Štev. 174. O UuMlnnl, v torek, dne 1. nužustn 1905. Leto mm. Velja po poŠti: celo leto naprej K 26-- E ol leta „ 13-— 6-50 2-20 U četrt leta „ „ H en mesec „ ,, V upravniStvu: ja celo leto naprej K 20"— U pol leta „ ,, 10"— 170 ja ?etrt leta H «n mesec „ n Za poillj- na dom 20 h na mesec. posamezne 5tev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta(72mm): ■ • • ■ ■ ■ ■ ■ ■ • 15 h 11 „ 8 za enkrat za dvakrat za trikrat za veS ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. rirorlništoo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez Uredništvu J,vorIs^ nad 11$karno). _ Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ur«dnl5kega telefona 5tev. 74. Političen list zo slovenski narod (lnra\)ništ\>0 je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravnisivo 'Vsprtj(m>; nj,r0?nin0; Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona 5tev. 188. Obrtni red. Dunaj, 28. julija V. Kdo mora biti član zadruge? Že vsled zakona iz leta 1883. so obrtna oblastva morala ustanavljati obrtniške zadruge, ako so sploh dopuščale krajevne razmere. Ako je torej bilo obrtno oblastvo (okrajno glavarstvo) prepričano, da je strokovna ali mešana zadruga v okraju ali kraju nemogoča ali pa so razmere take, da bi ovirale uspešno delovanje zadruge, je bil zakon za dotični okraj ali ozemlje le mrtva črka. Zakon določa že 22 let prisilne zadruge, in vendar so še dežele (Dalmacija, Istra) in razsežna ozemlja (n. pr. laški del Tirolske nekateri okraji na Kranjskem, v Galiciji in drugod), koder ali sploh ne poznajo obrtniških zadrug, ali pa samevajo ena, dve, k večjemu tri brez zveze, brez moralne opore, pouka in navodila, torej tudi brez pravega življenja in uspeha. In to je tudi večkrat vzrok, da se marsikje obrtniki ne ogrevajo za zadružno organizacijo, ker ne vidijo uspeha in koristi na dlani. Drugi vzrok pa je ta, da imajo zadruge, koder so, le dolžposti brez pravic. In v tem oziru hoče novi zakon izboljšati razmere, kar bodem pojasnil tekom razprav. Pripomnim pa zopet, da so razprave v permanentnem obrtnem odseku stvarne, obširne, večkrat premalenkostne. Posamezni člani hočejo spraviti v zakon tudi take malenkosti, ki spadajo v zadružna pravila ali pa se morajo prepustiti ministr skim naredbam in obrtnim oblastvom v raz-sojo in odobrenje Vsled tega gre delo v odseku tudi jako počasi izpod rok. Ako se odsek ne požuri, do jeseni ne izvrši svoje naloge. Pripomnim tudi, da so poročila dunajskih listov o razpravah jako netočna, površna in pomanjkljiva. Pred dvorano sedi namreč neki stenograf, kateremu koncem vsake seje posamezni poslanci šepetajo na uho. Najtrši oreh je bil doslej § 108. Vlada in poročevalec F o e r g namreč nasvetu-jeta, da smejo, a ne morajo biti člani zadruge imejitelji onih obrtnih podjetij, ki se vrše po tovarniško. Sekcijski načelnik dr. Haserohrl je opetovano govoril proti določbi, da bi morali biti člani zadrug tovarnarji, ki izvršujejo tudi rokodelske obrte. Pač pa naj se jim dovoli pravica, da smejo pristopiti, ako je zadruga zadovoljna. Ako pa pristopijo taki »tovarnarji", imajo seveda enake pravice in dolžnosti in so tudi njihovi pomožni delavci pripadniki zadruge. Vvsakem slučaju pa mora tovarnar naznaniti svoje vajence dotični (sorodni) zadrugi. V istem smislu Kitschelt, E 1 -d e r s c h in sekcijski načelnik dr. F r i e s. Razni člani odseka, tako dr. Stojan, Žitnik, Pacher in Hueber pa zahtevajo, da tudi tovarnar pristopi k zadrugi, ako v svoji »tovarni" izvršuje rokodelski obrt. Istotako je tak »tovarnar" dol žan pristopiti k dotični trgovski zadrugi, ako svoje v »tovarni" narejene izdelke prodaje v trgovini. O tem načelnem vprašanju je bil razgovor v dveh sejah. Vlada se je upirala vsakemu predlogu. V četrtek je Pacher predlagal: „lmejitelj obrtnega podjetja ni dolžan biti član zadruge, ako poleg tovarniške delovršbe ne izvršuje rokodelskega obrta, ki so našteti v paragrafu 1." Teh je 47. Noben govornik seveda ni zahteval, da bi n. pr. lastnik velike predilnice moral pristopiti k zadrugi tkavcev ali tovarno za železo, ki morda izdeluje tudi večje žeblje, k žebljarski zadrugi. A so tovarne, ki imajo povsem značaj rokodelske delavnice, n. pr. tovarne za obleko, obutalo, razne meha-niške izdelke itd. Ves prepir in dolgi razgovor v odseku pa je bil vsled tega, ker je težko ali skoraj nemogoče napraviti jasno mejo na las med tovarniškimi in rokodelskimi obrti ali podjetji. Min. odredba iz 1. 1883. pravi: Tovarniška podje'ja so, ki narejajo predmete v zaprtih delavnicah, imajo v delu navadno več kakor 20 pomožnih delavcev, delajo s pomočjo strojev in delo navadno razdeli med posameznike, ako podjetnik le vodi podjetje insamnedela z rokami, in ako plačuje višje davke itd. Prosim vas: Noben Kolumb, noben Kljukec in noben Salomon po teh znakih ne bode natančno in na las mogel določiti, kateri podjetnik je pravi tovarnar ali rokodelec. Kaka razlika pa je med podjetnikom, ki ima 19 pomožnih delavcev, in onim, ki jih ima 20? Ali se ne izdelujejo večinoma obrtni predmeti v delavnicah? Ali se dandanes ne poslužujejo strojev vsi naprednejši in imovitejši obrtniki ? Ali ni v vsaki večji obrtniški delavnici delo razdeljeno po kosih ali delih med posamezniki? N. pr. med čevljarji marsikje delajo eni pomožni delavci gole-nice, drugi stopala, tretji pete. Pri mehanikih je delo še bolj razdeljeno. Ali se ne dobe tudi rokodelci, ki le vodijo delo — n. pr. sprejemajo naročila —, pa sami ne delajo z rokami ? Vsi ti znaki torej ne zadoščajo. Ta razdelitev obrtov pa spada v § 1. obrtnega reda, in ravno ta paragraf je za vlado .noli me tangere" to je: vlada ne dovoli, da se že sedaj predrugačita 1 in 2. paragraf In tako se odsek pri § 108 lovi za slamnato bilko, ki se vedno utrga. To se pravi konja brzdati pri repu. Juristi in veščaki ste povabljeni, da starete ta oreh. Kdor reši to vprašanje na vsestransko za-dovoljnost, dobi zlat grad. § 110. določa, da mora vsaka obrtniška zadruga (korpo-racija, gremij, ceh, bratovščina) premeniti svoja pravila po novem zakonu. Ako tega ne store v šestih mesecih, ko stopi zakon v veljavo, mora to storiti deželna vlada sama. § 111. se bistveno izpremeni. Sedaj določa zakon: Več obrtniških zadrug se more zediniti v eno zadrugo, ako to želč; odobriti pa mora ta sklep deželna vlada, katera zasliši trg. in obrtniško zbornico. Ravno tako se smejo zadruge, ki obsegajo raznovrstne obrte, razdružiti v samostalne strokovne zadruge, ako to želč, nikoli pa ne proti njihovi volji. Odsek pa je sklenil, da mora v prvem slučaju vlada vprašati zadružno zvezo, in če še ni, trg. in obit. zbornico. Razdružiti pa se sme mešana zadruga v samostalne zadruge, ako to zahteva vsaj večina članov, ki izvršujejo isti ali sorodni obrt, toda s pogojem, da morejo ločene zadruge dosezati zadružne namene. § lila je popolnoma nov in določa: Vlada sama sme določiti, da se v posameznih okrajih in krajih ustanavljajo strokovne zadruge, to je, da se združijo obrtniki iste ali sorodne vrste. Vendar pa mora preje vprašati za mnenje zadružno zvezo, in kjer je ni, trg. in obrt. zbornico ter dotične zadruge in obrtnike. Vlada mora novi zadrugi sama preskrbeti pravila. Na primer: V novomeškem okraju ali kje drugje je mešana ali kolektivna zadruga, katere člani so mizarji, krojači, čevljarji, stru-garji, sodarji, tesarji itd. Ker pa vlada želi, da se obrtniki ene vrste ali stroke, ali vsaj sorodnih vrst združujejo v zadruge, zato dež. vlada mora po posameznih strokah in okrajih ustanavljati nove ali prenarejati stare zadruge, vedno pa preje izvedeti mnenje zadružne sveže. Ako pa zadružne zveze ni — in na Kranjskem je le ena prostovoljna v Ljubljani, — potem vlada vpraša za mnenje trg. in obrtno zbornico ter dotične obrtnike. Iz te in drugih določeb je razvidno, ko likega pomena bodo zadružne zveze. Seveda, v mnogih okrajih na deželi, kjer so redko sejani obrtniki posameznih vrst ali strok, so take strokovne zadruge nemogoče; dotični obrtniki bodo morali biti v mešani zadrugi. Vlada pa bode mogla sorodne vrste združiti v posebno zadrugo, n. pr. mizarje, strugarje, sodarje itd.; ako so v tolikem šte- vilu, da morejo tvoriti dovolj močno zadrugo. Dela, truda in pisanja bode mnogo! (Dalje ,prih.)_ Rusko-japonska vojsko. Kitajska se giblje. Berolin, 31. julija. Cesarica vdova in cesar kitajski sta sklicala vse podkralje, guvernerje in poslanike, da se izrazijo o tem, kaj naj Kitajska zahteva z ozirom na rusko in japonsko okupacijo Mandžurije. Kitajska ne misli zahtevati odškodnine samo za sedanje zasedanje, ampak tudi za škodo, ki jo je povzročilo v Mandžuriji n e p o -stavno prodiranje Rusov v Mandžuriji. Japonska vlada pa odločno sili Kitajsko, naj odškodnino zahteva samo od Rusije. Proti Japonski. Pariz, 31. julija. »Agencie Four nier" poroča iz R i m a : V diplomatiških krogih razpravljajo o tem, kako naj nastopijo velevlasti proti Japonski, ako bi ta izrab ljala svoj položaj proti evropskim in ameriškim državam na Daljnem Vztoku. Na fronti. Peterburg, 31. julija. Zadnje dni je na mandžurskem bojišču mir in na fronti mandžurskih armad ni nobenih izprememb. Kitajci poročajo, da Japonci plačajo za vsakega ruskega vjetnika 25 rubljev, za ru