Štev. 174.
O UuMlnnl, v torek, dne 1. nužustn 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti: celo leto naprej K 26--
E
ol leta „
13-— 6-50 2-20
U četrt leta „ „ H en mesec „ ,,
V upravniStvu:
ja celo leto naprej K 20"— U pol leta „ ,, 10"—
170
ja ?etrt leta H «n mesec „ n
Za poillj- na dom 20 h na
mesec.
posamezne 5tev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm):
■ • • ■ ■ ■ ■
■ ■ •
15 h 11 „
8
za enkrat za dvakrat za trikrat za veS ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
rirorlništoo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez Uredništvu J,vorIs^ nad 11$karno). _ Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ur«dnl5kega telefona 5tev. 74.
Političen list zo slovenski narod
(lnra\)ništ\>0 je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravnisivo 'Vsprtj(m>; nj,r0?nin0; Inserate in
reklamacije.
UpravniSkega telefona 5tev. 188.
Obrtni red.
Dunaj, 28. julija V.
Kdo mora biti član zadruge?
Že vsled zakona iz leta 1883. so obrtna oblastva morala ustanavljati obrtniške zadruge, ako so sploh dopuščale krajevne razmere. Ako je torej bilo obrtno oblastvo (okrajno glavarstvo) prepričano, da je strokovna ali mešana zadruga v okraju ali kraju nemogoča ali pa so razmere take, da bi ovirale uspešno delovanje zadruge, je bil zakon za dotični okraj ali ozemlje le mrtva črka. Zakon določa že 22 let prisilne zadruge, in vendar so še dežele (Dalmacija, Istra) in razsežna ozemlja (n. pr. laški del Tirolske nekateri okraji na Kranjskem, v Galiciji in drugod), koder ali sploh ne poznajo obrtniških zadrug, ali pa samevajo ena, dve, k večjemu tri brez zveze, brez moralne opore, pouka in navodila, torej tudi brez pravega življenja in uspeha.
In to je tudi večkrat vzrok, da se marsikje obrtniki ne ogrevajo za zadružno organizacijo, ker ne vidijo uspeha in koristi na dlani. Drugi vzrok pa je ta, da imajo zadruge, koder so, le dolžposti brez pravic. In v tem oziru hoče novi zakon izboljšati razmere, kar bodem pojasnil tekom razprav. Pripomnim pa zopet, da so razprave v permanentnem obrtnem odseku stvarne, obširne, večkrat premalenkostne. Posamezni člani hočejo spraviti v zakon tudi take malenkosti, ki spadajo v zadružna pravila ali pa se morajo prepustiti ministr skim naredbam in obrtnim oblastvom v raz-sojo in odobrenje Vsled tega gre delo v odseku tudi jako počasi izpod rok. Ako se odsek ne požuri, do jeseni ne izvrši svoje naloge. Pripomnim tudi, da so poročila dunajskih listov o razpravah jako netočna, površna in pomanjkljiva. Pred dvorano sedi namreč neki stenograf, kateremu koncem vsake seje posamezni poslanci šepetajo na uho.
Najtrši oreh je bil doslej § 108. Vlada in poročevalec F o e r g namreč nasvetu-jeta, da smejo, a ne morajo biti člani zadruge imejitelji onih obrtnih podjetij, ki se vrše po tovarniško. Sekcijski načelnik dr. Haserohrl je opetovano govoril proti določbi, da bi morali biti člani zadrug tovarnarji, ki izvršujejo tudi rokodelske obrte. Pač pa naj se jim dovoli pravica, da smejo pristopiti, ako je zadruga zadovoljna. Ako pa pristopijo taki »tovarnarji", imajo seveda enake pravice in dolžnosti in so tudi njihovi pomožni delavci pripadniki zadruge. Vvsakem slučaju pa mora tovarnar naznaniti svoje vajence dotični (sorodni) zadrugi. V istem smislu Kitschelt, E 1 -d e r s c h in sekcijski načelnik dr. F r i e s.
Razni člani odseka, tako dr. Stojan, Žitnik, Pacher in Hueber pa zahtevajo, da tudi tovarnar pristopi k zadrugi, ako v svoji »tovarni" izvršuje rokodelski obrt. Istotako je tak »tovarnar" dol žan pristopiti k dotični trgovski zadrugi, ako svoje v »tovarni" narejene izdelke prodaje v trgovini.
O tem načelnem vprašanju je bil razgovor v dveh sejah. Vlada se je upirala vsakemu predlogu. V četrtek je Pacher predlagal: „lmejitelj obrtnega podjetja ni dolžan biti član zadruge, ako poleg tovarniške delovršbe ne izvršuje rokodelskega obrta, ki so našteti v paragrafu 1." Teh je 47.
Noben govornik seveda ni zahteval, da bi n. pr. lastnik velike predilnice moral pristopiti k zadrugi tkavcev ali tovarno za železo, ki morda izdeluje tudi večje žeblje, k žebljarski zadrugi. A so tovarne, ki imajo povsem značaj rokodelske delavnice, n. pr. tovarne za obleko, obutalo, razne meha-niške izdelke itd. Ves prepir in dolgi razgovor v odseku pa je bil vsled tega, ker je težko ali skoraj nemogoče napraviti jasno mejo na las med tovarniškimi in rokodelskimi obrti ali podjetji. Min. odredba iz
1. 1883. pravi: Tovarniška podje'ja so, ki narejajo predmete v zaprtih delavnicah, imajo v delu navadno več kakor 20 pomožnih delavcev, delajo s pomočjo strojev in delo navadno razdeli med posameznike, ako podjetnik le vodi podjetje insamnedela z rokami, in ako plačuje višje davke itd. Prosim vas: Noben Kolumb, noben Kljukec in noben Salomon po teh znakih ne bode natančno in na las mogel določiti, kateri podjetnik je pravi tovarnar ali rokodelec. Kaka razlika pa je med podjetnikom, ki ima 19 pomožnih delavcev, in onim, ki jih ima 20? Ali se ne izdelujejo večinoma obrtni predmeti v delavnicah? Ali se dandanes ne poslužujejo strojev vsi naprednejši in imovitejši obrtniki ? Ali ni v vsaki večji obrtniški delavnici delo razdeljeno po kosih ali delih med posamezniki? N. pr. med čevljarji marsikje delajo eni pomožni delavci gole-nice, drugi stopala, tretji pete. Pri mehanikih je delo še bolj razdeljeno. Ali se ne dobe tudi rokodelci, ki le vodijo delo — n. pr. sprejemajo naročila —, pa sami ne delajo z rokami ?
Vsi ti znaki torej ne zadoščajo. Ta razdelitev obrtov pa spada v § 1. obrtnega reda, in ravno ta paragraf je za vlado .noli me tangere" to je: vlada ne dovoli, da se že sedaj predrugačita 1 in 2. paragraf In tako se odsek pri § 108 lovi za slamnato bilko, ki se vedno utrga. To se pravi konja brzdati pri repu. Juristi in veščaki ste povabljeni, da starete ta oreh. Kdor reši to vprašanje na vsestransko za-dovoljnost, dobi zlat grad. § 110. določa, da mora vsaka obrtniška zadruga (korpo-racija, gremij, ceh, bratovščina) premeniti svoja pravila po novem zakonu. Ako tega ne store v šestih mesecih, ko stopi zakon v veljavo, mora to storiti deželna vlada sama.
§ 111. se bistveno izpremeni. Sedaj določa zakon: Več obrtniških zadrug se more zediniti v eno zadrugo, ako to želč; odobriti pa mora ta sklep deželna vlada, katera zasliši trg. in obrtniško zbornico. Ravno tako se smejo zadruge, ki obsegajo raznovrstne obrte, razdružiti v samostalne strokovne zadruge, ako to želč, nikoli pa ne proti njihovi volji.
Odsek pa je sklenil, da mora v prvem slučaju vlada vprašati zadružno zvezo, in če še ni, trg. in obit. zbornico. Razdružiti pa se sme mešana zadruga v samostalne zadruge, ako to zahteva vsaj večina članov, ki izvršujejo isti ali sorodni obrt, toda s pogojem, da morejo ločene zadruge dosezati zadružne namene.
§ lila je popolnoma nov in določa: Vlada sama sme določiti, da se v posameznih okrajih in krajih ustanavljajo strokovne zadruge, to je, da se združijo obrtniki iste ali sorodne vrste. Vendar pa mora preje vprašati za mnenje zadružno zvezo, in kjer je ni, trg. in obrt. zbornico ter dotične zadruge in obrtnike. Vlada mora novi zadrugi sama preskrbeti pravila. Na primer: V novomeškem okraju ali kje drugje je mešana ali kolektivna zadruga, katere člani so mizarji, krojači, čevljarji, stru-garji, sodarji, tesarji itd. Ker pa vlada želi, da se obrtniki ene vrste ali stroke, ali vsaj sorodnih vrst združujejo v zadruge, zato dež. vlada mora po posameznih strokah in okrajih ustanavljati nove ali prenarejati stare zadruge, vedno pa preje izvedeti mnenje zadružne sveže. Ako pa zadružne zveze ni — in na Kranjskem je le ena prostovoljna v Ljubljani, — potem vlada vpraša za mnenje trg. in obrtno zbornico ter dotične obrtnike.
Iz te in drugih določeb je razvidno, ko likega pomena bodo zadružne zveze. Seveda, v mnogih okrajih na deželi, kjer so redko sejani obrtniki posameznih vrst ali strok, so take strokovne zadruge nemogoče; dotični obrtniki bodo morali biti v mešani zadrugi. Vlada pa bode mogla sorodne vrste združiti v posebno zadrugo, n. pr. mizarje, strugarje, sodarje itd.; ako so v tolikem šte-
vilu, da morejo tvoriti dovolj močno zadrugo. Dela, truda in pisanja bode mnogo!
(Dalje ,prih.)_
Rusko-japonska vojsko.
Kitajska se giblje.
Berolin, 31. julija. Cesarica vdova in cesar kitajski sta sklicala vse podkralje, guvernerje in poslanike, da se izrazijo o tem, kaj naj Kitajska zahteva z ozirom na rusko in japonsko okupacijo Mandžurije. Kitajska ne misli zahtevati odškodnine samo za sedanje zasedanje, ampak tudi za škodo, ki jo je povzročilo v Mandžuriji n e p o -stavno prodiranje Rusov v Mandžuriji. Japonska vlada pa odločno sili Kitajsko, naj odškodnino zahteva samo od Rusije.
Proti Japonski.
Pariz, 31. julija. »Agencie Four nier" poroča iz R i m a : V diplomatiških krogih razpravljajo o tem, kako naj nastopijo velevlasti proti Japonski, ako bi ta izrab ljala svoj položaj proti evropskim in ameriškim državam na Daljnem Vztoku. Na fronti.
Peterburg, 31. julija. Zadnje dni je na mandžurskem bojišču mir in na fronti mandžurskih armad ni nobenih izprememb. Kitajci poročajo, da Japonci plačajo za vsakega ruskega vjetnika 25 rubljev, za ru <Yega razglednika pa 100 rubljev.
Naseljevanje Japoncev v Avstraliji.
London, 31. julija. »Globe" poroča iz Sydneyja v Avstraliji, da se o n d i boje japonskega naseljevanj a. V Avstraliji so vsled prizadevanja socialistov, ki ondi gospodujejo, prepovedali Mongolcem naseljevanje. — Sedaj pa neki ugledni japonski list napoveduje, da se bo japonska vlada prizadevala, da se ta prepoved odpravi in vsaj Japoncem dovoli naseljevanje. L;st pravi, da naseljevanje Evrop-cev nima uspeha, ker jih je komaj en milijon v Avstraliji, dasi je preteklo že toliko let, odkar je dostopna Erropi. Naseljevanje Japoncev bi promet v deželi zelo povzdignilo. To pisanje dd precej misliti.
General Rennenkampf. Dopisnik „K51n. Zeitung" se je razgo varjal z generalom Rennenk?mpfom, ki je poln svežosti in odločnosti. Med drugim je dejal: Glavna stvar je, da bi se ne dali omajati in bi končali, kar smo začeli. Nemorem si misliti lepšega življenja ko na vojski. In ko bi trajala pet let, sem tudi miren. Gene ral dela vse in tudi najtežje posle, je vedno prvi na konju in vse moštvo ga zove: ,bo-jevni general"
Linevič poroča. Peterburg, 31. julija. Linevič poroča 29. t mes.: Armada je zasedla ozemlje okoli Hailunčena. Neki oddelek, ki je prodiral proti defi'čju pri Vangrulinu, se je zapletel v boj z Hunhuzi. 26. t. mes. je oddelek prodiral naprej in okoli 6. ure zvečer napadel japonske postojanke Japonci so se z velikimi izgubami umaknili. Naš oddelek se je potem, ko je izpolnil svojo nalogo, umaknil.
Japonci hočejo Usurje in Poamurje.
L o n d o n , 31. julija. Japonci se ne bodo zadovoljili le s Sahalinom, ampak hočejo zasesti tudi usurske kraje in železnico in doseči, da bi bili luki Nikolajevsk in Vladivostok potem prosti luki ter da bi tuje ladje lahko trgovale prosto v Amuru. Na Sahalinu. Tokio, 31. julija. (Uradno) Poveljstvo japonske armade na Sahalinu poroči: Dne 27 t. m. smo odločno prodirali in prišli ob 3. uri popoldne v Derborskajo, do-čim je konjeništvo prodiralo proti Loni-kovu. Neki japonski oddelek je prodiral proti Homoviču in Alorskoji in porazil rusko pehoto in topništvo pri Vebernikov-ski. Japonci so Ruse zasledovali.
Položaj v Mandžuriji.
London, 31. julija. .Daily Telegr." poroča iz N i u č v a n a , da se Rusi zastonj trudijo zapaliti japonske zaloge v Sin mintinu in Kolitunu. Nedavno so se prikazali devet milj severno od treh krajev. Pričakuje se splošno velika bitka na celi č r t i; vse je že zanjo pripravljeno. Iz Moji poroča isti list, da je Linevič že zaključil dohod vojakov iz notranje Rusije. Sedaj ima približno 7 0. 0 0 0 mož več, kot so jih imeli Rusi pri Mukdenu. Največ zaslug za točno dovažanje vojakov in streliva ima prometni minister knez Hilkov. Rusi so napravili mnogo novih postaj, sedaj dova-žajo na bojišče topove in streliva Več težkih možnarjev v kratkem pripeljejo na bojišče. Rusi imajo ogromne zaloge, večinoma kitajske. Ruski in japonski vojni upravi tekmujeta pri nakupovanju živine. Japonci so zelo previdni v zdravstvenem oziru. V ruski armadi so kužne bolezni. Japonci zelo pazijo, da ne bi jih kdo zanesel v njihov tabor Vsak dan zapirajo kitajske ogle-duhe. Preje so rabili Rusi za prevoz enega armadnega zbora 20 dni, sedaj pa le 12.
Na Koreji.
Tokio, 31. julija Japonski listi pišejo, da bodo Rusi vztrajno branili Kien-sieon na Koreji, na južni strani od Tumena. Ta kraj je važen v strategičnem oziru, brani celo pozicijo in zunanje vladivostoške črte.
Rusija.
Vojno sodišče, ki bo sodilo upornike vojnih ladij »Knjaza Potemkina" in »Jurja Pobjedonosca" se sestane v Seba-stopolu dne 7. avgusta. Uporniki se nahajajo sedaj na transportni ladji »Plut* v Se-vastopolskem zalivu pod strogim varstvom. Vojno sodišče, kjer se bo vršila razprava, se nahaja ob pomolu. »Prut« se usidra ob pomolu in obtoženci se iz ladje podajo naravnost v sodno dvorano
Mestnim glavarjem v Moskvi je bil imenovan M edem, pomočnik načelnika štaba orožniškega zbora
Stavka vPeterburgu V Ce-njanikovi tovarni so pričeli delavci stavkati, ker so zaprli delavske zastopnike, ki so zastopali svoj čas delavstvo. Tovarno je za-stražilo vojaštvo
Buliginov ustavni načrt. .Petit Parisien" poroča, da niso bila resnična poročila, da se ne izvrši Buliginov ustavni načrt. O načrtu se bo le še posve toval mešani odbor, sestavljen iz ministrov in pa iz zastopnikov zemstev. Osobito se bodo posvetovali, kako izvršiti volitve.
V S i b i r i j o ne morejo pregnati vseh obsojencev ker primanjkuje vojakov spremljevalcev. Vsled tega je v ječah 100 000 oseb, ki so bile obsojene na izgon v S biriio.
Nad 100000 oseb je zaprtih vsled zadnjih nemirov v zahodni Rusiji. Ječe so prenapolnjene in razsajajo med jetniki grozne bolezni. Vsak dan umrje mnogo jetnikov.
Rusko - Poljsko. Približno 600 varšavskih socialistov je priredilo izlet v neki bližnji gozd Za njimi so odposlali pol eskadrona dragoncev, ki so napadli izletnike s sabljami in jih mnogo ranili Prijeli in zaprli so 14 socialistov Vojaški poveljnik v Lodzu je ukazal, da list .Gonier" ne sme izhajati.
Upor kmetov. »Harlungsche Ztg.« poroča iz Rige, da so ustrelili kmetje predvčerajšnjim barona Bistrana. Uporniki plenijo _ v Grobin so oblasti odposlale dra-gonce.
General Kozkov je odstopil prostovoljno, ker je dobival iz Peterburga nasprotujoča si povelja.
V tehničnem kemičnem po-izkusnem laboratoriju ruskega pomorskega ministrstva na otoku Nova Jo-landija pri Peterburgu so se užgale preteklo soboto na dozdaj še nepojašnjen način raz-strelivne snovi. — Eksplozija je bila tako
močna, da je zrušila ves laboratorij. Vsi, ki so se nahajali v laboratoriju, so našli smrt v razvalinah.
Nežna predigra h groznim dogodkom v Rusiji.
V Parizu izhaja demokratiški — kon-stitucijonalni — protivladni ruski list »O s v o b o ž d j e n i j e", ki se pod gornjim naslovom peča z deputacijo zemstev pri carju. To deputacijo označuje za velik zgodovinski dogodek. Car je sprejel očitne nasprotnike samovlade. Povdarjal je svojo ne-omahljivo voljo, ohraniti samodržavo, toda obenem je z enim faktom že s sprejetjem zemcev priznal ruski družbi pravo opozicije proti samo-d r ž t v u. Težko je sedaj oceniti vse nasledke tega fakta. Urednik „0 s v o b o ž -d j e n i j a" Peter Struve, kritikuje besede kneza Trubeckega. Ne bil bi smel govoriti o solidarnosti med zemci-konštituci-jonalci in carjem, ki se trdovratno drži samodržtva.
Tudi se lahko reče sedaj : Samodržtvo je bilo včeraj veliko, 6. (19.) julija je postalo zvito. Knez Mešierskij je naivno cinično izjavil, da car ne bo držal besede. Kam pa je taka politika privedla Ludovika Capeta, tega ni povedal.
Po avdijenci so se nadaljevale tragikomične stvari. Listi so morali izpustiti besede o „ljudskih zastopnikih" in izšla je posebna okrožnica, k* razlaga to zadevo v konštitucijonalnem duhu, v kateri se guvernerjem naroča, naj store vse potrebno, da se za brani razširjenje tolmačenja carjevih besed. S tem činom se je pokazala neod-kritosrčnost in resnična nemožnost solidarnosti med carjem, samodržcem in konšti-tucijonalci.
In tako je avdijenca v Petrovem dvoru za vsakega uvažujočega politika predigra k bojem, ki bodo nastali brez dvoma med sa-modržtvom in ljudstvom. Zsmci so pa vendar le napravili osvobojevalnemu gibanju veliko uslugo, da so privedli carja do tega, da računa s konštitučno mislijo.
Struve zavrača očitanja ruskih soc. demokratov zemcem ; oni preveč opimistiško sodijo o ruski revoluciji, katero menijo, da bi bilo možno takoj organizovati. Na ta mobilizačni ukaz se ljudstvo še ne zgane. To so soc. demokratje britko izkusili dne 1. maja. Nobena organizovana sila še ne obvlada te velike mase. Konštitučno-demokratsko mnenje se more sedaj hitro in trajno razširiti v ljudske zastope in izpremeniti rusko revolucijo iz silnega boja v skupno organizovano gibanje. Taktika zemcev je taktika Mirabeauova, toda v težjih okoliščinah, ko so bile 1 1789—1791. V Rusiji je treba organizovati mogočno osvobojujoče javno mnenje, v katerem bi pred-pravice vladarjev izginile pred državno voljo naroda. To doseči je namen osvobojevalnega gibanja. Predigra je končana, se li kmalu dvigne zavesa ?
Kriza na Ogrskem.
V Deesu je bil preteklo nedeljo ustanovni shod nove stranke. Na shodu je govoril Banffy, ki je naglašal potrebo, da zavlada zopet zaupanje med narodom in vladarjem. Govornik je izjavil, da zastopa načela nagodbe iz leta 1867. V okvirju dua-lizma se mora še nadalje graditi ogrska narodnostna država.
Preteklo nedeljo so priredili budimpe-štanski socialni demokratje velik shod, na katerem so zahtevali splošno volivno pravico. Dezider Bokanyi je napadal one opo-zicionalne voditelje, ki so svoj čas zastopali splošno volivno pravico, a nrčejo zdaj ni česar vedeti o njej. Shod je zahteval, naj izposluje združena opozicija splošno in tajno volivno pravico. Socialni demokratje so skle nili, razširiti 100.000 oklicev, v katerih naj se izjavlja, da se stranka sicer bojuje za splošno volivno pravico, a da ne namerava podpirati sedanje protizakonite vlade proti združeni opoziciji.
„Pester Lloyd" poroča, da namerava ogrski minister za notranje stvari, Kristoffy, v zbornični seji dne 15 septembra predložiti zakonski načrt o splošni in lajni volivni pravici.
Košut namerava dne 6 avgusta sklicati izvrševalni odbor združene opozicije, da se izjavi o splošni in tajni volivni pravici. — Grof Apponyi je že došel v Budimpešto. — Košut se odpelje 12. avgusta v Karlove vare. — V Išl k vladarju odpotujeta ministra Gyorgy in Voros.
Zopet zmaga katoličanov na Laškem.
Benetke, 31. julija. Pri današnjih upravnih volitvah so popolnoma zmagali zmerni katoličani z ogromno večino 2000 glasov.
Profesor Masaryk — prostozidar.
Znani češki vseučiliščni prof. Masaryk v Pragi ima tudi na Slovenskem dovolj pri stašev in učencev, ki njegove pogubne nauke vneto razširjajo; zato bode menda či-
tatelje „Slovenca" zanimalo, ako tu navedemo nekoliko vrstic iz članka, ki ga je praški „Čech" objavil pod zgornjim naslovom. „Cech" piše: „Velika loža II na Nemškem neodvisnih prostozidarjev tako-z»anih templarjev (Guttempler I. O. G T.) je imela dne 22. julija v Gdanskem svoj 16. letni zbor, katerega se je udeležilo 1500 oseb iz vseh dežel »nemške domovine", h kateri se šteje tudi Češko, ker se je shoda udeležil tudi profesor češke univerze v Pragi, dr. Masaryk. Z godbo in petjem se je začel slavnostni večer, na kar je udele žence pozdravil predsednik velike lože B!uwe iz Hamburka. Rekel je, da boj nemških templarjev v preteklem letu je bil blagoslovljen s tem, da je število členov velike lože dne 1. majnika 1905. doseglo impozantnega števila 32 000, ki so razdeljeni v 800 lož. Člen prostozidarjev je tudi konzistorialni predsednik dr. Meyer, ki je v svojem govoru naglašal da protestantski cerkveni uradi s porazu mljenjem podpirajo težnje templarjev. Pri vsakem shodu prostozidarjev je tudi predavanje o kakšnem etičnem predmetu. Tokrat je prevzel predavanje prof dr. Masaryk, ki je govoril o etiki in alkoholu. Govor je bil sicer stvaren toda mi se čudom čudimo kako more člen češke univerze biti obenem člen v Avstriji prepovedanega društva prostozidarjev. Ali se to strinja z rodoljubno častjo češke univerze? Profesor Masaryk je končno spoznal za primerno demaskirati prostozi darstvo, katerega člen je že gotovo postal za svojega bivanja v Berolinu. Iz tega se vidi, da so mu bržkone nemški prostozidarji s svojimi stiki s prostozidarji v avstrijskem učnem ministrstvu pripomagali do profesure na češki univerzi v Pragi. Sedaj se kaže vsa dosedanja delavnost prof. Masaryka na češki univerzi v pravi luči; s tem se razjasnjuje vse njegovo besno sovraštvo do katoliške cerkve in vsa njegova ljubezen do židovstva. Kakšen poguben vpliv je imel Masaryk kot prostozidar na učiteljsko mladino na Češkem! Sedaj g. profesor že vč, da kot varovanec nemških prostozidarjev nima se česa bati v Avstriji, zato je tudi sedaj potegnil krinko z lica. Čudne reči se gode v naši Avstriji!"
Vstaja v Angoli.
L i s a b o n , 31. julija. Portugiška vlada je dobila od guvernerja Angole v por-tugiški Afriki brzojavno obvestilo, da je 6000 mož močna tolpa Kuanhamcev napadla več evropskih naselbin pri Cacondi, p o -morila vse prebivalce in zapa-lila vse hiše. Mnogo Evropcev je umorjenih, med njimi več inženerjev. Francoske misjo-narje (misija „Saint Esprit") so vstaši ujeli, vendar se jim je posrečilo z velikim napo rom uiti. Brzojavka konča s prošnjo, naj se pošljejo vojaška ojačenja.
Prelom v germanizacijo.
V	župniji Poljska Ostrava, ki ima med 20.000 prebivalci samo 500 Nemcev, so se dozdaj otroci čeških starišev vpisovali v matrike nemški; krstni, poročni in mrtvaški listi so se istotako izgotovljali samo v nemškem jeziku. Vse pritožbe radi te germani-zacije so bile brezuspešne Kakor poroča „Ostravsky Deunik", napravil je sedaj češki učitelj v Poljski Ostravi, gospod Jež, prelom v to nepravično prakso Zahteval je da bi se njegov otrok pri krstu vpisal v matrike v češkem jeziku, a upravitelj župnije, gospod Weissmann, tega ni hotel storiti, češ, da ima strog ukaz, uradovati samo v nemškem jeziku, nakar je gospod učitelj Jež izjavil, da ne pusti otroka krstiti, dokler ga ne bode gospod upravitelj vpisal v češkem jeziku Obenem pa je poslal pritožbo notranjemu ministrstvu in kardinalu vratislavskemu. dr. Koppu, radi take nepo-stavnesti. Te dni pa je bilo g. Weissman»u uradno zapovedano, da naj otroka vpiše v matrike v češkem jeziku.
Nov bombni napad v sultanovi palači.
V	Skoplju se govori, da je bila v sultanovi palači vržena bomba, a turške oblasti to skrbno zakrivajo.
Napad na sultana.
V	Carigradu je prijela policija vsled napada na sultana nad 3000 oseb različnih veroizpovedanj in narodnosti. Avstrijsko tvrdko Runzler dolže, da je prodala napa-dovalcem dinamit Pri tvrdki so izvršili hišno preiskavo, ki je pa ostala brez uspeha Tvrdka zdaj zahteva, naj jo turška vlada odškoduje.
Položaj v Stari Srbiji.
Mohamedanski Albanci so ustrelili v Peči z revolverji pravoslavnega sodnijskega prisednika Ivana Effendija. Položaj v dja-kovarski in pečni okolici se je zadnji čas zdatno poslabšal.
Volitve na Srskem.
V	nedeljo so bile zadnje volitve v srbsko skupščino Izvoljenih je bilo: 80 samostojnih radikalcev, 55 zmernih radikalcev 14 narodnjakov, 3 liberalci, 4 naprednjaki! 2 socialista in 1 pristaš kmečke stranke'
Enega poslanca izvolijo 6. avgusta Skupščina je sklicana v zasedanje 7. avgusta. Iz Belgrada je izgnala policija nevarnega anarhista Alberta Kaltenborna, ki je nemški podanik. Dolže ga, da je povzročil zadnje stavke v Belgradu.
Shod katolikov v Nemčiji.
Kol n, 31. julija. Glasila nemškegi katoliškega centra prinašajo poziv na 52 shod nemških katolikov, ki bo letos od 2 0. do 24 avgusta v Strassburgu. Shod otvori slavnostni sprevod rokodelskih in delavskih društev.
Ako se želi kdo izmed Slovencev udeležiti tega zanimivega shoda, dobi natančne podatke v našem uredništvu.
Balkan.
B e 1 g r a d. Štirje Albanci so umorili nekega orožnika srbskega pokoljenja, ki je stal na straži pred vladnim poslopjem v Djakovaru
Italijanska zbornica
je nadaljevala predvčerajšnjim razpravo o podržavljenju železnic. Poslanec Gianturco je predlagal, naj se pogaja vlada o podržavljenju z železniškimi družbami ob Sredozemskem in Jadranskem morju in na Siciliji. — Zbornica je izrekla vladi z 268 proti 112 glasovom zaupnico, nakar so odgodili zasedanje za nedoločen čas.
Gospodarsko gibanje po-znanjskih Poljakov.
Letna poročila poznanjskih poljskih pri-dobninskih in naseljeniških bank ter zadrug izkazujejo velike uspehe in izvanredno marljivost zatiranih Poljakov na Nemškem — Skupni promet zadružne banke pridobnin-skih zadrug na Poznanjskem se je povzdig- j nil od 219 milijonov mark leta 1903. na 278 milijonov mark v letu 1904 Število hipotek zadružne banke znaša 93, površina posestev 563.67443 hektarjev. Blagajni za vzajemno pomoč na Poznanjskem je pripadalo 1. 1903. 379 članov, 1904 pa 463. — Banka za kmetijstvo in industrijo na Poznanjskem ima letos 13 milijonov mark več prometa na leto kot lani (53 milijonov mark proti 40 milijonom). Ljudske banke v Mo-gilnem, Srodi, Krotošinu in Ostrovu imajo vedno več članov. — Parcelacijska zadruga poljskih kmetov je parcelirala 7157 juter zemljišča, torej, odkar obstoji je razdelila že 47894 juter med 1083 kupce. Deželna banka v Poznanju je imela 1. 1904. 300.000 mark dobička. To so zelo lepi uspehi in Nemci jih niso več kaj veseli.
Poglavje o nemški kulturi.
Nemški državni štatistiški urad izkazuje med nemškimi dijaki sledečo odstotno izka-zilo kazni in prestopkov nemških dijakov: od 10.000 dijakov jih je bilo zaradi razža-ljenj obsojenih 1. 1899 17 9%; zaradi nasilja in pretenja oblastem 13 9%; zaradi poškodovanja lastnine 10 5 %. Dr. Wittich, ki pri-občuje ta izkaz, da se nemški dijaki v tem oziru prav nič ne odlikujejo od navadnih kmečkih fantov, delavcev in velikomestnega proletarijata. Večina teh prestopkov se je zgodilo v pijanosti in sicer večjidel v stanju surove in najvišje pijanosti.
Boj med francoskimi in nemškimi policisti v Afriki.
V južnem Kamerunu in sicer v vasi Missum Missum se je vršil krvav boj med francoskimi in nemškimi policijskimi četami. Nemci so usmrtili več francoskih policistov. Francozi so nato proglasili v Missum-Missumu vojno stanje in zdaj trde Nemci kakor tudi Francozi, da pripada kraj njim. Kako se bo raz vila zadeva, se še ne ve.
Maroko.
Nemški poslanik na Španskem pl. Ra-dovitz je naznanil španskemu ministru Mon-tero Riosu, naj zborujejo zastopniki držav ki se b do pečali z rešitvijo maroških spor-' nih vprašanj, v Madridu.
Kreta.
Krščanski vstaši so priredili shod, na katerem so sklenili, da se ne namerajo ravnati po navodilih, ki so jih naznanili konzuli velevlastij v oklicu na krečan-sko prebivalstvo.
Francosko vojno brodovje na Angleškem.
»Koln. Ztg." poročajo, da so določili spored za obisk francoskega brodovja na Angleškem. Dne 7. avgusta priplove v Cowes ob severni obali otoka Wnigt. Angleži nameravajo sprejeti svoje francoske goste na način ki ga še ni videl svet. Francozi ob iščejo tudi Portsmouth in London. Francosko brodovje namerava ostati v angleških vodah sedem dni. Angleški kralj Edvard namerava z angleškimi princi 9. avgusta obiskati francosko brodovje. Francoske častnike bo kralj slovesno sprejel in jim najbrže priredil ples na kraljevem dvoru. Tudi obe angleški zbornici nameravata pogostiti Francoze v \Vest-
minster-Halle, kar je posebne velike polj. tične važnosti.
Društvo »Kamnik" družbi sv. Cirilu In Metoda.
V nedeljo je priredilo društvo »Kamni k" v Kamniku s sodelovanjem slov. kat akadem društva »Danice" slavnostni koncert s prosto zabavo na vrtu hotela »Fischer". Društvo je hotelo s tem proslaviti 201etni obstanek družbe sv. Cirila in Metoda. Cisti dobiček je bil namenjen družbi.
Oboje se je posrečilo nad pričakovanje Slavnostni koncert se je vršil tako lepo in precizno, vse točke so bile popolne in občinstva je bilo toliko, da je društvo .Kamnik" doseglo prvi svoj namen, slovesno in vredno praznovati družbino 201etnico. Koncert pa je dal na drugi strani tudi materi-jelnega dobička družbi, tako da prirediteljem lahko čestitamo na popolnem uspehu.
Koncert se je pričel ob 5. uri popoldne. Zaseden je bil zadnji kotiček obširnega Fi-scherjevega vrta. Navzočih je bilo tudi precej visokih gostov, veliko število kopaliških gostov, mnogo jih je prihitelo iz Ljubljane in drugod, a tudi vrli Kamničani sami niso zaostali, ampah jih je bilo navzočih lepo število.
Koncert so otvorile vrle gospice društvene tamburašinje, ki so res dobro udarjale »Naprej zastava Slave!" Že pri nastopu se je vse zanimalo za dične gospice v krasnih jugoslovanskih čepicah. Igrale so z veliko sigurnostjo in preciznostjo in vendar so v nedeljo nastopile prvikrat zunaj pred tolikim občinstvom. Zato so pa žele tudi zasluženo pohvalo pri vsaki točki Vrlim gospicam kličemo: Le tako naprej!
Izborno je pel pod vodstvom g. H e y -bala društveni zbor, ki mu gotovo ni kmalu kos kaki drugi mešani zbor. S finim prednašanjem se je odlikoval dijaški kvartet in občudovali smo krasno solopetje tenorista g. fil. R o b i d e. Najlepša in najbolj umetniško dovršena pa je bila gotovo točka: Koncert za gosli, sviral g. H e y b a 1. Bil je to res pravi užitek. Vse točke je občinstvo pozdravljalo in odobravalo z burnim ploskanjem.
Slavnostni govor je govoril g. fil. Marinko, predsednik »Danice«. Govornik pozdravi navzoče v imenu katoL narod, di-jaštva in se zahvali za vabilo k sodelovanju, kateremu se je katol. nar. dijaštvorado odzvalo. Omenjeno dijaštvo rado sodeluje povsod, akoravno nasprotniki v svoji lažnji-vosti trosijo okoli resnici nasprotujoče stvari. To pa delajo zato, ker mi v resnici dela m o in se nas vsled tega boje. Nam Slovencem je treba edinosti. Imamo dosti skupnih stvari. In prva stvar, za katero se me-ramo brigati vsi, je pouk slovenske dece. Umetno so nas razdelili, da bi nas lažje uničili: le glejmo beneške in ogrske Slovence. Vse svoje kulturne sile moramo osredotočiti, da rešimo svojo domovino, delajmo po zgledu družbe sv. Cirila in Metoda, da ostane naša. Ako tudi smo izgubili veliko in nas je Slovencev le še poldrugi milijon, vendar pa nas pri vsem tem navdaja prepričanje in zavest, da smo vse, kar smo storili in ustvarili v teh žalostnih razmerah, ustvarili brez tuje pomoči, iz sebe. To kaže. da je velika naša notranja moč. Pri delu je treba mirnosti in neustrašenosti, treba je imeti pred seboj jasno začrtano pot, ki vede do jasnega cilja. To je prvi pogoj uspeha. To se kaže tembolj danes, ko v tem krogu praznuje družba 201etnico svojega delovanja. Ravno iz delovanja te družbe odsevajo vse te lastnosti.
Njenega rojstva niso spremljale bojne fanfare. Ljubezni tihi spev je pozdravil njeno rojstvo, spev radosti, ki se je porodila v duši naroda, videčega, da so njegovi sinovi pripravljeni braniti njegovo bodočnost, njegovo deco. Zdi se, kakor bi bil tedaj narod instinktivno čutil, da ni več daleč čas, ko bode čez naša polja zavela strupena sapa liberalizma, koja je imela, pomnožena po raznih osebnih nasprotjih in koristih, zbuditi po naši domovini vihar, ki ne sklanja le našega narodnega drevesa, marveč ki mu je naravnost polomil mnogo najlepših vej in ki nam je v domovini opustošil mnogo lepih nad, nam vzel v tujini ugled. Zato se je takoj oklenil nove družbe z vso ljubeznijo, in ta je pognala tako močne korenine v narodovem organizmu, da jih ni bilo več moč izruvati. Prišle so nad družbo težke ure, kar pa je družbi le koristilo, kajti družba je vsled tega hodila pot, o kateri danes lahko rečemo, da je bila prava, ker si je tako družba pridobila splošen ugled, tako, da .. . ,re<5emo da ga ni zavednega Slovenca, ki bi ji ne bil dejansko naklonjen iz vsega srca.
Govornik želi. da bi družba res dosegla ono, kar izkuša doseči Slovencem in da bi čez 30 let mogli reči ©b njeni 50 letnici, da je dosegla družba to, da ima vsak slovenski otrok šolsko vzgojo v slovenskem jeziku. Burno in viharno ploskanje je sledilo izbor-nemu govoru.
Nato je siedilo zopet tamburanje in petje, zabava je postala animirana in ži-
vabna. Le s težkim srcem so se Ljubljančani ločili od prijetne družbe, ko so morali pohiteti na večerni vlak. Posebno veselje je vzbujala na koncu šaljiva opera „Grajščak in kmet" ki je vzbudila mnogo neprisiljenega smeha.
Lepo prireditev je vsak pač zapuščal z mislijo: Bila je lepa in izvrstna prireditev, ki dela čast društvu „Kamniku", njegovim tamburašinjam, pev. zboru in katoliškemu narodnemu dijaštvu, ki je sodelovalo pri tem slavnostnem koncertu
Dnevne novice.
V Maribor ! Dne 3. in 4. septembra se vrši poučno letno zborovanje »Slovenske kršč. soc. zveze" in remaije k Materi Milosti v Maribaru. Iz Ljubljane vozi vMaribor poseben vlak. Častite župne urade prosimo, da v tej zadevi blagohotno posredujejo. Udeleže se naj samo moški. Iz vsake župnije naj bi šlo par mož in mladeničev, tudi iz onih župnij, kjer še ni izobraževalnih društev. Vsa naša društva prosimo, n j imajo takoj tozadevna posvetovanja ter naj nam javijo, koliko udeležencev bo iz njihovega kraja. — Odbor .Slov. kršč. soc. zveze".
n
Odgovor »Slovenske dijaške zveze" ,,SI o venskemu Narodu". Prejeli smo: Z ozirom na včerajšnjo notico v „Narodu", prosimo slavno uredništvo, da priobčite sledeče vrstice „Na-rodu" v pojasnilo: Člani „Slov. dij. zveze" obstojajo do sedaj skoro še iz samih lajikev visokošolcev in le samo trije gg. bogoslovci so dosedaj v društvu, izmed katerih pa ni nihče v odboru. Sedaj je članov že čez 40, in upamo, da bo število kmalu naraslo nad 60. Kar se tiče glede naše inteligence, moramo pripomniti, da je hodila v iste šole kakor liberalna in poseča tudi sedaj ista vseučilišča kakor Vi. Za danes bo menda dosti. Isto izjavo smo podali tudi „Narodu". Za odbor: Rožič, predsednik; B a j u k, tajnik.
Alojzijevišče. Za novega ravnatelja v kn.-šk. Alojzijevišču v Ljubljani je imenovan prečast. g. dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Vič. g. profesor dr. Josip Gruden se je vsled bolehnosti tej časti odpovedal.
Zaplenjene, razglednice v
Pulju. Iz Pulja: Že več dni preiskujejo uradniki tukajšnjega policijskega komisarjata vse bukvarne, prodajalnice papirja in trafike ter zaplenjujejo vse razglednice, kjer je iz kopnega naslikano ali fo -tografirano puljsko vojno in trgovinsko pristanišče. Zaplenili s« že 100.000 razglednic. £e pred nekaj meseci je oblast poostrila prepoved napravljati fotografije utrdb, ni pa prepovedala predaje razglednic, ki so že prometu. Sedanjega zapleajevanja najbrže ni ukazala vojaška oblast, ampak politična in sicer zato, da se sodišče definitivno izreče o tem se li smejo take razglednice prodajati ali ne.
—	Delovanje istrskih kmečkih zadrug. Istrska kmetijska družba v Poreču nima za Hrvate nobenega poseb nega pomena, ker je vsa v italijanskih ro kah. Marljivo pa delujejo lokalne kmečke zadruge, bodisi italijanske, bodisi hrvaške Posebno delavna je hrvaška v Kastavu. Nabavila si je 50 različnih poljskih orodij in jih razdelila med svoje člane v kastavskem okrožju, 4 bike in več krav najboljše vrste Nabavila si je 105 kvintalov bakrovega sulfata za škropljenje trt in ameriške trte, varne pred peronosporo — Koncem leta 1904. je imela zadruga 906067 K dohodkov 7934 13 K pa stroškov, torej je dobička 112654 K
—	Zadruga je jela tudi zavarovati živino članov.
—	Toliko časa pil, da je umrl.
Umrl je v Kaplji vasi dne 28. t mes. znani Valentin Lah vsled žganja. Pil je žganje zjutraj in potem en liter žganja nesel domov in pil toliko časa da je dušo izdihnil.
—	Vojaške vesti. Tukajšni 1. b a-taljon 17. pešpolka odpeljal se je danes ob 12 uri 28 min. po polnoči k pol-kovnim vajam v Celovec. — Vojaška godba in štab 2 7. pešpolka odšla sta k polku na Rakek včeraj dopoldne.
—	Vest, da bo imenovan ekscel. p o d -maršal baron Malovetz kor-nim poveljnikom v Zagrebu, prinesel je „Slovenec" že pred deseti m i dnevi, torej davno predno se je razglasilo oficijelno imenovanje. Poveljnikom 6. pehotne divizije na mesto barona Malo-wetza je imenovan generalni major Anton Marsch, doslej poveljnik 48. pehotne brigade.
—	Spominska knjiga .Da-
»sce°
, t o desetih 1 e t i h" se je
razposlala vsled prevelikih stroškov le onim
naročnikom zastonj, ki so že plačali naročnino za lanski letnik (vide .Zora", X. 1., sag. 68), drugim pa na ogled. Cena knjigi je 2 K in prosimo vse one gg., ki ne mislijo knjige vzeti, dajo vrnejo upravništvu: g. phil. Ernst Tomec, Ljubljana, Dunajska cesta 6 /III. Kdor je pomotoma ni dobil, naj jo reklamira istotako pri upravniku.
Upravništvo „Zore".
—	Ogenj na Studencu je gasila, kakor se nam poroča tudi jako spretna požarna bramba iz Bizovika. Bila je prva na mestu.
—	Konkurenca Gradežu. Gra-dež se sicer razvija, ali dobil je najbrže jrecej nevarnega konkurenta v kraju Lg-nano na morski obali v Benečiji V Lignano jo furlanski železnici ni daleč, iz L<gnana je tudi blizu v Benetke. Zveza je boljša nego z Gradežem. L gnano se nahaja sicer šele v prvem razvitku, ali nevarno je, da se razvije na škodo Gradežu, ako se ne bo znalo v tem slednjem kraju zabraniti tega. Kopališče" v Lignanu je letos polno, (seveda tudi Gradež) tudi nekaj goriških Slovencev je tam.
—	Tatvin v Trstu ni konca ne kraja. V ulici Salice so vlomili neznani tatovi v stanovanje trgovca Cesca. Pokradl niso ničesar, ker so jih pri vlam-ljanju blagajne nekaj zmotili. Kakor vedno, so tudi sedaj srečno odnesli pete in gospodar g. Cesca je stvar naznanil policiji, ki tatov ni mogla zaslediti. Hišnica je povedala, da so prišli trije elegantno napravljeni mladeniči, katerih pa potem ni več videla. — Tudi samoumori v Trstu ne ponehajo. 30. t. m. se je ustrelil v gostilni „Alla Luna" na trgu Goldoni neznan tujec
—	Mrtvega so našli v njegovi kleti v Rihpocu, občina Trebnjo posestnika Janeza z,elko. Zadela ga je kap.
—	Razstavo vajenških del so v nedeljo otvorili v Radovljici.
—	Za župana v Toplicah je izvoljen g. Ivan b i t a r.
—	Aretirali so v Gorici radi brezposelnosti 26 let starega Abdona B a -d e r j a.
—	Umrl je v Zagrebu trgovec gosp. Filip C u r t i n.
—	Boga preklinjal. Včeraj po-poludne so srečali orožniki na cesti v Moste gologlavega moža. Ker se jim ja zdel sumljiv, so ga ustavili in ga prašali za ime in od kod da je. Imena ni hotel povedati, rekel je le, da je Ljubljančan. Gostilničarka Marija Novak je orožnikoma pravila, da je ta človek v njeni gostilni sitnaril in upil. Li-kozar France, tako je ime aretovanca, je na to roko proti nebu dvignil in Boga pre klinjal, zakaj da ga je ustvaril. Ko sta ga pa orožnika hotela ukleniti, začel je mahati in suvati z rokama, ter je orožnika po rokah opraskal. Izročen je bil sodišču.
—	Utonil je France Beretič, delavec iz Rodika pri Sežani doma. Kopal se je tremi drugimi delavci pri kopališču južne železnice in ker ni pazil, zabredel je v glo bino, kjer je plavania nevešč, utonil.
—	Kdor se hoče udeležiti orožnih vaj kot kolesar proti do ločeni odškodnini, ki se izplača koncem vaj, mora se nemudoma zglasiti pismeno ali paustnopri najbližji politični oblasti svojega bivališča
—	Nemške tvrdke za izvažanje v Trstu. Iz Hamburga poročajo: Zagotavlja se, da dvanajst velikih tvrdk iz Hamburga in Bremena odpre s 1. januarjem svoje zaloge za izvažanje; na ta način se hočejo izogniti visokim carinam nove nemške trgovinske pogodbe.
—	Mnogo občinskih svetnikov in zastopnikov občin istrskih je imelo to nedeljo sejo. kjer so se posvetovali o italijanskem vseučiliškem vprašanju,
—	Veliko vrtno veselico priredita v nedeljo, dne 13. avgusta t. 1. moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda t Kamniku na korist družbi!
—	Toča je napravila v občini St. Jurij pod Kumom 22. t mes. za 20 000 kron škode.
—	Utopljenega so našli na Koroškem 65 let starega Andreja R i b n i k a r-j a , doma od Sv. Križa pri Tržiču.
—	Duhovne vaje za gdč. učiteljice bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani 21., 22 in 23. avgusta; začetni govor bo 20. avgusta zvečer, sklepni govor in skupno sveto obhajilo pa 24. avg. zjutraj. Gdč. učiteljice, ki se jih hočejo udeležiti, naj to sporoče predstojništvu uršulin-skega samostana do 19 avgusta. Drugi ali tretji dan pobožnosti ni mogoče vstopiti
—	Žrtev vročine. Iz Kandije nam pišejo, da je tamkaj umrla zasebnica Frančiška Pire kot žrtev zadnje neznosne vročine. Pokojnica je bila jako marljiva ženska. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je žela žito pri neki prijateljici in je vsa segreta od vročine pila vodo. A vzlic temu, da se je takoj slabo počutila, je ni bilo vzdržati, da ne bi šla popoldne zopet na njivo. A
komaj je revica začela žeti, se je onesvestila in je na večer komaj prišla domov. Legla je in ni več vstala. Dobila je pljučnico in je dne 29. t. mes. po hudih mukah umrla.
— Opozarjamo na današnji oglas, katerim se priporoča mladenič za službo pomožnega učitelja.
Štajerske noulce.
š Štajerski Slovenci, snujte posojilnice! Pod tem naslovom pnob čuje ^Slovenska zadruga" članek, v katerem pravi : „Kakor smo že zadnjič omenili, je za velike sodne kraje, kakršni so ptujski 60000 stanovalci, ali mariborski, slovenje-bistriški in drugi, premalo to, ako imajo le eno ali dve posojilnici. Z narodnegospodar-skega stališča tudi ne odobrujemo, da so cele dekanije (^avrč, Vuzenica) brez posojilnice. Ob nemški meji, ob Muri in Dravi, morala bi vsaka župnija imeti svojo posojilnico. Zato poživljamo vse domoljube v teh krajih, da se podajo na delo in da osnujejo po jasi še kakih 20—40 posojilnic na slovenskem Stajerju". — Kdor želi v tem oziru svetov in pomoči, naj se obrne na
.Zadružno š
Sta-
od-
zvezo" v Ljubljani. „Proč od Rima" na jerrkem. Na štajerskem je letos padlo 470 oseb od katoličanstva, in sicer k protestantizmu 358, k starim katoličanom pa 112 oseb. V Mariboru je odpadlo 140, v Gradcu 117. v Celju 40, v Ljubnem 24, v Mtirzzuschlagu 7, v Brucku ob Muri 7, v Stajncu 6, v Rotenmanu 6 v Pegavu 4, v Feldbachu 2, v Radgoni 2 in v Marijinem Celju 1 oseba k protestantizmu.
š Poizkušeni samoumor. Hišni mizar hotela „Erzherzog Johann" v Mariboru je izpil te dni strup. Hudo zastrupljenega so prepeljali v bolnico. Vzrok poizku-šenega "arooumera „nesrečna ljubezen".
š Čitalnica v Slovenski Bistrici priredi prihodnjo sredo, dne 2. a v g u s t a t, 1„ v gostilni g. Franceta Krulca zabavni večer s sodelovanjem „slovenjebistriškega pevskega društva" in ^pohorskih šramelnov" ter vabi Slovence iz mesta in okolice, da se snidejo v čim večjem številu. Začetek ob 8. uri zvečer.
š Samoumor. V ponedeljek, dne 31. julija, se je ustrelil v Mariboru v neki gostilni v Vitrinjski ulici sodnijski sluga Mat. M i s 1 o v i č. Prvo krogljo je vstrelil v prsa, tri pa v glavo. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer bo bržkone kmalu umrl. Zapustil ni nobenega pisma, iz katerega bi se dalo sklepati, zakaj je to storil. Mož je že hodil dalje časa ves zmešan okoli. Mnogo so krivi družbinski prepiri.
š Bralno in pevsko društvo ,,Maribor" priredi v nedeljo, dne 6. avgusta izlet v Hoče, kjer priredi na vrtu gostilne g. Gselmana koncert, začetek ob 3. uri popoldne
š Bogata beračica. Dne 27. ju Iija je umrla v Gradcu neka Vincencija B r e i n e r , ki je živela jako siromašno, iskala podporo javne dobrodelnosti in iskala po gozdih suhljadi. Spala je na dveh lese nih zabojih. Ko so po njeni smrti preiskali njeno stanovanje, našli so med cunjami za 410.800 kron vrednostnih papirjev. Zena se je bala roparjev, zato je živela kot beračica.
š V Gradec je došel novi poveljnik 7. pešpolka polkovnik Frančišek Pankert.
š Telefonsko omrežje prena-rede v Gradcu. Žice ne bodo več na prostem, marveč p o d z e m 1 j o. Na ta način nevihte ne bodo ovirale rednega prometa.
š srčna kap je zadela na planinah graškega umetnega vrtnarja in predsednika graškega „Turnvereina" Karola C u n o
Ljubljanske noulce.
lj Uradne ure »Slovenske dijaške zveze" so radi obilih poslov v torek in petek od 10. — 12. ure dopoldne
lj Poročil se bo v soboto g. Ferdinand P f e i f e r z gospdč. Marico F r a n z o t, hčerko dobro znanega restav raterja in posestnika g. Štefana Franzota.
lj Predrzen tat v Rožni dolini, kateremu se je zdelo prijetno, pri g. Per-metu skozi okno v sobo priti po 100 kron denarja, se je hitro skesal in je prinesel z denarnico vred še 50 kron nazaj, katere je položil blizu vrtne ograje. Tiček mora biti v bližini. Rožnodolinci pazite !
lj Romarji z Moravskega. Dne 22. t. mes. ob 3. uri 34 min. zjutraj se bodo pripeljali mimo Ljubljane moravski romarji v Palestino. Tu bodo zajtrkovali ter se odpeljejo ob 4. uri 12 min. dalje. Iz Palestine nazaj se bodo peljali mimo Ljubljane 31. avgusta ob 5. uri 16 min. popoldne. Tu ostanejo na povratku eno uro ter porabijo ta čas za večerjo
lj Poročil se je c. kr. davčni inšpektor g. dr. E r i c h M U h 1 e i s e n gdč. Pepino p 1. Wolff.
lj Koncert ljubljanske »Društvene godbe" se vrši jutri, v sredo na vrtu hotela .Ilirija"— Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
lj Aretovan je bil včeraj pečarski pomočnik Anton Kovač rodom iz Zagreba, ker je sumljiv, da je ukradel svojemu tovarišu Ivanu Zaplotniku denarnico s K 5 52, katero je bil položil, med tem ko je zaspal na nočno omarico. Kovač je tudi sumljiv, da je ukradel aprila meseca pečarskemu pomočniku Jurij Kranjcu 50 kron denarja in srečko Rdečega križa
lj Pes popadel je predvčerajšnjim zvečer na Marije Terezije cesti g. kancelista Mat jo Lavrenčiča in ga poškodoval na nogi. — Na dvorišču ljubljanskega gradu je popadel pes hlapca Ignacija Otorepeca in ga poškodoval na desni nogi ter mu raztrgal hlače Lastnika psov sta znana.
lj Prvo grozdje je prišlo v soboto na tukajšaji trg. Prodajali so ga po 80 vin. klg.
lj Burno noč je imela danes ponoči ljubljanska policija. Aretirala je 12 oseb radi raznih prestopkov, med njimi 4 ženske.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe v korist pogorelcem v Horjulu se vrši danes, v torek, v „Narod-nem domu". Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 h.
lj Izgubil je nekdo zlat prstan z rdečim kamnom na poti s Prul do sv. Jakoba
mostu. Oidd naj se na magistratu.
Razne stvari.
Najnovejše.
Odbita prošnja velikega kneza. Car je odbil prošnjo velikega kneza Cirila, da bi se smel oženiti z ločeno ženo hesenškega nadvojvode.
Kaznovana pijanka. Zena Abrahama Stancsicsa v Devi se je tako na-pila, da se je na dvorišču svoje hiše nezavestna zgrudila. Ko je spala, prišli so k njej prašiči in ji odgrizli obe ušesi ter meso na roki.
Nečloveška mati. V Losce na Ogrskem je Suzana Sevkan razsekala svojega 6 mesecev starega otroka in kosce vrgla podganam.
Budimpeštanski brzovlak št 602 je skočil raz tir na progi med Bra-nycisko in Devo. Proga je poškodovana, ranjen ni bil nihče.
Tuniški bejje nevarno obolel. Sest oseb je ubila strela v letovišču Coney Island pri New Yorku, ranila je pa nad 40 oseb.
Na smrt so obsodiliv Londonu lekarniškega pomočnikn Devereuxa, ki je zastrupil svojo ženo in dva otroka.
Originalen banket. VBukareštu stavka sedaj do 800 strojarskih pomočnikov, s katerimi simpatizujejo tudi drugi rokodelci. Ob priliki velikega shoda so priredili banket za tisoč oseb, na katerega so povabili tudi zastopnike časopisja in druge veljake. Ta banket je b i zanimiv raditega, ker so bile na razpolago le take jedi, ki jih stavkujoči dobivajo v podporo od svojih tovarišev: kruh, ovčji sir, grozdje, jagode itd. ter posodice vode. Vkljub temu so bili govori zanosni in solidarni ter razpoloženje živahno.
Od učenca do milijonarja. V
Kaliforniji je nastopil nov milijouar, 21 letni Walter Scott, ki je bil poprej učenec v zlatih rovih. V .dolini smrti" je slučajno našel zlato in srebrno žilo. Imel je toliko pameti, da je svojo iznajdbo zamolčal toliko časa, da je mogel kupiti oni del zemlje. Strokovnjaki so cenili njegovo najdbo na 10 milijonov dolarjev. Neka družba mu že sedaj ponuja pet milijonov, a on zahteva 20 miljonov. Sedaj potuje po Ameriki in pridno razsipava denar. Samo za vožnjo izmeče več tisoč dolarjev.
Nova verska sekta. V Ružo-dolu pri Libercah na Češkem se je ustanovila nova verska sekta pod imenom „Ad-ventisti sedmega dne". Voditelj teh ljudij je neki fotograf Gruber, v čegar domu se vsak praznik, t j. vsako soboto vrše shodi. Sekta ima celo vrsto vernikov, večinoma žen in otrok.
Za človeka v smrt. Pri postaji Spillern je, kakor poročajo z Dunaja, hotel železniški paznik spraviti s tira nekega moža, ki se je vlegel na tir, da bi ga povozil vlak. V zadnjem trenutku ga je odtrgal s tira, a vlak je podrl rešilca in ga raztrgal na kosce. Železniški paznik zapušča vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroci.
Prodana žena. Kmet Jožef Mihof-fer v Pankoti je opazil, da ga njegova žena vara. Prepustil je svojo ženo za 200 kron njenemu ljubimcu Karolu Foldesu, ki mu je to vsoto tudi takoj izplačal. — Takoj ko je kmet dobil kupnino za ženo, je nezvesto polovico izročil Foldesu, pri katerem bo počakala, da se konča tožba o ločitvi zakona, nakar se bo poročila z ljubimcem.
Svojo glavo prodal. Neki londonski kočijaž je prišel vsled velikega štrajka kočijažev v angleški rezidenci s
svejo družino v veliko bedo. Zraven tega je prišla še bslezen njegove žene in enega njegovih otrok. Zdravnik, h kateremu se je v tej stiki zatekel kočijaž, je opazil neraz-merno dolgo glavo kočijaževo in mu ponujal 100 mark, ako mu jo odstopi po svoji smrti. Zadovoljen je bil kočijaž s to vsoto, katera ga je rešila največje bede tem bolj, ker je imel ta predmet izročiti zdravniku po smrti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Trst, 1. avgusta. Pri denarju, določenem za novo norišnico na Rumerjevem zemljišču, je zmanjkalo 15.000 kron. Dasi »Riforma" in „Sole" javno imenujeta laške občinske svetnike, posebno vodjo dr. Vene z i a n a tatove, in je imel stvar že v rokah sodnik Chersich, se še ni ničesar v tej zadevi ukrenilo.
Budimpešta, 1. avgusta. Honvedni minister je izdal odlok, na podlagi katerega se bodo morali oglašati vojaški novinci ne več v občinah, v katere so pristojni, ampak na deželi pri orožniških postajah, v Budimpešti pa pri drž. policiji. S tem odlokom se hoče razbiti odpor opozicije.
Budimpešta, 1. avgusta. Železniški minister bo tekom avgusta umirovil 180 železničarjev, ki so nad 60 let stari. Istodobno bo avanziralo 120 železničarjev.
Dunaj, 1. avgusta. Z današnjim dnem so tukajšnji mesarji povišali ceno mesu pri vsaki kategoriji za 10 h.
Lipsko, 1. avgusta. Vse predilnice in barvarije na Saksonskem in Turinškem so z a t v o -rili. 60.000 delavcevjebrez dela, 2000 tovarn zaprtih.
Kodanj, 1. avgusta. Nemški cesar se je pripeljal sem. Na obrežju ga je čakala velika množica, ki ga je pa silno hladno sprejela.
Sredeo, 1. avgusta. Iz Carigrada poročajo: Policija je vdrla v bolgarski eksar-hat in zaplenila vse listine. Dva uradnika in vse uslužbence z ženami vred so zaprli.
Carigrad, 1. avgusta. Bolgarskega inšpektorja Naumana so zaprli, ker sta bili nanj poslani 2 bombi.
Cetinje, 1. avgusta. Predsednik črnogorskega državnega sveta, Boso Petrovič, je odšel v Berano, da se snide s turškim valijem kosovskega vilajeta, da se dogovorita, kako napraviti na meji med prebivalstvom in vstaši red.
Rim, 1. avgusta. Poslanec B a r z i -1 a i je izjavil z ozirom na neke vesti po slovanskih listih, da ni verjetna zveza med Italijani in Cehi. Popolnoma nemogoča pa je zveza med Slovenci in Italijani.
L'Aja, 1. avgusta. Nizozemske čete, poslane proti vstašem v Boni na otoku Ce-lebes, so se izkrcale in porušile utrdbe glavnega mesta Radjouva. Nizozemci so izgubili 25 mož, vstaški princ pa 270.
Belgrad, 1. avgusta. Tu so poslali v pokoj policijskega ravnatelja Petroviča, ker je bil baje ob priliki stavke uslužbencev elektriških naprav preveč popustljiv.
Peterburg, 1. avgusta. V mornariškem ministrstvu se je zgodila strašna eksplozija. Več zgradb je porušenih. Sodijo, da se je zgodil dinamitni atentat. Podrobnosti o tem še ni.
Berolin, 1. avgusta. Agencija Laffan poroča iz Peterburga: Car je imenoval komisijo, ki naj preiskuje vzroke upora med baltiškimi in črnomorskimi pomorščaki. — Predsednik je mornariški minister Birilev. Komisija se je bavila z disciplino med častniki in postopanjem z moštvom.
Peterburg, 1. avgusta. 5500 delavcev v nevskih ladjedelnicah stavka, Miru niso kalili.
Peterburg, 1. avgusta. Carjevo jahto „Nuba" popravljajo. V avgustu bo popolnoma popravljena. Vsled tega so nastale govorice, da bo car jeseni nastopil večje potovanje.
Niini liovgorod, 1. avg. Židje beže iz Nižni Novgoroda. Izgredi proti Židom se ponavljajo. 400 Židov je pobegnilo v Kazan.
Peterburg, 1. avgusta. Prihajajo poročila, da se mobilizacija 13. vojnega zbora vrši s silnimi težavami. Reservisti uprizarjajo izgrede. Oblasti so brez moči. Na ceste si nihče ne upa, ker divjajo po
njih pijani reservisti. Prodajalnice v okrožju so zaprte, istotako hišna vrata.
Peterburg, 1. avgusta. Večja skupina odličnih Poljakov je izročila predsedstvu državnega sveta narodnostne zahteve Poljakov, ki se popolnoma krijejo z zahtevami poljske narodne demokratične stranke.
London, 1. avgusta. »Times" priob-čuje iz Peterburga: Predsednik izvrševalnega odbora shoda zemstev Golovin je prispel v Peterburg, da protestira proti hišnim preiskavam, ki so se vršile v Moskvi. Gotovina je drž. tajnik grof Šolski jako prijazno sprejel. Golovin je dejal grofu: „Mi se prilagodujemo carjevi želji, ki je pozval Ruse, da proučavajo vprašanje reform, a nam se delajo zapreke. Zabraniti so nam hoteli skupščino in sedaj nas imajo za tajne zarotnike. Golovin je prosil Šolskega, da posreduje na najvišjem mestu, da se pre preči nepostavnosti, ki vzbujajo nezadovoljstvo. Grof Šolski je rekel, da bo vse storil, da se to izvrši in da bo šel na roko zem-strom. Šolski je izrekel obžalovanje, da ga niso prej prašali za svet. Ustava, katero so sklenila zemstva, ima mnogo točk, katere bi on lahko sprejel v preosnovani osnovi za reforme, katero je 17. julija izročil carju. Prekasno še ni, ker ima čar stvar v rokah. Šolski je pristavil, da je ustavna osnova Buliginova znatno preustrojena in da bo tako precej soglašala z idejami skupščine zemstev. Razgovor med Golovinom in generalom Trepovom je imel pa popolnoma drugačen karakter. Zaman se je Golovin skliceval na carjev reskript. »Moj nalog", dejal je Trepov, ,da se skupščina razide, bi se moral izvršiti. Vi bi lahko protestirali, a ker ste se uprli, morate nositi posledice". Golovin je končno izročil Trepovu besedilo manifesta na narod, ki je bil sprejet v skupščini.
London, 1. avgusta. Rojstni dan ruskega prestolonaslednika velja sedaj za dan rojstva nove ruske ustave. Danes se vrši e tem kronski svet, v katerem se bo vršilo zadnje branje prenarejenega ustavnega načrta. K seji kronskega sveta je car povabil tudi več državnih svetnikov.
New York, 1. avgusta. Japonski mirovni pooblaščenec Sato se je izjavil, da imajo vsi mirovni pooblaščenci tako obširna pooblastila, da jim ni treba pred sklepanjem vpraševati svojih vlad za sklepe.
Pariz, 1. avgusta. Dopisniku lista »Echo de Pariš" je admiral Birilev potrdil vest, da je cesar Viljem pri sestanku z ruskim carjem nagovarjal carja, naj odločno nadaljuje vojsko ter mu je obljubil denarno pomoč, in da bo Nemčija v Evropi varovala mir. Nemški cesar je carju ponudil kielske ladjedelnice za zgradbo novih ruskih ladij.
(Ueteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a « a	Čai opazovanji	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	VetroTl	Nebo"	.afa Oh
31	9. zveč.	736-0	+23 0	sl. jvzh.	jasno	
	7. zjutr.	735 9	+18-9	sl. VZSVZ.	n	0-0
	2. pop.	734 0	+30-2	sl. szah.	pol obl.	
Srednja včerajšnja temp. +23 5°, norm. +19 7°.
Tržna poročila
od dne 31 julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.02 do 16.04; rž za okt. K 12.90, do K 12.92; oves za okt. K 1156 do 11.58; koruza za julij K —.— do
5tcmoucmje
£ s 3 sobami in predsobo ter £ vsemi pritiklinami se od(la ^ takoj ali z novem, v najem. Več se izve Sv. Petra nasip št. 49, pritličje.
Marljivo ^ prodajalko
z nekoliko prakse, zmožno obeh jezikov z dobrimi izpričevali
iŠČe	1532 3_i
tvrdka Jos. Schumi
Ljubljana, Gradišče.
Žitnik.
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav	1194 104_13
Prve ljubljanske
velike pratarne za kavo?
^JEDILNE GOBE
Cprima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg-.
A. Smyra, 146020-10 Dunaj XVII./1. Eltcrlelnplatz 7.
S I u ž b~o
pomožnega učitelja
išče mladenič v dobi 25. let, ki je dovršil nižjo gimnazijo in se koncem tega meseca kot podčastnik vrne od vojaške službe.
Naslov pove upravništvo lista.
P
v
ZenUna ponudba.

Aflad hišni posestnik in obrtnik Se Seli poročiti 3 gospodično, katera bi imela 8000 do 10.000 tf dote.
Pisma s S^ko pod šifro ,,bodočnost it. 10U" naj se pošiljajo do 20. avgujta na uprav.
f SO.ai
1528 4-
U8
Za
hotel pri zlatem jelenu v Gorici
iščem sledeče osobje: 1 računski natakar (Zahlkellner) s primerno kavcijo, 2 donašalca (Zutrager), 1 točaj (Schankbursche), 1 sluga (Lohndiener), 1 sobarica.
Pogoji: Znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Solidnost!
Pismene ponudbe s fotografijo, ali osebno predstavljenje do 15. avgusta t. 1.
Nastop 1. septembra t. 1. i53o 3-1
i Rozberger, restavrater Ljubljano.
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm - Krško-ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vinay zato se bo na leto vino silno podražilo'. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (21)
D= Schuster
se je vrnil.
1531
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 12 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
Št. 961
Razpis službe.
1504 3—3
Podpisano županstvo občine Jelšane, okraj Volosko-Istra, razpisuje s tem
službo občinskega tajnika.
Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in po možnosti vsaj nekoliko laščine. Letna plača stalnih 800 kron, prosto stanovanje in drugi postranski dohodki.
Prošnje z izpričevali sposobnosti naj se podpisancu dopošljejo do 15. avgusta t. I.
Županstvo občine Jelšane, dnč 26. julija 1905.
Župan: Valenčič.
Ernest Hammerschmidtn nasledniki
Hodile, Olutscher & K
1980C 34-21
trgovina železnin m kovin
Ljubljano
Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
blasajnic in denarnic ter vseh v žeiez-ninsko stroko spadajočih predmetov.
Cene nizKe!