter vsem vojnim tovarišem pokojnega. Hvala tudi za izražena pismena in ustna sožalja. Celje, 29. marca 1955. Žalujoča žena Roza