UVODNA BESEDA
T r o ja r je v  z b o r n ik  9
19. številka zbirke Historia v letu 2011 je nastala v počastitev jubileja, 80. letnice roj­
stva dr. Štefana Trojarja, zgodovinarja in pedagoga, ki je deloval na Filozofski fakulteti v 
Ljubljani od leta 1976 do leta 2002. Dr. Štefan Trojar je bil široko razgledan univerzitetni 
učitelj, v predmet Metodika pouka zgodovine pa je vnesel več novosti, in sicer aktivne 
metode, individualizacijo in skupinsko delo v seminarju. Veliko pozornost je posvečal 
praktičnim vajam študentov, tako da so študentje zgodovine pridobili v 80. in 90. letih 
20. stoletja dobro podlago za uspešno delo v pedagoškem poklicu. Svoje bogate peda­
goške izkušnje iz srednješolskega poučevanja, ravno tako pa tudi pedagoško znanje in 
znanje različnih evropskih šolskih sistemov (Kanada, Nemčija idr.) je v obdobju 25 let 
uspešno prenašal na študente -  bodoče učitelje zgodovine v osnovnih in srednjih šolah na 
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg pedagoškega delaje njegov prispevek še 
posebej pomemben pri razvoju pouka zgodovine oz. t.i. metodike pouka zgodovine, saj je 
s številnimi članki in prispevki, sodelovanjem pri pisanju ali recenzijami zgodovinskih 
učil omogočil znanstveno-teoretičen in praktičen pristop pri didaktiki (metodiki pouka) 
zgodovine, zlasti v 90. letih prejšnjega stoletja.
Tako v uvodnem delu predstavljamo njegov življenjepis s poudarkom na strokovno- 
znanstvenem področju iz metodike pouka zgodovine ter njegovo osebno bibliografijo od 
leta 1966 do leta 2008 (monografije in druga dela, članke, sekundarno avtorstvo, recenzije 
gradiv in referate). Dr. Ljubica Šuligoj pa dodaja nekaj spominov in razmišljanj o Štefanu 
Trojarju, saj je bil njen študijski kolega in strokovni sodelavec.
V glavnem delu je 29 prispevkov, ki so jih napisali zgodovinarji, doktorji in magistri, 
ki so zaključili doktorski ali magistrski študij s področja didaktike zgodovine ter tudi 
mladi doktoranti in magistranti s področja zgodovine. Njihove prispevke sem kot uredni­
ca razvrstila v štiri vsebinske sklope, in sicer v Razvoj metodike in didaktike zgodovine; 
Preučevanje pouka zgodovine, učnih načrtov in učbenikov za zgodovino; Sodobni pristo­
pi k pouku zgodovine; Izbrane zgodovinske teme.
Pri sklopu Razvoj metodike in didaktike zgodovine (3 prispevki) dr. Danijela Trškan 
predstavi predmet Metodika pouka zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani od leta 
1952 do leta 2002. Nosilca in izvajalca tega predmeta sta bila v tem času Bogo Stupan in 
dr. Štefan Trojar. Opiše tudi predmet Didaktika zgodovine, ki se je nadaljeval na Filozof­
ski fakulteti v Ljubljani od leta 2002 naprej. Borut Zidar (doktorant) predstavi koncept 
zgodovinske kulture, ki se je razvil v okviru zahodno-nemške didaktike zgodovine in 
lahko pripravlja učence na razumevanje zgodovinske kulture širšega okolja.
Pri sklopu Preučevanje pouka zgodovine, učnih načrtov in učbenikov za zgodovino (9 
prispevkov) se več avtorjev ukvarja s preučevanjem učnih načrtov. Dr. Monika Govekar- 
Okoliš ugotavlja v učnih načrtih koncept nacionalne vzgoje v srednjih šolah na Sloven­
skem v 2. polovici 19. stoletja; mag. Vilma Brodnik primerja naloge pouka zgodovine, 
ki jih lahko razberemo iz splošnih ciljev v učnih načrtih za gimnazije od leta 1849 do 
leta 2008; dr. Bojan Balkovec ugotavlja majhno prisotnost makedonske zgodovine v slo­
venskih učnih načrtih od leta 1918 dalje, dr. Danijela Trškan ugotavlja prisotnost lokalne 
zgodovine v srednješolskih učnih načrtih za zgodovino od leta 1945 do leta 2010, dr. 
Dragan Potočnik pa predstavlja prisotnost zgodovine Afrike v sodobnih učnih načrtih za 
osnovno in srednjo šolo ter podaja primer učbeniškega besedila za afriško zgodovino. Dr. 
Valerija Bernik se posveča poglobljeni vsebinski in metodološki primerjavi slovenskih in
1 0  U v o d n a  b esed a
tujih osnovnošolskih učbenikov. Njene ugotovitve so lahko dragocen pripomoček piscem 
sodobnih učbenikov zgodovine. O vlogi in možnosti uporabe lokalne zgodovine v sre­
dnješolskih učbenikih piše dr. Danijela Trškan, Mojca Kukanja-Gabrijelčič (doktorantka) 
pa ugotavlja premajhno vlogo lokalne zgodovine pri drugih družboslovnih predmetih v 
osnovni šoli in gimnaziji.
Pri sklopu Sodobni pristopi k pouku zgodovine (10 prispevkov) mag. Erika Rustja 
predstavi definicije in razvoj človekovih pravic do 18. stoletja ter izpostavi pomen vzgoje 
in izobraževanja za človekove pravice pri pouku zgodovine. Mag. Jernej Jakelj izposta­
vlja medpredmetne povezave z zgodovino, ki so možne pri sociološki temi Identiteta in 
kultura. Možne vsebinske povezave oz. prepletanja učnih veščin, vrednot/odnosov med 
predmetom zgodovina in predmetom državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa opi­
suje mag. Pavla Karba. Mag. Tomaž Weber, avtor številnih učbenikov, delovnih zvezkov, 
atlasov in priročnikov za zgodovino pa poudarja vlogo in pomen zgodovinske karte in 
zgodovinske slike pri pouku zgodovine ter opiše uporabo prvih grafoskopskih projek­
torjev in prostorskih zgodovinskih prosojnic v Sloveniji ter izpostavlja pravilnost izrabe 
vizualnega gradiva pri sodobnem pouku zgodovine. Mag. Jurij Žagar nadaljuje z vlogo 
gibljiv slik oz. filmov ter njihovi uporabi v gimnazijah, mag. Andreja Polanšek opiše 
in ovrednoti metodo igre vlog po fazah, dr. Danijela Trškan pa predstavi klasične zapi­
se učne snovi, učno-delovne liste in različne grafične zapise, ki se lahko uporabijo pri 
predmetu zgodovina. Mag. Matija Mitja Stih analizira samovrednotenje učitelja (anketi­
ranje, pogovor, refleksija, opazovanje pouka, samoocenjevanje ...), ki je eden od načinov 
za spodbujanje profesionalnega in osebnostnega razvoja sodobnih učiteljev. Mag. Stane 
Berzelak podaja lastno razmišljanje o vlogi zgodovine, učnih načrtov in pouka zgodovine 
v zadnjih dvajsetih letih, mag. Jelka Razpotnik pa prikaže pomen tematskega pristopa v 
novih učnih načrtih gimnazije iz leta 2008 ter nove pristope pri pouku zgodovine s po­
močjo interneta in interaktivnih tabel.
Pri sklopu Izbrane zgodovinske teme je objavljeno 7 prispevkov, ki so jih pripravili 
priznani strokovnjaki-zgodovinarji in mladi zgodovinarji ter so zanimivi za učitelje zgo­
dovine, saj obravnavajo različne tematike, od šolstva, cerkve, prebivalstva, politike do 
sodobnih migracij in Romov. Tako dr. Peter Stih prikaže glavne značilnosti izobraževanja 
in šolstva v srednjem veku na Slovenskem, kjer izpostavi, da so šele od konca 12. stoletja 
izpričane prve šole z možnostjo pridobitve osnovnih znanj, medtem ko je bilo treba iti 
študirat v tujino za pridobitev višje izobrazbe. Dr. Ignacij Voje opisuje vlogo in položaj 
dubrovniških učiteljev ter značilnosti osnovnošolskega in srednješolskega pouka, kjer iz­
postavi tudi posebno slovansko šolo. Dr. France Martin Dolinar opisuje razmerje med 
cerkveno oblastjo Ogleja in posvetno oblastjo cerkvenih knezov v današnjem slovenskem 
prostoru v srednjem veku, kjer izpostavi urejanje cerkvene organizacije in predstavi večje 
svetne in cerkvene zemljiške posestnike ter meniške redove. Mag. Marjeta Šifrer je pri­
pravila zanimivo raziskavo, kjer je zbrala podatke o številu rojstev, imenih novorojencev 
in času rojstev; podatke o številu porok, o času poroke in o starosti ženinov in nevest ter 
podatke o številu umrlih moških in žensk ter o starosti umrlih v besniški župniji v 2. polo­
vici 19. stoletja. Dr. Miroslav Stiplovšek je pripravil daljši pregled opisa delovanja, nalog 
in vloge banskega sveta Dravske banovine (1930-1941), ki je v drugi polovici tridesetih 
let s privilegiji vladne stranke že precej avtonomno izvajal različne naloge (gospodarsko- 
socialne, prosvetno-kulturne idr.), ki so bile pomembne za napredek takratne Slovenije. 
Mlada zgodovinarka Maja Božič se posveti tujcem, beguncem, izgnancem in azilantom, 
ki so po drugi svetovni vojni prihajali v Nemčijo iz različnih držav, zlasti iz Turčije. V 
prispevku primerja in ovrednoti različne zakone o tujcih in priseljevanju, ki jih je ZRN 
sprejela v obdobju od leta 1965 do leta 2005. Staša Ivanec (doktorantka) opiše zgodovino 
Romov, s poudarkom na obdobju njihovega preganjanja, ki je v najhujši obliki potekalo v
T ro ja r je v  z b o r n ik  11
času druge svetovne vojne ter njihov vsakdanji način življenja, odnose med Romi in Ne- 
romi ter romsko identiteto. Predstavi tudi dokumente in študije o Romih, današnje stanje 
in probleme Romov v posameznih evropskih državah ter njihovo delovanje v Sloveniji.
V zaključnem delu pa so dodani še štirje pregledi oz. seznami učnih načrtov za pred­
met zgodovina, zgodovinskih učbenikov za osnovne in srednje šole, priročnikov za učite­
lje zgodovine ter atlasov in delovnih zvezkov za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah, 
ki so izšli v obdobju od leta 1945 do leta 2010, kar bo prav prišlo bodočim raziskovalcem 
pouka zgodovine v preteklosti.
Zbornik ima tudi podatke o 25 avtorjih, ki so napisali prispevke. Imensko kazalo vse­
buje vse omenjene avtorje v tem zborniku, ki so napisali učbenike, priročnike, delovne 
zvezke, atlase in drugo gradivo za predmet zgodovina ter stvarno kazalo z osnovnimi 
didaktičnimi izrazi.
Vsi prispevki (skupaj 36) imajo izvleček in ključne besede v slovenskem in angleškem 
jeziku. Vsak prispevek ima lastno poenoteno uporabo opomb ali referenc ter navajanje 
virov in literature v seznamu, kar kaže na pestrost različnih stilov. V prispevkih oz. v 
celotnem zborniku se moška oblika, npr. učenec, dijak, študent, učitelj, učenci, dijaki, 
študentje, učitelji, avtorji, pisci itd., nanaša tudi na ženski spol.
Zbornik je namenjen predvsem študentom zgodovine, učiteljem zgodovine v osnov­
nih in srednjih šolah, pedagoškim delavcev, zgodovinarjem, piscem učnih načrtov in uč­
benikov ter tudi drugim, ki jih zanima pouk zgodovine in zgodovina.
Zbornik se bo lahko uporabljal kot referenčno delo za posebno področje zgodovi­
ne oz. dopolnilno gradivo za univerzitetni študij specialne didaktike pouka zgodovine. 
Zbornik predstavlja razvoj metodike oz. didaktike zgodovine ter je prvi metodično-di- 
daktični zbornik za didaktiko zgodovine, ki je izšel v samostojni Sloveniji.
Kot urednica zbornika se zahvaljujem vsem avtorjem prispevkov, ki so se odzvali 
povabilu ter vsem bodočim uporabnikom, ki bodo uporabljali strokovno-znanstvena spo­
znanja s področja didaktike zgodovine oz. pouka zgodovine. Skupaj bomo tako prispevali 
h kakovostnem načrtovanju in izvajanju pouka zgodovine v 21. stoletju.
dr. Danijela Trškan